LETO XXI. - številka 64 Usta KRANJ, sobota, 17. 9. 1968 Cena 40 par ali 40 starih dinarje* List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik; Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer cb sredah in sobotah £ Vsem občanom gorenjskih občin ###^ 25. obletnica vseljudske vstaje na Primorskem fj V Novi Gorici bo 15. septembra ob 11. uri veliko S ^Uudsko zborovanje, na katerem bodo prebivalci Slovenije proslavili 25. obletnico vseljudske vstaje primorskega ljudstva. To bo osrednja slovenska proslava, "j* kateri bodo hkrati proslavili 25. obletnico zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju in 25. obletnico ustanovitve AVNOJ. Pokroviteljstvo te pomembne prireditve je prevzel Predsednik SFRJ Josip Broz Tito. Prav zaradi tako Pomembnega jubileja prireditelj pričakuje, da se bodo Proslave udeležili prebivalci iz vse Slovenije in seveda u«i z Gorenjske. Ob tej pomembni obletnici bo odbor 23 proslavo izdal zato tudi posebno spominsko značko. Iz Kranja bo ta dan ob 3.46 odpeljal posebni direktni vlak, ki bo prispel v Novo Gorico ob 6.36. Dve uri jasneje (ob 5.36) pa bo prav tako iz Kranja odpeljal Ti*n Vlak' k* bo ob 550 v P°dnartu, 6.02 v Radovljici, ivV Lescah» 614 v Žirovnici in 6.30 na Jesenicah. Ta vlak bo prispel v Novo Gorico ob 8.36. Prebivalci škofjeloške občine bodo na proslavo lahko 0 ki bodo odpotovali z Jesenic, pa bodo Plačali le 900 starih dinarjev. Razen tega pa bodo potniki v vlakih lahko dobili tudi razna okrepčila. Zvedeli smo tudi, da bo Avto-moto društvo v Kranju °b tej priložnosti priredilo pot v neznano. Občinske konference SZDL vseh gorenjskih občin abijo prebivalce Gorenjske, da se te pomembne, jubilejne proslave dogodkov iz polpretekle slovenske zgo- XVIII. mednarodni gorenjski sejem Ze v zadnji številki našega časnika smo zapisali, da si je XVIII. mednarodni gorenjski sejem v Kranju od 2. do 13. avgusta ogledalo več kot 160 tisoč obiskovalcev. Ker to v zgodovini tega sejma pomeni rekord in ker je postal sejem že mednarodna, predvsem pa gorenjska prireditev, objavljamo danes nekaj slik z letošnjega sejma (na 10. strani) in nekaj zadnjih zanimivih podatkov. Na letošnjem sejmu je sodelovalo 334 razstavljavcev, od tega 303 v raztavnih prostorih, 31 pa na modni reviji, kjer so prikazali nad sto različnih konfekcijskih modelov. Po dinarski vrednosti je bilo na XVIII. gorenjskem sejmu prodanih največ avtomobilov (nad 200 — pri čemer lahko računamo poprečno vrednost enega avtomobila 3,5 milijona S din), na drugem mestu je pohištvo oziroma stanovanjska oprema, na tretji so kmetijski stroji oziroma kmetijska mehanizacija, na četrtem gospodinjska oprema itd. Zanimivo je tudi, da je bilo let^s prodanega veliko več tekstila oziroma tekstilnih izdelkov kot lani. Da pa je postal to mednarodni sejem v pravem pomenu besede, pove tudi podatek, da so tuja podjetja na sejmu prodala precej blaga tudi tujim firmam. Tako je na primer italijanska firma SATBR prodala večjo količino svojih izdelkov neki nizozemski firmi. Znana pa so tudi domača podjetja, ki so Tržiški sindikalni svet ima kljub dopustom dovolj dela doviae udeležijo v čimvečjem številu. Letos že 14. vinski sejem Na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču bo od 30. avgusta do 8. septembra 14. mednarodni sejem vin, žganih pijač in sadnih sokov, "^poredno s to prireditvijo Pa.bo pod kupolami Gospodarskega razstavišča tudi 3. mešanica kav\ nWHt A. Ž. m i ■ i i ■ VSAKOMUR PRIJA i KAVA ŠPF.CERIJA \ specializirani sejem gostinske in turistične opreme. V teh dneh bo tudi sejem kle-tarske in vinogradniške opreme, medtem ko bo poslovno združenje hotelskih podjetij s svojo sekcijo barmanov pripravilo drugo jugoslovansko tekmovanje barmanov v mešanju pijač. Strokovni komisiji, ki sta ocenjevali vina in žgane pijače, sta najprej ocenili 259 vzorcev žganih pijač in podelili 53 zlatih, 172 srebrnih medalj ter 16 pismenih priznanj. Tri posebna priznanja 7. naslovom »šampion 1968« so dobile naslednje naše pijače: Tstra Bit tor, Mana-stirka in Vinjak — župski rubin. Pri ocenjevanju 944 vzorcev vin je Jugoslavija dobila od 268 poslanih vzorcev 60 zlatih in 188 srebrnih medalj ter 7 pismenih priznanj, šampione pa so dobili zeleni silvanec, laški rizling, beli burguindec in cu-vee reservee. vig Kljub teraui da je sezona dopustov na višku in da vlada dopustniško vzdušje tudi v nekaterih družbenopolitičnih organizacijah, pa imajo na tržiškem sindikalnem svetu polne roke dela. Kot nam je povedal predsednik Ivko Bergant, prav zdaj teko še zadnje priprave na veliko krvodajalsko akcijo, v kateri bodo sodelovale vse tržiške sindikalne podružnice. Poleg tega pa se pripravljajo tudi na proslavo 25. obletnice vseljudske vstaje primorskega ljudstva, ki bo 15. septembra v Novi Gorici. Te proslave se bo po dosedanjih predvidevanjih udeležilo okrog 300 Tržičanov. Omenili smo, da sedaj teko še zadnje priprave za krvo- ENTRAL Vsak četrtek od 15.30 do 20. ure tekmovanje za najboljšega igralca v igri malega golfa. Prva tri mesta so nagrajena. Želimo vam veliko uspeha in zabave na igrišču malega golfa v športnem parku v Kranju. dajalsko akcijo, ki bo prihodnji mesec, 20. in 21. septembra. Ker so bile podobne akcije vsako leto številčno uspešne, tudi letos računajo, da bo prostovoljno dalo kri okoli 15 odstotkov vseh zaposlenih v tržiškem gospodarstvu, ali kot pravijo na sindikalnem svetu, krvodajalcev bo gotovo več kot pet sto. Ob teh krvodajalskih akcijah ne smemo pozabiti razumevanja tržiških delovnih kolektivov, ki krvodajalcem dajo po en dan plačanega dopusta, medtem ko v večjih sindikalnih podružnicah, kot so Peko in BPT, prirede vsako leto za krvodajalce sprejem, tiste, ki so svojo živ-ljensko tekočino darovali že večkrat, pa obdare z manjšimi darili. Skratka, tej humani akciji v tržiških delovnih kolektivih posvečajo vso pozornost. Vili G. na sejmu sklepala koopera-cijske pogodbe s tujimi podjetji. Ko smo pred dnevi vprašali direktorja gorenjskega sejma v Kranju Alojza Okorna, kaj meni o letošnjem mednarodnem gorenjskem sejmu, je povedal: »Sejem je mene in tudi mnoge druge močno presenetil. Bilo je ved razstavljalcev in obiskovalcev kot smo pričakovali. Menim, da je sejem zajel vso Jugoslavijo, Avstrijo, dobršen del severne Italije ia celo del Švice in Zahodne Nemčije — skratka skoraj celo Srednjo Evropo. To pa hkrati tudi opravičuje njegov mednarodni naslov. Tako je neko domače trgovsko podjetje na sejmu v enem dnevu prodalo več izdelkov za devize kot za dinarje. Po prvih nepopolnih podatkih pa je bilo v sejemskih dneh prodanih za prek 100 milijonov deviznih dinarjev razstavljenih izdelkov. Zato sem skoro prepričan, da je bila letošnja devizna kvota za odkup razstavljenih izdelkov premajhna. Teh nekaj podatkov torej kaže, da je v Kranju treba čimprej rešiti vsako leto tež-» ji problem ustreznih razstavnih oziroma sejemskih prostorov. To namreč ni več kranjski sejem, ampak res^ nično mednarodni gorenjski sejem in če hočete celo srednjeevropski sejem.« % Nazadnje pa še poglejmo« % kateri sejmi se bodo v % Kranju zvrstili do prihodnjega, XIX. mednarodnega gorenjskega sejma. Od 10. do 19. oktobra letos bo I. sejem obrti in opreme, od 16. do 26. decembra 1968 IX. novoletni sejem« od 11. do 21. aprila 1969 VIII. spomladanski sejem in od 8. do 19. avgusta prihodnje leto XIX. mednarodni gorenjski sejem. A. Zalar Rino Simoneti na Jesenicah Član republiškega izvršnega sveta in predsednik odbora za gospodarstvo Rino Simoneti si je minulo sredo ogledal nekatera hudourniška področja na območju občine Jesenice. Strokovnjaki so ga seznanili s problematiko erozije tal, hudournikov in plazov v goratih predelih Slovenije. Poudarili so zlasti vprašanje prodonosnostt, ki je zaradi zasipavanja nižje ležečih strug širšega družbenega značaja. Še posebno kritične so razmere na območju Jesenic, Mojstrane ter ob sotočju Save, Martuljščice in Hladnika v Gozdu, kjer ia nekaj časa ni več potrebnega pretočnega profila. Zaradi neurejenih hudourniških zaledij, ki so vir vseh naplavin, ta vprašanja zahtevajo postopno vendar čim hitrejšo ureditev. ~~NAROČNIKI ŽREBAJO NAROČNIKE! Danes 10 izžrebancev - str. 24 Seja komiteja Zveze mladine Kranj Občinska konferenca bo sredi oktobra V zadnji številki našega časnika smo pisali o osnovnih izhodiščih delovanja mladinske organizacije v občini, o predkonierenčni aktivnosti, pogledali pa smo tudi, kakšno je siunje v nekaterih mladinskih aktivih po kranjskih kolektivih. Na četrtkovi 6eji občinskega komiteja Zveze mladine Kranj so sprejeli datume, kdaj naj bi bile konference po aktivih in občinska konferenca, kjer bodo reorganizacijo uradno potrdili in izbrali vodstvo mladinske organizacije v občini. Na seji so pregledali položaj v preostalih tovarniških aktivih. Kovinar — Dejavnost aktiva je precej skromna. Dela le nekaj članov komiteja, ostali mladinci pa se ne zanimajo preveč za delo organizacije. Vprašanja, s katerimi se mladina Kovinarja vsak dan srečuje bi bila lahko rešljiva, če bi imeli pravilen delovni pristop in več podpore in sodelovanja z ostalimi organizacijami v podjetju. Za Savo lahko trdimo, da ima njihova mladinska organizacija precej izkušenj. V delovnem programu imajo veliko nalog, vendar je dolga pot od zastavitve do izvršitve. Manjka pobude posameznikov pri izvrševanju, no pa samo delo na sejah. Slabša je povezava med vodstvom organizacije in delavci, predvsem zaradi neaktivnosti aktivov po delovnih enotah. V prihodnjo bo potreben večji trud na področju idejne vzgoje in uvajanja novih mladinskih kadrov. V Tekstilindusu je mladina prizadevna na športnem in družbenem področju. Pokazalo se je, da nekateri mladinci že dolgo delajo v organizaciji, zato njihovo delo daje občutek naveličanosti. Premalo so povezani z drugimi družbenimi organizacijami, vendar je to opravičljivo, ker je bil njihov aktiv šele. ustanovljen. ZM bo morala imeti več stikov s svojimi člani v samoupravnih organih in voč posluha ' za vsakdanje probleme podjetja. Drugače jo v Iskri. Komite deluje nepraktično, nepovezano. Člani se sej no udeležujejo polncštevilno. Nimajo niti nekaterih osnovnih oblik političnega dela. Program sicer imajo, vendar je skromen. V svojih akcijah so premalo zavzeti, mogoče tudi zaradi strahu pred neugodnimi posledicami. Najbolj je zaskrbljujete mišljenje, da je vsako delo, vsako prizadevanje mladinske organizacije jalovo, ker tako in tako ne bo rodilo uspehov. V Planiki bo sestanek komiteja prihodnji teden, v Standardu, Tosu in Kokri bo nujen začetek znova. Na seji so potrdili predlog komiteja in Kluba študentov, da se štipendijski in kreditni sklad prenese v okrilje Temeljne izobraževalne skupnosti. Organizirali bodo plenum o idejnih vprašanjih kulture v občini (sestavili so posebno skupino). Obravnaval bo dvoje vprašanj: organiziranost kulture v občini in vsebino kulturne dejavnosti. Aktivi v delovnih organizacijah in šolah bodo tesneje sodelovali z JLA, na dan republike bodo v ZK sprejeli mladino iz podjetij in pripravili posvetovanje z mentorji mladinsikih organizacij na osnovnih in srednjih šolah. Do konference bo mladinski komite pripravil več seminarjev: za mlade v delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih in šolah ter poseben seminar za novinarje iz mladinskih vrst. Komite je v kadrovskih težavah, ker precej najdelavnejših odhaja v JLA. Sklenili so, da bodo v Delavskem domu organizirali sobotne plese, ker mladi iz Kranja in okolice nimajo prave zabave in razvedrila. J. Košnjek OBIŠČITE-v nedeljo, 18. avgusta, ob 15. uri VELIKO VRTNO VESELICO na gasilskem vriu v Naklem. Spremembe v članstvu ZKJ od VIII. kongresa dalje Prostovoljno zapuščanje Zveze komunistov narašča Od VIII. kongresa dalje število tistih, ki prostovoljno zapuščajo Zvezo komunistov, stalno narašča. Leta 1964 jih je izstopilo 2273, leto pozneje 5.762, leta 1966 7.640 in lansko leto kar 11.182. Vse številnejše zapuščanje Zveze je velikokrat posledica napak pri sprejemanju. Primeri kažejo, da so kriteriji pri sprejemanju nepopolni in ne odgovarjajo današnjim potrebam. Pogosto se sprejemajo ljudje, o katerih ve organizacija zelo malo. V ZK vstopajo brez poznavanja programskih načel, naloge pa so zanje pretežke. Odločijo se, da partijsko knjižico vrnejo. Zaradi ne i zdela nos t i kriterijev sprejemanja je idejno politična raven dela članstva nizka in tako sami spoznajo, da niso več sposob- ČASOPISNI PAPIR LAHKO DOBITE PO UGODNI CENI VSAK DAN DO 15. URE GLAS OBČINSKA STAVBA SOBA 110 TOVARNA VIJAKOV PLAMEN KROPA RAZPISUJE prosto delovno mesto SEKRETARJA podjetja Pogoji za zasedbo: 1. Pravna ali ekonomska fakulteta in dve leti delovnih izkušenj; 2. Višja šola pravne ekonomske smeri štiri leta delovnih kušenj. ali in iz- Kandidat mora ob prnavi priložiti ustrezna pismena dokazila, da izpolnjuje zahtevane pogoje Prijave spreicma tajništvo podjetja. Razpis velja deset dni od objave v časopisu. RAZPISNA KOMISIJA PRI OSNOVNI SOLI TRATA PRI SKOFJI LOKI RAZPISUJE prosto delovno mesto učitelja za razredni pouk na podružnični šoli v Retečah za nedoločen čas. Prijave pošljite na naslov razpisne komisije. ni sprejemati najnovejša na* predna gibanja v organizaciji. Bili so tudi taki, ki so V Zvezi komunistov gledali« vladajočo partijo« in pričakovali, da na ta način zavarujejo svoje osebne interese hi napredovanje v družbi. Resnica je, da so s partijsko knjižico lahko večkrat zavarovali osebne interese, privilegije« boljše delovno mesto, stanovanje. Beseda je o ljudeh, kj so »pomotoma« postali člani ZK, ki spoznavajo, da bna danes komunist vse več nalog in obveznosti, ne Pa privilegijev. Zato odhajajo & partije. To je za Zvezo zelo koristno, ker z odhodom takih članov nič ne izgubi, nasprotno, samo pridobiva na ugledu. Pomembnejše je spoznati, zakaj iz organizacije odhajajo dobri, aktivni člani, pred' vsem iz delavskih vrst. * razgovoru s članj kontroli* komisije ZKJ so delavci, ki so zapustili ZK izjavljali, da so osnovne organizacije ? njihovih kolektivih slabe in politično neaktivne. »Na sestankih se mnog0 govori, a malo naredi«, Pra' vijo. Sklepi, če se sprejmejo, se ne izvršujejo. So prims^' da je organizacija ZK izgub'' la »politično barvo« ali ninjj jasnih stališč do najvažnejŠij1 problemov kolektiva. Spreminja se v discipliniranega Izvrševalca volje vodilnih. P°' samezniki v podjetjih poskušajo tako stanje spremeni"' vendar povsod ne dobijo pod' pore. Zato so pasivni in zapuščajo organizacijo. DrUg, niso pripravljeni sprejet' borbe za aktivnejšo vlogo organizacije, ker se boje spo«"3/ v katerem bi bili poraženi-So komunisti, ki kot raZ' log za izstopanje navajaj" sestanke, katerih se ne morejo redno udeleževati. Ko",tf' nisti, ki živijo na vasi in delajo v tovarni pravijo, da za' radi sestankov zamujajo P1^ vozna sredstva in moraj0 zato velik? pešačiti. Kmetje komunisti težko prihajajo n* sestanke ob sezonskih kmečkih delih. Udeležba na «f stanku je velikokrat brem« za zaposleno ženo. Zato naj bi organizacije, ki imajo ke kategorije članstva, in»*T več razumevanja. Komunisti vračajo knjiž'c* zaradi visoke članarine. Tar razlog navajajo predvsem **" sti, ki Imajo osebne dohodi oil 300 do 700 novih dinarje* Pogosto članarine redno plačujejo. Ko se je nabere Z" več mesecev, je že precejšen tla do- izdatek. Nekateri pravijo, imajo že ostalih članarin volj, ker morajo samo za,1| delati 7 do 8 dni v letu. ni so nezadovoljni tudi j trošenjem članarine, čepraV jim je to manj poznano. Po TANJUG u J- S Peter in Pavel Dragi Peter! Saj vem, da prisluškovanje ni lepa navada. Kaj hočem! Priznam, da me je sram, ker sem vseeno prisluškoval ob javni telefonski govorilnici. Dve punčki sta se med hihitanjem spravili vanjo. Večja je stopila na prste in navdušeno vrtela številke. »Halo, je tam pjkarna?« »Da. želite?« »Ali imate kaj suhih temelj?« »Seveda jih imamo. Kolikor hočete...« »Zakaj jih pa niste prej prodali?« Nisem slišal odgovora iz pekarne. Z glasnim smehom sta punčki odliiteli iz govorilnice... Povedal sem sicer, da odgovora nisem slišal, pa bi ga rad. Ne vem zakaj ostajajo suhe zemlje, suh kruh. Zvedel sem pa, zakaj se je kruh podražil. Kombinat žito iz Ljubljane, ki »drži roko« nad našim gorenjskim kruhom je pred meseci poslal vsem Pekarnam pismo. V njem so dokazovali vsem, naj od občinskih skupščin zahtevajo podražitev kruha.^ Strokovnjaki v Žitu so izračunali, da pečejo naš vsakdanji kruhek z izgubo. Naredili so »ekonomski hračun«, ki naj bi veljal kar za vse pekarne, jih tako Prepričali, da povsod pečejo kruh z izgubo in sprožili množičen zahtevek za podražitev kruha. Peki, gorenjski peki, pač ne bi bili »naše gore list«, fc ee se ne bi takoj strinjali s podražitvijo in prihiteli s Po odobritev na skupščine. Izvedel sem, da so v Škofij- Loki celo tako hiteli, da so nesli na občino kar izračun, ki so ga naredili v Žitu. Odborniki vseh gorenjskih občin so se znašli v dokaj nezavidljivem položaju. Naj povzamem le »razpravo« na seji skupščine v Radovljici. Odborniki so nasprotovali podražitvi cene za beli kruh. Predstavnik Žita je bil jasen: »Žal nam je, beli kruh pečemo z izgubo. Če se ne boste strinjali, bomo pač v vaši občini nehali peči beli in boste imeli samo črnega...« Odbornikom tako ni ostalo dosti za odločanje. Morda je kateri še pomislil na obljube, ki jih je dajalo žito, ko je dobil krušni monopol. Morda je pomislil, da ne bi bilo tako, če ne bi bilo Žita! Zmotil se ie! Takšne utemeljitve so bile povsod! Povsod so se za enak znesek zvišali stroški poslovanja in povsod je bilo treba podražiti ta naš ljubi kruhek. Lepo in prav. Nič nimam proti temu, da stane naš vsakdanji kruh toliko kot velja, ne morem pa se strinjati z nejasnimi utemeljitvami. Mar ne bi bilo b°lje in bolj pošteno, če bi lepo povedali npr. naslednje • V Kranju — Dragi občani! Na vsakih deset kilogramov kruha prideta dva žeblja, en cigaretni ogo-rek in kakšen drug nepredviden material. Razumeti morate, da nam ti dodatki, ki v ceni niso vključeni, Podražijo proizvodnjo. Če k temu prištejemo še kruh, | kl se nam pokvari že po enem dnevu, je razumljivo, \ da ie naša zahteva po višji ceni utemeljena. • V drugih gorenjskih občinah — Ker vas je pre- S m"lo, se nam ne izplača peči v velikih količinah, ker | r° Podraži proizvodnjo. Ne vidimo druge rešitve, kot \ da množično uživate »moško vodo« in plačujete ne- | kai let dražji kruh. _ , > Lepo Te pozdravlja Pavel | Nova samopostrežna trgovina v Begunjah Trgovsko podjetje špeceri-ja Bled bo danes (sobota) ob 17. uri odprlo v Begunjah na Gorenjskem preurejeno samopostrežno trgovino z bifejem. To bo po približno treh mesecih, ko so v Bohinjski Bistrici odprli podobno trgovino, že drugi tovrstni novi potrošniški lokal, last tega podjetja. V Begunjah je bila do sedaj »klasična« trgovina, ki je v zadnjem času postala premajhna in so se zato Be-gunjčani morali drugam zatekati po razne potrebščine. Nova trgovina pa bo precej večja, na zalogi pa bo pre- hrambeno blago, gospodinjske in šolske potrebščine, steklo, porcelan itd. Z novo trgovino bo Trgov- sko podjetje špecerija Bled nedvomno zelo ustreglo prebivalcem Begunj in okolice. A. 2. RAZPISNA KOMISIJA OBRTNEGA PODJETJA Koroška c. 17 RAZPISUJE PROSTO DELOVNO MESTO STROJNE-A TEHNIKA z zaključeno srednjo šolo Kandidat naj pošlje prijavo s potrebno dokumentacijo in kratkim opisom dosedanje zaposlitve. Razpis vleja do zasedbe delovnega mesta 203156 09638^237456 Elektrika, voda, pota, kanalizacija in še marsikaj Prebivalci Zgornje, Srednje in Spodnje Bele, Bašlja in Hraš (krajevna skupnost Bela) so s prostovoljnim delom, samoprispevkom in s pomočjo občinske skupščine Kranj doslej že veliko naredili. »Tudi krampa in lopate se ne ustrašimo,« pravijo. Kljub temu imajo še veliko neizpolnjenih, a upravičenih želja O vasicah pod Storilcem — vseh treh Belah, Bašlju in Hra-šah se je pred desetletjem bore malo slišalo. Vasi so elektrificirali, napeljali vodo in uredili najnujnejše Stvari, glas o tem pa izven Bele ni prišel. Pred petnajstimi leti se je porodila želja po prostoru družbenih organizacij, skoraj deset let pa se že vleče stara, a doslej še neizpeta pesem o asfaltu na cesti Kranj—Bela preko Bobovka. Zaradi pomanjkanja denarja sta to le pohlevni želji prebivalcev. Z odcepitvijo od Preddvora in osnovanjem samostojne krajevne skupnosti Bela so vasi zaživele. Bile so razne akcije, poživilo se je delo družbeno-političnih organizacij. Prvi sadovi dela so bili kmalu znani. Na Zgornji Beli so naredili kanalizacijo, v vseh vaseh so začeli urejati javno razsvetljavo in s pomočjo kmetov graditi gozdna pota. Na Zgornji Beli so z samoprispevkom zgradili most prek Belice, zaradi naraščajočega prometa pa uredili most na cesti proti Srednji Boli. Popolnoma nov je tudi most na Spodnji Beli in cesta proti Hrašam, kjer je bila prej gozdna pot. S sredstvi krajevne skupnosti in samoprispevkom občanov so zgradili obrambni zid ob cesti v Bašlju. Urejena so vsa spominska obeležja (6) borcem in aktivistom NOB. Zaživelo pa je tudi družbenopolitično življenje. Posebno so podjetni letos, v letu krajevnih skupnosti. Nič ni čudnega, da je skup- nost eden izmed resnih kandidatov za nagrado skupščine občine Kranj, ki jo bo podelila najaktivnejši krajevni skupnosti. Vodstvu krajevne skupnosti Bela je uspelo, da je delavski svet tovarne Tekstilindus sprejel sklep, da Belani lahko odkupijo staro barako za minimalno vsoto 2000 novih dinarjev. Barako nameravajo tako preurediti, da bo služila družbeni organizaciji — mala dvorana, klubski prostor in majhen oder. želja prebivalcev je, da bi pristojni organi občinske skupščine dovolili postavitev barake sredi vasi, na zemljišču splošnega ljudskega premoženja. Ce bodo uspeli, bodo še letos opravili vsa zemeljska dela in zgradili temelje. Imajo že 5000 kosov zidne opeke, ostalo pa bi zbrali s prispevkom občanov in prostovoljnim delom. Preuredili so tudi trgovino na Zgornji Beli. Sedaj prodajajo v njej tudi kruh. Na žalost pa KŽK iz Kranja še Prebivalci Spodnje Bele In Hraš Imajo sedaj mnogo boljšo električno razsvetljavo. Njihova prizadevanja so rodila bogate sadove. Na fotografiji je transformator na Spodnji Bell. — Foto F. Perdan VELIKAN MED DETERGENTI NAGRAJUJE ni ničesar storil, da bi moderniziral in uredil prodajalno mesa. S prostovoljnim delom so uredili avtobusna postajališča na Spodnji in Srednji Beli. KS je plačala le pesek. Opravili so prek 1000 prostovoljnih ur, zemljišče pa so' kmetje odstopili brezplačno. Želijo pa, da bi avtobusno podjetje namestilo še table z voznim redom. Popravili so 6 kilometrov vaških poti. Pesek je plačala krajevna skupnost, vse ostalo so naredili vaščani sami. Na poti Bašelj—Preddvor je treba urediti le še 300 metrov cestišča, ki spada pod pred-dvorsko krajevno skupnost, vendar ta ne kaže zanimanja za to. Dela pri zavarovanju bregov Belice izvaja Vodna skupnost Gorenjske na pobudo KS in zbora občanov. Načeli so tudi vprašanje vzdrževanja starih, zgodovinsko zanimivih žag. Pa ne samo zaradi zgodovinske znamenitosti. S propadom žag bo odpadla zaščita zemljišča pred prehitrim tokom Belice, trpel pa bi tudi ribolov. Član sveta KS je daroval les za pet oglasnih desk, s podarjenim lesom so popravili most na Spodnji beli itd. Ne morema in ne smemo mimo letošnje največje akci- j je — postavitve visokonapetostnega daljnovoda in dveh transformatorjev na Spodnji | Beli in Hrašah. S prostovoljnim delom so vaščani obeh naselij opravili vsa zemeljska dela, darovali 63 električnih drogov in jih postavili. Njihova vrednost presega 600.000 starih dinarjev. Vrednost vseh opravljenih del znaša deset milijonov starih dinarjev. Samo vaščani Spodnje Bele in Hraš (skupno 21 hiš) so opravili prek 1.800 prostovoljnih ur. V obeh vaseh so postavili transformatorja in uredili javno razsvetljavo na Spodnji Beli 6 in v Hrašah troje svetlobnih teles. Drogove so darovali in postavili občani brezplačno. Poglejmo na sosednjo Sred njo Belo. Dogradili so popolnoma novo kanalizacijo, dolgo prek 300 metrov. Krajevna skupnost je kupila le cevi. Vse ostalo so naredili s prostovoljnim delom. Vrednost dela presega milijon in pol starih dinarjev. Nisem vsega zapisal. Izpustil sem cesto, urejevanje rekreacijskega centra, urejevanje naselij in turistično dejavnost. Ostalo je še kup drobnih stvari. Pa tudi program dela do konca leta. Nisem pisal o delu družbenih organizacij. O vsem tem drugič. Na koncu lahko kljub temu rečemo: Belani, Hrašani in Bašljani, veUko ste naredili! Jože Košnjek total ZA SNEŽNO BELO ROČNO PRANJE STARA FU2INA - V Bohinjski Stari fužini potrebujejo vodovod. Na sestanku v Bohinjski Bistrici so ugotovili, °* prebivalci ne kažejo posebnega zanimanja zanj. Odločili jj bodo na javni tribuni, kjer bodo ugotovili, kakšne so potrebe po vodovodu in možnosti ter pripravljenost občanov za sode* lovanje v tej akciji. BOHINJ — Turistični delavci Bohinja so pred kratkih pregledali urbanistični program. Ker so menili, da se v ma£ sičem razlikuje od lanskega, so na upravnem odboru turističnega društva sprejeli ustrezno resolucijo in jo izročili pi'c<* sodniku skupščine občine Radovljica. Poleg tega so jo PoS]^t uredništvom časopisa Dela, Ljubljanskega dnevnika ter R"1* Ljubljana. kdor ponudi DONA? ponudi zdravje »Sicer pa mislim, da je treba Kartagino razdejati« Pod tem naslovom smo v Glasu dne 3. avgusta t. 1. nanizali nekatere predloge za uvedbo provizoričnega režima v kranjskem Prešernovem gaju. Hoteli smo nakazati vsaj nekaj zasilnih ukrepov v zvezi z redom, snago in varnostjo, k; pa ne bi zahtevali velike denarje Pač pa le nekaj srca, razumnosti in smisla za kulturno vedenje. Hkrati pa smo obljubili, da bomo v nadaljevanju zapisa, predložili tudi zamisel o definitivni sanaciji Prešernovega gaja, kakršen naj bi bil °branjen sredi novega Kranja tudi v bodočih stoletjih. Sicer ne bom povedal nič Prav novega, saj sem vse te misli že pred leti objavljal, jih strnjene aH pa nadrobno razložene govoril ali pisal v Poročilih, skušal zanje ogreti posameznike ali pa skupine ljudi poklicane za razrešitev problemov okrog prizadevanj — za preobrazbo Kranja iz malomeščanskega sejmarske-ga mesteca v osrednje kul_ turno mesto Gorenjske, v slovenski Weimar! Prav zato, ker že leta in leta tako, morda že kar trmoglavo, ponavljam in vztrajam pri svojih predlogih, sem tudi za naslov tega za-Pisa ohranil slovito Katono-vo rečenico. V slepem upa-nJu, da se bodo Kranjčani — kot so se nekoč Rimljani — končno vendarle odločili za dejanje . .. Seveda pri nas res ne bi šlo za kako razdejanje, pač pa za pozitivno kulturno dejanje. Dejanje, vredno Prešernovega mesta! ZMANJŠANJE POVRŠINE GAJA Pred leti sem obiskal v Parizu grob nemškega pesnika Heinricha HeLneja (1797— 1856), ki je iz domovine izgnan tamkaj umrl. Pokopališče (Cimetiere Montmartre), eno izmed številnih pariških »simetjer«, je izredno majhno po površini, okrog in okrog je zazidano s stanovanjskimi bloki — vendar Pa predstavlja prelepo in Pietetno negovano oazo miru in zbranosti sredi velemestnih zidov. Po nasadih pa je "to, sicer že zdavnaj opuščeno pokopališče, bolj cvetnik ' kot zelenica. Tisočero vrst cvetov, barv in vonjav slavi neumrljive pesnike sleherni dan. sleherno leto ... saj tu sPe tudi Stendhal, Renati, Dumas, Goncourt in drugi. • • .Prav tako si lahko zamišljam bodoči Prešernov gaj. Kot oazo miru, zbranosti — ne kot igrišče in zabavišče, kar je vsekakor sedaj. Prešernov gaj v Kranju meri (po podatkih katastrske uprave) 5822 kvadratnih metrov. Torej več kot pol nektarja. To pa je za spominski gaj odtočno prt velika površina. Tembolj, ker sredi vilske četrti (hišice z vrtovi) niti ni potrebe pa tako prostrani zelenici. Predlog (povdarjam: za bodočnost, za čas, ko »mil'še zvezde bodo nam sijale« in ko »vremena Kranjcem bodo se zjasnila«): odmeri naj se površina, ki bo obsegla grobova obeh pesnikov, Franceta Prešerna in Simona Jenka, grob Prešernove hčere Erne-stine in prvi Prešernov grob. Spominska piramida bazoviškim žrtvam, ki zdaj ždi zapuščena v severnozahodnem kotu, pa naj se prestavi bliže, v odprt prostor ob Partizanski cesti, vis a vis pesnikovega prvega groba in groba njegove hčerke. Tvorila bi jima tako harmonični pedant na levi strani osrednje steze, gledano od vzhoda. Pokopališko zidovje očitno ni kaj prida spomeniško vredno (bržčas tudi ni zaščiteno, saj je lastnik hišice v neposredni soseščini, kar na to obzidje prizidal garažo!), zato bi ga kazalo podreti, zmanjšano površino gaja pa ograditi z živo mejo; seveda naj bi jo tvorilo zares skrbno izbrano bodičevje. Tako zmanjšan gaj bi bil Skušal sem že v prejšnje-letnih zapisih v Glasu, v intervjujih za radio in televizijo, v predavanjih, govorih ob Prešernovih slavnostih in tudi v mnogih zasebnih govorih s poklicanimi, ogreti »kranjšno celo« za to zamisel. Natanko razložen predlog z osnutkom dela in nalog, sem zadnjič priobčil v Glasu z dne 4. februarja 1967. Ne kaže zato vse še enkrat ponavljati; nekaj osnovnih misli o zamišljenem Prešernovem institutu v Kranju pa je le treba tudi danes povedati: Bilo bi zares nespodobno, skopariti s časom in prostorom, kadar gre za tako svetle zamisli v zvezi s Prešernom. Sen mnogih), izvečine že davno pokojnih prešernoslov-cev — da bi namreč nekje na Slovenskem obstojalo osrednje žarišče vseh, tako estetskih kot biografskih raziskovanj, povsem posvečeno našemu prvemu poetu umetni ku — še danes, celih stodvaj-set let po izidu njegovih »Poezij«, ni ostvarjen. Hkrati s to trpko ugotovitvijo pa tudi vemo, da že več desetletij obstaja pri nas prava množica najrazličnejših aktualno, ko je blestelo na brigadnih bojnih zastavah in klicalo v bitke za svobodo in kruh — toliko aktualneješ je danes in vse bodoče dni, kajti ideje »Zdravice« o bratstvu vseh dobrih ljudi in o miru med narodi, so v čudovitem skladju z vsemi našimi današnjimi političnimi hotenji. Z drobno knjižico, »Poezijami«, nam je Prešeren dal v roke izkaznico, ki je opravičila majhno ljudstvece pod gorami, da je smelo samozavestno vstopiti v krog drugih kulturnih evropskih narodov. Prešeren — Slovenstvo — človeštvo . . . kako ponosno to zveni! A vendar ni pri nas nikjer hrama, kjer bi živo plamlela bakla in osvetljevala pesnika in človeka doktorja Franceta Prešerna! Gore sicer luči v nekaterih kulturnih institucijah — a ne trajno in ne vedno le zanj. Več luči pa zato zvesto gori za Prešerna v tisočerih slovenskih srcih. Da bi le ta flud bil tako močan in homagal uresničiti davni sen starih, častitljivih prešernoslovcev! Učeni profesor doktor Avgust Zigon, ki je vse svoje življenje posvetil raziskovanju Prešernovega umetniškega ustvarjanja, je že govoril o Čopovi akademiji, ki si jo je zamislil spričo tako močnega bibliotekarjevega duha. — Potem je prišel dok- Tako je Kranj slavi, Prešerna na kulturni praznik slovenskega naroda 8. februarja 1949 letos tega praznika v Kranju ni bilo kaj dosti čutiti. vsekakor primernejši za dostojno vzdrževanje in, če že moram reči, tudi cenejši za občinski proračun. PREŠERNOV INSTITUT Toda sedaj se pojavi vpra sanje, kaj s praznim prostorom, ki bi nastal po zmanjšanju površine gaja? Na vzhodni strani, ob Partizanski cesti, bi tudi nova meja potekala tik ob cest, le na zahodni strani (ob Gregorčičevi cesti) bi nastala večja praznina. Kot nalašč za zgraditev pa-viljunske zgradbe za Prešernov institut v Kranju! institutov za vse mogoče specialnosti. Pa najsi bodo samostojni ali pa vključeni v ustanove in podjetja. Le Prešernovega instituta ni nikjer, ne v okviru drugih znanstvenih zavodov, kaj šele samostojnega. Preseneča nas to hladno dejstvo tembolj, ko se vendar vsi Slovenci — tako preprosti, kot učeni — prav dobro zavedamo, da je Prešeren ne le osnova in vrh vse naše kulturne tradicije, pač pa tudi sinonim za naš nacionalni ponos in naš napreden svetovni nazor. Ce je bilo Prešernovo ime tor France Kidrič z že bolj realnim predlogom, Prešernovim muzejem. Nerazumna smrt mu je izvila dobro delo iz rok. Njegovo dediščino, ime in nekaj zbranega gradiva, smo potem skušali ostvariti z ustanovitvijo Prešernovega spominskega muzeja v Kranju. No, in zdaj smo v bistvu slvan: vprav Prešernov spominski muzej naj v perspektivi prevzame vlogo in delo Prešernovega instituta. Program zanj je že izdelan vrsto iet inbil je tudi že v Glasu objavljen (pred lanskoletnim kuturnim praznikom). GAJ PESNIKOV S tako ureditvijo Gaja (možitev površinske ploskve in z zgradbo stavbe za Prešernov institut) pa se odpro nove možnosti: s posluhom naj bi sedanji Prešernov gaj postal nekako gorenjsko Navje. Ce že ne bi več mogli prenesti zemskih ostankov nekaterih gorenjskih velmož, pesnikov in pisateljev, tedaj bi vsaj njihove sedaj zapuščene nagrobne plošče prenesli v Kranj in nameslili v gaju. — Semkaj bi spadali tudi odlitki — če bi bili že originali neprenosljivi — nekaterih nagrobnikov z napisi, ki jih je spesnil Prešeren: Korvtkov, Čopov, Simoneiti-jev, Linhartov, Ovsenikov*, Julijanijev in Kalanov. — Nagrobnika teh dveh stojita na šmartinskem pokopališču povsem zapuščena. — Le kaj bi bilo narobe, če bi napravili tudi odlitek slovitega zvona »s svetega Jošta lin«, ki mu je tako pomemben napis napravil sam naš Prešeren? Morda bi kazalo gaj tudi preimenovati v »Gaj pesnikov«. Tako je bilo spočetka tudi (Zamišljeno. Kajti tu spi tudi rahlo srce Simona iz Praš . . . Oni že močno razpadajoči Majdičev mavzolej ob južni strani gaja smo pred dvajsetimi leti pustili zato ,ker hrani velik marmorni relief kiparja Ivana Zajca (tvorca Prešernovega spomenika v Ljubljani); njegova dela pa so spomeniško zaščitena. Z zožitvijo gaja bi seveda nastala nuja za porušitev že itak razpadajočega mavzoleja. Zajcev relief pa bi sporazumno z dediči trgovca Ivana Nepomuka Majdiča že kako drugače situirali v nanovo urejenem Gaju. Seveda s potrebno rahločutnostjo, kajti vprav tej rodbini se imamo zahvaliti, da ima Kranj kar dve umetnini dveh slovitih slovenskih kiparjev (katerih vsa dela so pod spomeniško zaščito) Ivana Zajca :n Frana Bernekarja (vodnjak pred nekdanjo sodnijo, ki pa bo sedaj vključen v sklop novih stavb vrh Jelenovega klanca). Z zožitvijo sedanje površine bi dobili tudi širok prost pas na severnem robu Gaja. Menim, da bi bilo tu najprimerneje namesto sedanje ozke poti urediti viroko alejo, z jagnjedi in klopmi med njimi — saj sedanja ozka in pusta cestica ne služi prav ničemer; za povezavo med Partizansko in Gregorčičevo cesto povsem zadostuje sosednja široka Komenskega ulica. Prednost predlagane prei-reditve Gaja pa bi bila tudi povsem prakt ične narave: n 11 > r spomin sk ega iparka bi bil zajamčen že z bližino institutske zgradb-, saj park ne bi bil nikoli tako nenadzorovan kot je sedaj. Marsi-kaiervi investicijo bi lahko vložili v Gaj — saj bi imeli občutek varnost; in nadzora. Črtomir Zoreč (Konec prihodnjič) Razgovor z organizatorjema »Polka tour« Premalo pozornosti narodni glasbi V zadnjih dveh številkah našega lista smo že pisali, da se mudi te dni na obisku v Sloveniji skupina 60 ameriških rojakov iz Clevelan-da. Potovanje ameriških rojakov (večina od njih spada v našo drugo oziroma tretjo generacijo v Združenih državah Amerike) sta pod naslovom »Slovenien Polka Tour« pripravila Tony Petkovšek in Janez Pestotnik. Med obiskom na Bledu sta se oba ljubeznivo odzvala naši prošnji ter nam o življenju v ZDA in o samem potovanju ameriških rojakov po Sloveniji povedala naslednje: » Potovanje ameriških rojakov po Sloveniji ne moremo šteti kot običajen izlet, na katerem naj bi v razmeroma kratkem- času obiskali čimveč krajeAmih znamenitosti. »Polka tour« ima ta namen, da se njeni udeleženci čimvečkrat srečajo z rojaki v domovini, se z njimi pogovore in ne nazadnje, da spoznajo tudi vašo narodno pesem in glasbo.« POLKA RADIO CLUB V CLEVELANDU Kot smo lahko razbrali iz pogovorov z nekaterimi ameriškimi rojaki, so vsi navdušeni nad našo narodno glasbo. Takšno navdušenje nad glasbo in sploh nad vsem, kar je slovenskega, pa je čutiti zlasti v Clevelandu, kjer je še danes velika slovenska naselbina. Tu delujejo številni instrumentalni ansambli, ki igrajo slovensko narodno glasbo na radiu, plesih, piknikih in drugih prireditvah. Tony Petkovšek, ki je tudi organizator letošnje »Polka tour«, ima pri propagiranju naše glasbe v Ameriki precej zaslug. Sam nam ni hotel kaj dosti govoriti o svojem delu, zato nas je spravil iz zadrege Janez Pestotnik, ki je o njem dejal: »Tonv že sedem let vodi slo-vensko-angleški tako imenovani Polka Program na radiu WXEN v Clevelandu. že lani je na obisk v Slovenijo pripeljal skupino ameriških Slovencev in odziv tega potovanja je bil zelo velik tako, da sva letos skupaj pripravila »Polka tour«. Sploh pa je Tonv Petkovšek med Cle-velandskimi Slovenci splošno znan in priljubljen. Dokaz temu je tudi to, da ga je lani Federacija slovenskih narodnih domov izvolila za »moža leta«. Poleg predvajanja slovenskih pesmi in melodij po radijskih valovih pa popularizira slovensko glasbo v Clevelandu več kot 50 ansamblov. Da vam bom še bolj plastično dokazal, kako so clevelandski Slovenci navdu- Ko so ameriški rojaki dopotovalf na Bled, nobeden izmed njih ni hotel zamuditi priložnosti, da pri gostišču Mlino na j filmski trak ujame skupino slovenskih narodnih noš. Foto vig. | šeni nad vašo glasbo, naj povem, da na vseh prireditvah ni nikoli manj kot 2.000 ljudi.« POJEJO SLOVENSKO — KLJUB TEMU, DA GOVORE ANGLEŠKO »Večkrat smo že slišali za razne slovenske zbore v Ameriki. Ali nam jih lahko našte-jete, mislim tiste, ki so v Clevelandu?« »Ce omenjam slovensko zborovsko petje v Ameriki, ne morem mimo posebne zanimivosti. Ne boste mi verjeli, vendar je res. V številnih zborih pojejo ljudje, ki ne znajo niti besedice slovensko, vendar vam slovensko pesem zapojejo tako pristno in doživeto, da skoraj ne boste podvomili v izvirnost jezika. Da odgovorim še na vaše vprašanje; ti zbori so: Glasbena matica, Zarja, Planina, otroški zbor Circle No. 2, Slovan, Triglav, zbori pa so še v Slovenskem delavskem domu in v Mladinskem domu.« »Kaj lahko rečete o sami »Polka Tour?« »Vsi smo zadovoljni, vendar bi radi slišali še več slovenskih pesmi in glasbe. Ali ni žalostno to, da v celi Ljubljani ni niti enega lokala, kjer bi igrali slovenske narodne?! Občutek imam, da mi v Ameriki posvečamo tej zvrsti glasbe veliko več pozornosti kot vi sami, v svoji domovini. Ne vem, ali navdušenje pri nas izhaja iz te^ ga, ker smo daleč od svoje domovine, ali pa pri vas ne znate prisluhniti željam svojih gostov. Verjemite mi, še več ameriških rojakov bi prišlo k vam, če bi vedeli, da bodo na obisku v Sloveniji res lahko poslušali vašo narodno glasbo in giledali narodne plese. Res, pa brez zamere, tega bogastva pn vas ne znate dovolj izkoristiti, oziroma z drugimi besedami povedano, spraviti v denar. Saj ne gre Za to, da bi prihajali k vam s kupom denarja, verjemite mi, saj ni res, da se v Ameriki večina ljudi koplje v denarju, vendar, če gre za pristno domačo glasbo in plese, je vsak pripravljen nekaj primakniti.« Tako sta torej menila organizatorja »Slovenien Polka Tour« Tonv Petkovšek in Janez Pestotnik in v marsičem smo jim pritrdili. Vendar sta nam oba zatrdila, da nekatere pomanjkljivosti ne bodo prevladale nad lepimi vtisi obiska v stari domovini in obljubila sta, da bosta z dobro reklamo drugo leto privabila še nove skupine ameriških rojakov v staro domovino. Ob koncu želimo njima in \ ..... udeležencem ».Slovenien Polka Tour« čimveč lepih dni in kar največ lepih vtisov ob odhodu iz Slovenije. Vili Guček Razstava del slikarja -w naivca Jožeta Peternela v Žireh Danes, v soboto, 17. avgusta ob 18. uri bodo v prostorih mladinskega kluba žiri odprli prvo samostojno razstavo del naivnega slikarja Jožeta Peternela. Organizator te kulturne prireditve je DPD Svoboda žiri. Razstava bo odprta teden dni, to je do 25. avgusta letos. Jože Peternel: »Človek in ptica« j. Slike Toneta Tomazina v Prešernovi hiši v Kranju Včeraj (v petek), ob 19. uri so v galeriji Prešernove hiše V Kranju odprli razstavo del slikarja in alpinista Toneta Tomazina z Jesenic. Kulturno prireditev je v sodelovanju z upravo Prešernove hiše v Kranju pripravila DPD Svoboda Tone Cufar — likovna sekcija Dolik — z Jesenic. Umetnik je ista dela nedavno tega že razstavljal v mali dvorani jeseniškega delavskega doma. V Škofji Loki odkrili freske iz 17. stoletja Ob popravilu cerkve sv. Jakoba v škofji Loki so pred dnevi na desni steni prezbi-terija pod ometom odkrili freske iz 17. stoletja. Prizor na njih prikazuje križanje. Freske je pod vodstvom Zavoda za spomeniško varstvo Ljubljana odkrival akadem- ski slikar in restavrater Viktor Snoj. Tovrstne najdbe iz 17. stoletja so pri nas silno redke. Zanimivo je, da prav v tem času Narodni! galerija v Ljubljani pripravlja veliko razstavo slikarstva iz tega časa na Gorenjskem. MAGAJ SI SAM ,n JU'NIJOR° TI BO POMAGAL Na rob festivalskim poročilom Festivala je konec — živel festival Puljskega festivala je konec. Ljudje, ki so večer za večerom sedeli v areni, se pogovarjali, sklepali pogodbe, kritično ocenjevali, se vznemirjali, prepirali, si čestitali in delali načrte, so pospravili kovčke in odšli domov. Komaj je bil Puljski festival končan, že je pred nami festival v Nišu. Ta je namenjen predvsem igralcem in žirija niškega festivala bo ocenjevala le posamezne igralske storitve. Tako bo tistih nekaj »krivic«, ki jih je napravila žirija v Pulju, izravnala žirija v Nišu. No, brez dvoma je niški festival manj spek-takularen in razburljiv kot puljski, čeprav bo v uradni konkurenci kar 19 domačih filmov. Tako bodo zadovoljni tudi tisti, ki so, pa naj so imeli prav ali ne, negodovali ob delu Puljske selekcijske komisije. In ko bo niški festival končan, *e bo nekaj naših filmov udeležilo festivalov v tujini, drugi oodo odšli v kinematografe in potlej bo tu spet »Pulj«. Navkljub tej poplavi festivalov (»Mali Pulj« bo to pot že drugič imela tudi Ljubljana) pa vseeno prav puljski festival pomeni vsakoletno prelomnico v jugoslovanski kinematografiji. Delajo se obračuni, pregledi enoletne proizvodnje in obračunom seveda slede komentarji in zaključki. Ocene petnajstega festivala juoslovanskega filma so različne. Nekateri trdijo, da v Pulju letos niso videli tistega, kar je bilo po meteor- Tečaj 23 poklicne voznike CE m D kotegorije, organizira ZšAM podružnica Tržič. Informacije in prijave pri tajniku J. Goričanu, Trg svobode 9, Tržič. skem prodoru jugoslovanskega filma pričakovati. Drugi spet pravijo, da je festival pokazal še enkrat na kvaliteto našega filma, ki se lahko postavi na rob najkvalitetnejšim svetovnim dosežkom". Resnica bo verjetno nekje na sredi. Ce na kratko preletimo še enkrat nagrajence, potlej lahko ugotovimo, da je kvalitetni vrh našega filma dokaj raznoroden, tako žanrsko kot filmsko izrazno. In ne le to. Ta kvalitetni vrh je dokaj obširen in v sebi združuje prav vse pomembnejše tokove, ki se v zadnjem času pojavljajo v naši produktivni kinematografiji. Najpomembnejše mesto gre seveda avtorjem, kot so Dušan Makavejev, Živojin Pav-lovič, Puriša Djordjevič, Kokan Rak on j ac in Djordje Kadijevič. Ti v resnici predstavljajo ne le zanimivo, temveč tudi močno umetniško izpovedno-filmsko sredino, ki ima bogato zaledje in široke SeHia"a Nikšić in Rade šerbcdžija v filmu Gravitacija, reži •ja Branka lcstivalu. Ivande, debitanta na letošnjem puljskem možnosti ustvarjanja. Kritičnost in teža problematike, ki jo našteti avtorji obravnavajo, je značilnost njihovih filmov. Poleg omenjenih, pa je še nekaj avtorjev, ki so vzbudili pozornost in tudi prejeli nagrade. Sem sodijo Krešo Golik s svojim filmom Imam dve mami in dva očka, Branko Ivanda z Gravitacijo in Boštjan Hladnik s Sončnim krikom. Slovenski filmski delež je bil letos nenavadno skromen. En sam film v uradni Konkurenci priča o stiski našega fima, ki ga tako ali drugače še vedno duše spone najrazličnejših značajev. Sončni krik je sodil v uradno konkurenco. Podobnega filma na festivalu ni bilo moč videti. Hladnik je navkljub vsem prigovorom, kritičnim ocenam in tudi odkritim napadom doma, v jugoslovanskem filmskem prostoru ponovno dokazal, da je izrazito filmski avtor, značilen po lastnem izrazu, manj po problemih, ki ga silijo k izpovedi. Lanskoletna zaprepaščenost nad uspehom naših filmov na festivalih v tujini se je zdaj umaknila mirnejšemu in treznejšemu presojanju. In prav zato je ugotovitev, da se je naš film znašel v obdobju stagnacije, bolj plod želje po nenadnih in hitrih uspehih, kot resnična in utemeljena ocena. Vse ni tako, kot bi si želeli, posebno ne za tiste, ki žele v kratkem času veliko dlje od avtorjev, ki v tem trenutku imajo možnosti za delo in tudi delajo. Sicer pa bomo lahko že naslednje leto videli, koliko so glasovi, ki se slišijo iz kritičnih ust, utemeljeni. B. šprajc Gorenjski turistični delavci molče stoje ob strani Več razumevanja v tujini kot doma Priprave na festival športno-turističnih filmov v polnem teku Od 17. do 22. septembra bo v Kranju II. festival šporlno-turističnih filmov. Priprave na festival so v polnem teku. Pravzaprav se je festival neuradno že začel, saj selekcijska komisija že nekaj dni izbira uradni konkurenčni program med šest indevet deseti mi filmi iz enaintridesetih držav. Komisija, v kateri so Stanka Godnič, Marjan Maher, Stanko Šimenc, prof. Drago Ulaga in Dragan Jankovič, bo izbrala med prijavljenimi filmi okoli štirideset najboljših športno-turističnih filmov. V pogovoru s sekretarjem festivala in članom selekcijske komisije Draganom Jankovičem smo izvedeli, da bo festival prenašala tudi ljubljanska televizija, ki bo otvoritveni in zaključni del festivala vključila v celotni jugoslovanski televizijski program. Prav tako so znani tudi že nekateri člani uradne žirije. Tako bodo v žiriji francoski filmski zgodovinar Charles Ford, indijski filmski publicist Deven-dra Kumar in višji svetnik belgijskega ministra za turizem Jean Goffin. Poleg tega bo v žiriji še nekaj članov, ki so sicer načeloma že privolili v članstvo, vendar bodo dokončno obvestili direkcijo festivala, ko se vrnejo s počitnic. Zanimivo je, da bo na festivalu sodelovalo izredno veliko nacionalnih kinematografij. S tako velikim številom se težko pohvali redko-kateri mednarodni filmski festival. Razen vseh evropskih kinematografij, če izvzamemo Bolgare, bodo na festivalu sodelovali tudi Avstralci, Egipčani Mehikanci in Ka- Nagrade kranjskim filmskim amaterjem Letošnji tretji medklubski festival amaterskega jugoslovanskega filma, je bil tako kot prva dva v Puli. Začel se je nekaj dni pred »velikim« festivalom in končal v času, ko so pričeli režiserji profesionalci prikazovati svoje filme v areni. Festival amaterskega filma ja zanimiv morda prav tako, kot je zanimiv festival v areni. Meti avtorji amaterskih filmov je moč najti preneka-tero ime, ki se čez nekaj let pojavi v areni. Tako je jugoslovanski amaterski film zapisal v profesionalne vrste že marsikaterega amaterja, ki se je uveljavil s filmi, ki jih je sam financiral, režiral in posnel. Kolikšna pozornost gre temu festivalu, dokazujejo člani žirije, ki so se s privolitvijo v članstvo izrekli za amaterski film in mu s tem dali priznanje. Letos je žiriji predsedoval Boštjan Hladnik. Poleg njega Pa so amaterske filmske dosežke še presojali: Dušan Makavejev, Fedor Ilanžeković, Ranko Muni.tič in Peter Krelja. Zlato plaketo, prvo nagrado na festivalu, je žirija podelila skupini K. A. S. G. 816 iz Splita. Drugo nagrado, srebrno plaketo, pa so odnesli domov kranjski filmski amaterji. Mimo tega pa so člani Foto-kino kluba Janez Pu-har prejeli še denarno nagrado zagrebškega študentskega centra in nagrado revije Filmska kultura. Tri nagrade, ki so jih prejeli kranjski filmski amaterji, so brez dvoma tako pomembna priznanja, da jih ne gre prezreti. Nemara bi bilo prav, če bi njihovo delo pozorneje spremljali in jim nudili čimveč materialne kot tudi moralne podpore. -š nadčani. Prav zaradi taksnega zanimanja za kranjski festival, kar priča o ugledu, ki si ga je v kratkem času dobil, je ta že vnesen v vse mednarodne festivalske programe. To, da bi moral imeti festival tudi velik turi stični pomen, je odveč priporon ti. Kljub temu pa organizatorji festivala ne najdejo pri turističnih delavcih nikakršnega razumevanja. Dragan Jankovič nam ia dejal: »že ob prvem festi.a-•u smo pošiljali najrazličnejša vabila k sodelovanju pre-nekaterini t^rVj-'-i"! realizacijam, vend..r »akrat nismo dobili ncgi-v»»t»». Ja.io-s". > vinski turisn* * zvctj s se* dež?r^ v «?^>i;i«du smo poslali nekaj pisem, v kat. rili smo JHi prosili za sodelovanje in pomoč pri organizaciji. Niso se odzvali. Letošnji festival bo po obsegu veliko večji kot pivi. Menili smo. da se bo za festival zanimalo kranjsko turistično društvo, da nam bo pomagala in se v delo fe ,ti-vala vključila tudi Gorenjska turistična zveza, ven.lar tako eni kot drugi molče. Sled« pač svojim kolegom v Beogradu, ki — preprosto povedano — festival ignorirajo. Paradoksno je, da organizacijski odbor festivala najde veliko več posluha za sodelovanje v tujini, kot doma.« Komentar k besedam tov. Jan kovica ne bo potreben. Kaže, da je turističnim delavcem kaj malo mar za prireditev, ki bi ji morali predvsem oni posvetiti največ pozornosti. Odkod odnos do takšnega dela ni jasno. Pot, ki pelje do turistično razbite dežele, ni povsem ravna in tlakovana z denarjem, ki ga je treba le pobirati in zanj bolj malo storiti.- In če smo turistična dežela, če gradimo hotele in opremljamo sobe, skrbimo za gostinstvo -n izdajamo turistične prospekte, potem bi festival športno-turističnih filmov moral soditi v interesna področja tako gorenjskih kot jugoslovanskih turističnih delavcev. Dober mesec je še do festivala. Z delom in sodelovanjem bi morali začeti že veliko prej. škoda! Ne nazadnje je to mednarodni festival in po uspehu takšne prireditve se velikokrat meri tudi Ugled, ki ga ima mesto, v katerem jc prireditev. B. & 99 manj 40 žensk na Storžiču Storžič je naše kraljestvo »To so morali kamenja gor znositi, ko so ga delali . . .« je dejala ena izmed udeleženk množičnega pohoda žensk na Storžič preteklo nedeljo, čeprav te besede povsem ne drže pa je res, da na 2.132 m visokem Storžiču še nikoli ni bilo toliko žensk naenkrat. Kar devetin petdeset žensk različnih starosti se je zadnjo nedeljo zbralo ob domu pod Storžičem. Planinsko društvo iz Tržiča je ob svoji 60-letnici in ob 75-letnici Slovenskega planinskega društva pripravilo v nedeljo, 11 avgusta množični pohod žensk na vrh Stor-žiča. Tržiški planinci so ta pohod imenovali Pohod 99 žensk na Storžič. Čeprav je bilo prijavljenih več kot sto Tržičank, je muhasto vreme naredilo svoje. Tako smo lahko v nedeljo zjutraj pred domom pod Storžičem videli le 59 planink. »KJE BOMO ŠLI? PO ŽRELU?« Po krajšem »bojnem« posvetu se je večina žensk odločila, da bo zavzela Storžič po najtežji poti — po Žrelu. Zaradi oblačnega in meglenega vremena so se vodniki rajši odločili za najdaljšo pot — skozi Škarjev rob. Ob pol sedmih je kolona krenila. Oskrbnik doma pod Storžičem Nejč je vsem zaželel srečno pot in še srečnejšo vrnitev. Obrazi vseh pianink so bili uprti v megleni vrh. Toda to jih očitno ni preveč motilo, kajti vseh 59 je hrabro zakorakalo strmini nasproti. Na poti nikomur ni bilo dolgčas, kajti nenehno je bilo slišati ženskam »prirojeni« klepet, vrstile so se ša- le in ne nazadnje tudi zbadljivke na triačun nekaterih lastnic preveč naloženih nahrbtnikov. Ob tem ne gre pozabiti, da je v začetku večina žensk dvomila v planinske sposobnosti avtorjev pričujočh vrstic. Res, da nisva bila kaj preveč po planinsko opremljena, vendar so naju ravno te zbadljiike podžgale, tako da je njihov dvom kmalu splahnel. In tudi midva sva skupaj z vsemi ženskami priplezala do vrha. NAJPREJ MEGLA, NA VRHU SONCE Počasi, vendar vstrajno smo se vse bolj približevali vrhu Storžiča. Zadnji del poti je bil najtežji, zato tudi ni čudno, če smo ta del večinoma premagali po vseh štirih, vendar to ni zmotilo občutkov zmagoslavja. Tudi vodniki tržiškega planinskega društva so v teh trenutkih prišli do veljave. Kako tudi ne, saj je marsikateri »planinki« že primanjkovalo moči in krepke roke izkušenih planincev so jim prišle zelo prav. Po dveh urah in tričetrt smo se vsi »skobacali« na vrh. Proti pričakovanju nas je pozdravilo sonce. Posedli smo in se predali čudovitim občutkom, ki se jih včasih ne da dovolj slikovito opisati, temveč jih je treba doživeti. Iz nahrbtnikov so začele romati razne čutarice in druge reči z zelo osvežilno vsebino, da o slivovki in pelinkovcu ter klobasah sploh ne govorimo. Vendar v nedeljo nam vreme res ni bilo naklonjeno, saj se je sonce kaj hitro skrilo za oblake, za nameček pa nas je kmalu vse zakrila precej hladna megla. Kmalu bi pozabila, zakaj sva se sploh povzpela na Storžič. In tako sva doživela svoj najvišji novinarski intervju. Najina »žrtev« je bila Zlata Pavlakovič, ki je prva stopila na vrh in še prvič v svojem življenju. Takole je pripovedovala: »Za ta pohod sem se odločila predvsem zato, ker je šlo več žensk. Pa sem si rekla: Zakaj ne bi bila še jaz med njimi.' čeprav sem danes prvič tako visoko in sem takorekoč doživela svoj planinski krst, se sploh ne počutim utrujene. Nasprotno, ta prevzema joč občutek zmagoslavja me je tako presenetil, da bom odslej redno hodila v planine.« NAJSTAREJŠA IN NAJMLAJŠA O SVOJEM VZPONU Vsako tako doživetje ima svoje -naj.. In tako sva se tudi midva odločila, da dava besedo najstarejši in najmlajši udeleženki množin ;ke ga pohoda žensk na Storžič. Pepca Lotrič je bila s svo jimi 63 leti najstarejša, vendar njen korak sploh ni izdajal tako visoke starosti. »Na Storžiču nisem danes prvič. Ze preti leti sem se dostikrat povzpela nanj in prav gotovo bi se še večkrat, če ne bi leta storila svoje. Obhodila sem tudi vse okolške tržiške hribe, saj sem bila vsak teden v hribih. Zahvaljujem se vodnikom za dobro organizacijo in pomoč pri vzpenjanju. Tržiški planinci so bili danes res »fejst« fantje.« Tudi Danica Žakelj s svojimi 15 leti ni kazala, da je tako mlada. Ko sva jo pobarala, kako se počuti, nama je odgvorila: »Počutim se od- Ceprav je bilo na njegovem vrhu kar 59 žensk, se Storžič sploh ni zmenil za to težo. Nekateri so šele na vrhu zavihali rokave, zlasti predstavniki »močnejšega« moškega spola. lično, ustrujena sploh nisem. Res. bilo je lepo in če bo le prilika, se bom še povzpela na Storžič. kajti danes sem prvič. Sicer pa sem že bila na Kofcah, Kriški gori in na Bobrči. Rada hodim v gore, za kar ima največ zaslug moj očka, ki je tudi sam navdušen planinec.« NAVZDOL TEŽJE KOT NAVZGOR Čeprav smo vsi pričakovali, da bo pot navzdol lažja, smo se zmotili. Požrtvovalni tržiški planinci so večino ude-ležank navezali na vrvi in jih varno vodih med skalami. Medtem se je nebo spet zjasnilo in večkrat smo uživali ob pogledu na dolino pod nami. Se nekaj mi nut hoje po gozdu in že srno bili spet na ploščadi doma pod Storžičem. Razpoloženje, veselje, obujanje spominov na prehojeno pot, vse to je sedaj doseglo višek. Pa še nekaj. Pred odhodom z vrha, so člani tržiškega planinskega društva vsem udeleženkam razdelili majhne zvončke, ki so s svojim cingl .jan jem spominjali na čredo ovac, ki se vrača s paše o dolino. Da ne bo zamere, naj povem, da sva jih imela rudi midva. O tem, kako so naju prekrstili v »kozla«, pa raje molčiva. KNJIGE V SPOMIN IN NASV1DENJE Po kosilu so vse junakinje v/ipona na Storžič zbrale pred domom, kjer so jim organizatorji pohoda p: i pravili manjšo slovesnost. Trem udeleženkam pohoda, najstarejši in najmlajši ter Mariji Praprotnik, ki jo je izbici žreb, so v spomin na ta pohod podarili knjige Janka Mlakar ia — lz mojega nahrbtnika. Pred slovesom sva povprašala še predsednika tržiškega planinskega društva Janka Lončarja, kaj meni o pohodu: »Mislim, da je pohod uspel. To nam potrjujejo vse udeleženke. In to nas obvezuje, da bomo takšno obliko obdržali še naprej. Po drugi strani pa nam bo ta pohod prav gotovo povečal članstvo in ker pripravljamo še ta mesec vzpon na Triglav, sem prepričan, da se bo nekaj udeleženk današnjega pohoda povzpelo tudi na našo najvišjo goro.« Za konec poglejmo, kdo so bile junakinje množičnega pohoda na Storžič: Marija Brejc, Pavla Mar-kovič, Marija Stegnar, Štefka Japelj, Mojca Aljančič, Ivanka Miheiič, Mili RH** kar, Anka Golmajer, Silva Mali, Polonca Mali, Vera Zu-pan, Mira Derlink, Anka Černelič, Jožica Srečnik, Erna Salberger-ml., Erna SalbeT ger, Dora Salberger, Zlata Pavlakovič, Ida Kaj t na, Marija Roblek, Nuša Erjavšek, Ivanka Klemene Tončka V* sček, Cilka Gaber, Malči Ma-rlnšek, Ančka Bartolac. Dragica Meglic, Rezka 'Kralj* Marija Praprotnik, Ljuba l/ar, Francka Bergant, J<*" žica Cundrič, Marija Vičw» Francka Tišler, Marija in Vida Gaberc, Francka Dobrin, Dorea Kralj. Tončka Smeje. Angela Rupar, Ivanka R;iv'" nik, Marija Pogačnik. Francka Gašper, Rezka švab, Lojzka Kuhar,'Marija Pezdir, PepC* Lotrič, Jožica Prešeren, M'n" ka Zaletel, Francka Roblefc stoika Kavar, Cilka Tišler. Vida Aljančič, Mira AhačiC, Metka Kosem, Marjetka Ter-mut. Danica Dolžan, H**&& Meglic in Danica Žakelj. Besedilo: Vili GuČek Jože Košnjek Slike: V. Guček Alpinisti iz Mojstrane o svojem vzponu na VValker steber Dva dni med nebom in zemljo ovica, da je skupini slovenskih alpinistov uspel težaven zpon na Walkerjev steber, najvišji od šestih vrhov gorskega * as,\va Grandes Jorasses, ki leži na meji med Francijo in aujo, je v naši javnosti konec preteklega meseca vzbudila Precej pozornosti. Dasi pravkar mineva 30 let, odkar je na r° Walkerja prvič stopila človeška noga — 6. avgusta 1. 1938 J? Se °pnj povzpeli znani predvojni italijanski plezalci Cassin, spossito in Tizioni — podoben podvig doslej ni uspel še °benemu Jugoslovanu. 1200 metrov visoka severna stena pogorja Grandes Jorasses, katerega sam vrh sega kar 4208 me-°y nad morje, sodi namreč med najtežje v Evropi. Zato eJanje Klaudija Mlekuža, Janeza Brojana, Zvoneta Koflerja Janeza Ažmana iz Mojstrane ter Matica Maležiča in Tineta Pjca iz Ljubljane pomeni zares bleščeč uspeh. Z namenom, v3 P* zvedeli kaj več tudi o samem vzponu, smo štiri od v M • u°-e'ezencev ekspedicije obiskali na njihovih domovih Mojstrani. Preberite si, kaj so povedali. točilni mizi, ne! Samo tako popularni so v mestu. Zadnje čase vse govori o njih. Gostilničar mi je pot do bivališča enega od alpinistov natančno opisal. Potem je šlo vse kot po maslu. Klaudija Mlekuža sem našel doma za mizo. Pravkar se je vrnil z dela. Skupaj sva stopila do hiše Janeza Ažmana. Ni minilo niti pet minut, ko je k mizici v mali dnevni sobi prisedla tudi drUga dvojica — Zvone Kofler in Janez Brojan stanujeta namreč čisto blizu. Saj res, dnevna soba. Ze na prvi pogled izdaja, da je njen lastnik strasten plezalec. Čudovite barvne fotografije orjaških vrhov pokrivajo stene prostora. Najlepša je tista, ki prikazuje s soncem obsijano skupino Tri Zinne, znano trozobo kamnito gmoto v italijanskih Dolomitih. Zelo dobro je videti gladke previsne stene, ki tako privlačijo alpiniste. »V skupini Tri Zinne smo bili letos od 22. do 30. junija,« je povedal eden od fantov. »Preplezali smo jih z osmih smeri.« Tako skopo, tako skromno so mi opisali podvig izpred dveh mesecev. Samo mimogrede, z nekaj besedami, kot bi govorili o nedeljskem izletu na bližnji hrib. Kdo drug bi o tem razlagal ves popoldan. Mojstrani, kraju ob vznožju 6trmih gora, ki mečejo svojo senco na nebogljene strehe hiš pod seboj, bi le stežka rekli mesto. Toda toliko hiš le šteje, da se nepo-učnemu prišleku med njimi H lahko znajti. In jaz sem oil zares popolnoma nepoučen prišlek. V uredništvu so mi potisnili v roke listek 2 imeni štirih alpinistov, o katerih sem nekaj dni poprej bral v dnevnem časopisju. KLAUDI MLEKUŽ, rojen 7. 7- 1943, je zaposlen v železarni na Jesenicah. Z alpinizmom &e ukvarja od leta 1%1 dalje. Plezal je že v Centralnih Alpah, v Dolomitih in seveda doma v Julijcih. Tako zanj kot za njegove tri prijatelje Pomeni vzpon na VValkerjev steber doslej največji uspeh. »Najdi jih, pogovori se z nji-mi. potom pa napiši reportažo!« se jc glasilo povelje. Zoprna popotnica, ki bi v Podobnih okoliščinah verjet-no spravila v slabo voljo še tako hladnokrvno osebo. Stal sem torej sredi Mojstrane in nebogljeno gledal naokrog. Pa se nenadoma domislim na,veta. je nekoč ki mi ga v šali dal znanec: .Kadar boš v manjšem kraju Wel o kom na hitro kaj po-izvodoti. zateci se v oštari-Ta znanec jc minulo ®redo dopoldne pri meni napredoval v prijatelja. Upoštevajoč njegov nasvet sem namreč vstopil v najbližjo gostilno in se potožil birtu. M<>/.ak poznal kar vse štiri plezalce. Pa ne, da bi ■84 stalni gostje ob njegovi Toda čas bi že bil, da preidemo k stvari, se pravi h glavni temi tega pisanja — vzponu slovenske alpinistične naveze na VValker steber. O tem, kako je vsa reč potekala, je pripovedoval Klau-di Mlekuž, ostali trije pa so ga tu in tam dopolnili. »Od doma smo odpotovali v četriek, 11. julija. Toda v Franciji ta čas vreme alpi- JANEZ AžMAN se je že zgodaj zapisal goram. Triindvaj-setletni Mojstrančan ima za seboj mnogo zahtevnih vzponov doma in v tujini. ZVONE KOFLER je bil rojen 2. 11. 1944 v Mojstrani. Pleza šele tri leta, med tem časom je bil tudi že poškodovan-Zaposlen je v tovarni LIP na Bledu. nistom ni bilo naklonjeno. V višjih legah je snežilo, tako da ni bilo misliti na vzpon. Utaborili smo se torej na Monteuversu, izhodiščni točki za naskok VValkerjevega stebra. Lepših dni so poleg nas tamkaj čakale še mnoge druge odprave: Avstrijci, j Francozi, Nemci, Italijani, Američani, Cehi. Japonci.. . Ko se je po devetih dneh neprestanega neurja vendarle zvedrilo, je bila stena vsa zasnežena in spričo tega seveda še vedno nedostopna.« Da bi naslednja dva dneva, dokler se VValkerjev steber ni osvobodil sneženega pokrivala, ne zapravili v brezdetju, se je šesterica naših plezalcev 23. julija odločila zavzeti Mont Blanc. Za to so porabili dva dni. Vzpon nanj ni tako zahteven, saj poteka le po snegu. »26. julija pa smo končno le krenili iz tabora proti steni. Pravzaprav ta dan še ni šlo za pravo plezanje, saj smo prenočili v bivaku, aluminijasti koči na ledeniku Leschaux tik pod stebrom. V steno je naša odprava vstopila naslednje jutro ob 5.30. Kmalu smo dohiteli japonsko navezo osmih alpinistov, ki so pričeli z vzponom že dan poprej. Ker je tamkaj nemogoče kakorkoli obiti skupino pred seboj, smo potem plezali skupaj. Vreme je bilo ves čas lepo in šlo je brez ležav. Tudi stena se je že dodobra odtajala. le sem ter tja smo naleteli na led in sneg. Po prvem dnevu je naša naveza premagala ne- kako 600 metrov, torej približno polovico stene. Bivak smo si postavili na koncu tako imenovane Nihalne prečice. Japonci so se ugnezdili nekoliko više.« Vsak od plezalcev je nosil s seboj popolno opremo z vsem potrebnim priborom in hrano za pet dni. To znese poprečno 12 do 13 kg na osebo. Ni si težko predstavljati, kolikšen napor je bil to, saj se na višini 4000 metrov zrak že moćno razredči. »Naslednji dan smo plezali ves čas do večera, do 20.30,« je pripovedoval dalje Mlekuž. »Pri vzponu nas je delno oviral močan veter, sicer pa vreme ni kazalo znakov sprememb. Tokrat smo prenočili na razu stebra, na višini 4100 metrov, 500 metrov nad Nihalno prečico in dobrih 100 metrov pod vrhom. Japonci so tudi to noč bivakirali le malo pred nami. Naslednji dan ob 9. uri dopoldan, po borih dveh urah vzpenjanja, smo skupaj z njimi stopili na vrh.« VValkerjev steber je torej po dveh dneh obleganja le klonil. Naši alpinisti so ostali na vrhu kakšno uro — toliko, da so si malo oddahnili, se pokrepčali in naredili nekaj posnetkov. Kaj pa sestop? »Sestopili smo na južni, italijanski strani. Bilo je precej nevarno, kajti vroče sonce je zmehčalo sneg. da je postal težak in bi utegnil sprožiti plaz. No, vse se je srečno izteklo.« Po uspehu v VValker stebru so imeli fantje za naslednje dni v načrtu dvoje vzponov; ena naveza naj bi skušala priti na Bonattijev steber, druga pa na Grand Capucin. Oba vrhova sodita v skupino Mont Blanca. Toda vreme, ki se je že drugi dan po vrnitvi v taborišče na Monteuversu znova skazilo, je slovenskim alpinistom prekri- JANEZ BROJAN, najmlajši član alpinistične četvorice iz Mojstrane (10. 12. 1947), je že od mladih nog navdušen hribolazec. Poleg tega, da se je povzpel na vse domače vrhove, je bil tudi že v Dolomitih in v Zapadnih Julijcih. žalo račune in morali so se vrniti domov. Naj za konec naštejem še organizacije, ki so finančno podprle odpravo in s tem posredno botrovale doseženemu uspehu: PD Mojstrana* Alpinistični odsek Mojstrana, Postaja gorske reševalne službe. Športna zveza za telesno kulturo Jesenice in Planinska zveza Slovenije. Ze sem pospravil svinčniJc in beležko ter se hotel posloviti, pa me je neločljiva četvorka iz Mojstrane opomnila še na tisti neljubi zaključek, s katerim dandanes običajno naredimo piko na i pisanju o katerih koli športnikih, razen seveda o nogometaših. Takole menijo: »Ce se imamo Slovenici za alpski narod, bi morali alpinizmu posvetiti več pozornosti in več sredstev, saj smo v tej športni panogi precej za drugimi alpskimi državami.« I. Guzelj RAZPISNA KOMISIJA PRI SLUŽBI DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA podružnica 515 KRANJ RAZPISUJE 1. 3 delovna mesta pripravnikov z visoko šolsko izobrazbo (ekonomska ali pravna fakulteta), 2. 2 delovni mesti pripravnikov z višjo šolsko izobrazbo (višja šola ekonomske ali pravne smeri ali I. stopnja teh fakultet), 3. 3 delovna mesta pripravnikov s srednjo šolsko izobrazbo (ekon. srednja šola, izjemoma gimnazija). 4. 1 delovno mesto likvidatorja v blagajni in likvidaturi (zahtevana srednja šolska izobrazba). Prednost za razpisana delovna mesta imajo prijav-ljenci iz Kranja in bližnje okolice. Osebni dohodok je določen s pravilnikom za osebne dohodke v službi družbenega knjigovodstva. Stanovanja niso zagotovljena. Lastnoročno napisane prošnje morajo biti kolkova-ne z 0.50 N din. Razpis velja do 31. avgusta 19G8. SEJEMSKI DNEVI SO MIMO Pogled v bogato založen paviljon podjetja Slovenija les na razstavišču III ni privabil samo fotoreporterja, ampak tudi mnoge kupce. V sejemskih dneh takšni prizori na kranjskih parkirnih Pr°" storili niso bili nobena redkost. Foto: F. Pcrdart GLAS * 11. stran Te dni po svetu Ljudje Prijateljsko srečanje v Hradčanih mm ATENE, 13. avgusta — Predstavnik grške vlade je izjavil, da so poskušali napraviti atentat na šefa grškega vojaškega režima Georga Pa-pandopula. Grški premier jc za las ušel uksploziji bombe, ki se je razpočila na skalnati obalni cesti komaj nekaj trenutkov potem, ko se le peljal mimo s svojim avtomobilom. Atentatorja, nekdanjega kapetana grške armade Georaga Panagulisa, so že ujeli. TEL AVIV, 13. avgusta — Izraelska vlada je objavila unenl dveh sirskih pilotov, ki sta s svojimi letali MIG Pristala na izraelskem ozemlju. Ob tem dogodku so se razširile govorice, da utegne biti ta primer povezan z delovanjem izraelske obveščevalne službe. SAIGON, 14. avgvDsta — Predstavnik ameriškega poveljstva je povedal, da je bataljonu osvobodilnih sil FNO uspelo prebiti obroč. V boju, ki je trajal 36 ur, je po ameriških ocenah padlo 137 borcev FNO, medtem ko so ame-ričani izgubili 17 svojih vojakov. LAGOS 14. avgusta — Sile zvezne nigerijske vojske *o krenile proti mestu Aba, ki je po padcu Enuguja postalo biafrsko administrativno in komunikacijsko središče. Medtem pa se v Adis Abebi nadaljujejo mirovni Pogovori med Biafro in zvezno nigerijsko vlado. DUNAJ, 14. avgusta — Tu se je začel svetovni kongres o vesolju. Več kot 800 delegatov iz 70 držav bo razpravljalo o vesoljskih potovanjih «1 vesoljski znanosti. Ob tej Priložnosti so na Dunaju odprti tudi razstavo pod naslovom »Osvajanje vesolja«. PRAGA, 15. avgusta — Na obisk v CSSR je dopotovala romunska državnopartijska delegacija, ki jo vodi Niko-jae Ceausescu. Med obiskom b°do podpisali novo 20- letno pogodbo o prijateljstvu, sodelovanju in medsebojni Pomoči ter izmenjali stališča o bodočem razvoju dvostranskih odnosov in o položaju v mednarodnem delavskem gibanju. JOKOIIAMA 15. avgusta — iu so splovili'največjo ladjo Ja svetu - tanker s 312.000 fRT, dolg 340 in, širok 52 m 111 visok 23 metrov. Ladjo bo uPravljalo 53 ljudi, stala pa )e okoli 9 milijonov lunlov. V^tjo bo predsednik 7.IS Mišk *P*Wi obiskal Norve-|T° »i se pogovarjal o razširitvi raznih oblik sodelovanja med našo državo in ^oi-veško; predvsem na go spodarskem področju. Glavno mesto češkoslovaške — Praga — je triumfalno pričakalo predsednika Tita. To je bilo srečanje prijateljev s prijatelji. Tito in Dubček sta se našla za mizo v salonu dvorca v Hradčanih in tovariš Tito je za njun razgovor ob vrnitvi v domovino dejal, da predstavlja koristno delo. Praško skupno poročilo o srečanju delegacij ZKJ in KPč na prvem mestu poudarja težnje obeh držav, da krepe enakopravne odnose med socialističnimi državami. Pomen razgovorov v mednarodnem delavskem gibanju se je videl v težnji dveh partij pri reševanju problemov demokratizacije notranjih odnosov v socializmu. V tem pogledu sta bili stališči Tita in Dubčka enaki. Obe strani sta tudi poudaril pomen demokratizacije notranjih odnosov v sodobnih pogojih razvoja socializma v svetu. Znano je, da se je proces notranje demokracije v socialističnih državah začel že z dvajsetim kongresom KP SZ. Vendar odpor, ki se je takrat pojavil, še danes ni povsem odklonjen, saj hočejo nazadnjaške sile zavirati tok tega procesa, ki danes zajema vsa večja obzorja socialističnega razvoja. Sestanek v Čierni in v Bratislavi je nedvosmiselno pokazal, da procesa demokracije in krepitve odnosov med socialističnimi državami na načelih enakopravnosti in suverenosti ni mogoče več zaustaviti, še več, sodobna gibanja v socialističnem svetu so postala nujnost za nadaljnji razvoj. Češkoslovaška je začela z reformo svoje družbe januarja letos. Na površje je prišla želja po hitrejših spremembah, s katerimi bi napredoval razvoj socialističnih odnosov in, kot menijo Čehi sami, od česar zavisi tudi nadaljnji gospodarski razvoj te industrijsko precej razvite države. Istočasno smo bili priča odkritega razgovora v češkoslovaški družbi. Kljub odporu so demokratične in napredne sile dokazale svojo premoč. Vzporedno s povečanim zanimanjem za spremembe, do katerih je prišlo v razvoju socialistične družbe v ČSSR, je rastlo tudi zanimanje za komunistično partijo, ki se je našla na vrhu vseh teh stremljenj. Samo v nekaj mesecih se je število članstva v KPČ povečalo za več kot 20.030, kar vsekakor pomeni odraz današnjega razpoloženja v ČSSR. Jugoslavija je od prvega dne z vsem zaupanjem spre- Obisk pri Johani Logar, najstarejši Bohinjki 97 let ni kar tako Hiša s številko 23 v Ribče-vem lazu v Bohinju je takšna kot mnoge druge tam naokrog; nizka, z ošiljeno streho, z majhnimi, zeleno po-pleskanimi okni, v katerih se bohoti cvetje. Toda sosedje, pa tudi mnogi letoviščarji, ki vsako leto prihajajo semkaj na dopust, jo poznajo še po nečem. V njej namreč živi Logarjeva mama, najstarejša Bohinjka. Decembra letos bo slavila 97 let. Skoraj po naključju smo zvedeli zanjo in jo pred dnevi obiskali. Johano običajno najdete v kuhinji, sedečo ob prostornem štedilniku. 2e 24 let, odkar so ji ohromele noge, je priklenjena na invalidski voziček. Pred dvema letoma Pa je tudi oslepela. »Mama, obisk ste dobili,« nas je najavila hči Justi. Starka se je zravnala in oživela: »Kaj res? Kdo pa je?« Potem smo se predstavili in ji izročili šopek rož. »Joj, jaz jih pa ne vidim!« je za-tarnala Logarjeva mama in žalost je legla na njen obraz. Toda le za hip. »Justi, de-ni jih v vazo in postavi na mizo, da bo vsakdo lahko videl, kaj so ml prinesli!« je že I bolj vedrim glasom naročila svoji hčerki. V naslednjih dveh urah smo od naše sobesednice zvedeli marsikaj zanimivega. Kljub svojim letom ima namreč čudovit spomin. Ve za neštete podrobnosti i/, minulih časov, Ve za stvari, ki jih je celo njena mnogo miajša hči že zdavnaj pozabila. »O vseh važnejš.h stvareh beznanko mamo. Vedno me pravočasno opomne!« nam Je zaupala gospodinja. bilo posuto z rožicami. Poročila se je leta 1889, kot 17-letno dekle. Takole se spominja tistih davnih dni:»Vse prej kot lepi so bili zame oni časi. Dedec me je vlačil sem ter tja po svetu, sedemkrat sva se preselila. Kljub vsemu sem preživela z njim 62 let. Umrl je leta 1930, ko mu je do devetdesetih manjkalo le še mesec dni.« Potem so prinesli sliko obeh zakoncev, posneto ob njuni zlati poroki. Gledam ženo pred seboj in jo primerjam s tisto na sliki. Kljub trem križem več se ni dosti spremenila. Isti obraz, isti nasmeh, le nekaj gub je novih in nekaj las manj. Logarjevo mamo pa so spomini očitno vso prevzeli in nadaljevala je: »Ja, veste, sploh je bilo včasih vse drugače. Pomnim še, kako so ženske v prejšnjem stoletju nosile »reif«, se pravi obroč, vdelan v krilo, da je bilo spodaj čim širše. Danes pa so kiklc čisto ozke. Tudi cokel sedaj sploh ne poznajo več, čeprav so bile njega dni skoraj edina obutev. Oh, in avtomobili! Koliko jih je! Neprestano brni mimo naše hiše. A še pred šestdesetimi leti smo komaj vedeli, kaj je to. Prvi avto sem videla šele leta 1903 v Radovni. Tam smo imeli gostilno. Nek Nemec se je pripeljal k nam lovit ribe. S seboj je imel tudi gramofon. Oboje se mi je zdelo takrat zelo smešno.« Johana rada pripoveduje, kod vse sta še hodila s soprogom. Na Pokljuki na primer je mož prevzel službo pri nekem konzulu, sila gro tako divji kot bogat. Imel je kar 42 parov čevljev in čelo zbirko bičev, da bi z njimi I pretepal podložnike. Toda, kakor se spominja Logarjeva mama, krepkih domačinov ni nikdar užugal. Mnogo podobnih zanimivih zgodbic še ve povedati živahna starka, a preveč jih je, da bi lahko vse zapisali. Mi Pa smo ji za konec postavili vprašanje, ki navadno roji po glavi navadnim smrtnikom, če se pogovarjajo s sto-letniki: »Mama, kaj ste delali, da ste dočakali tolikšno starost?« Zedlo se je, kot da bi s tem sogovornico spravili v zadrego. »Ne vem. No, čakala sem. Ja, pa zelje rada jem, morda bo to. čez dober se-gedinar ga ni. Vsak dan bi ga želela imeti na mizi.« Hči Justi je zavzdihnila: »Res je. Stalno sprašuje za zeljem. Sicer pa rada je tudi drugo, zlasti meso.« Logarjeva mama si neizmerno želi dočakati 100 let. Pravi, da bo to njen najsreč- jemala spremembe v ČSSR. Naši državljani so odkrito podpirali Čehe in Slovake, svojo podporo pa so izraz li tudi z množičnimi obiski Prage. Istočasno pa so bile v naši državi številne delegacije iz Prage in Bratislave. In kot za logičen zaključek teh pogostih obiskov in srečanj je prišel obisk predsednika Tita v Pragi. Predsednik Tito je prtž'val v Češkoslovaški dva dni in se s svojim obiskom odzval povabilu češkoslovaškega partijskega vodstva, pri tem pa ni skrival tudi svojih ž !;a in navdušenja za to pot. Srečanje v Hradčanih je bila velika manifesticija prijst; j-stva in sodelovanja Jugoslavije in ČSSR, ki ima osne ve v dolgoletni tradiciji obojestranskih simpatij in razumevanja. Tanjug — vg hi dpgodki nejši dogodek v življenju. »še 41 mesecev mi manj« ka. Upam, da bom vzdrža'a. Veste, zdravnik pravi, da imam kljub dO-5o!etnemu sedenju zdravo srce. Takrat bo pa veselo. Povabila bom vse sorodnike in znance ter kupila 100 litrov vina in mu »3 jedače. Od mize mora teč' ia vsi prisotni morajo biti pijani. Ze hranim denar — od svoje pokojnine denem v. ak mesec na stran 5000 din. V štirih letih se bo tako nabralo 240 jurjev. Priti morate tudi vi.« ZivVcnjcJohane* Logar m 1 bem človeku, k; je bil prav OBIŠČITE v nedeljo, 18. avgusta, ob 15. uri VELIKO VRTNO VESELICO na gasilskem vrtu v Naklem. Johani je obraz žarel. Obljubili smo ji, da leta 1971 prav gotovo pridemo. Čez 41 mesecev torej nasvidenje, Logarjeva mama! Dragi bralci, o tem, kako bo takrat na številki 23 v Ribčevem lazu vino teklo od mize, pa si preberite v eni od december-skih številk Glasa iz leta 1971. I. Guzelj C:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::-:::":;;-:;:; > mm ] NAJMODERNEJŠI PLETILNI STROJI « m mm DEMONSTRACIJE i: na Koroškem sejmu j« v Celovcu, nova se-■5 jemska hala, vhod 2 in kot vedno pri WOL L BAR I (pri kapucinski cerkvi v Celovct Si T« VOLNA, DRALON V BOGATI IZBIRI IN NOVIH BARVAH. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ i- Varčevanje pri KB LJUBLJANA vam prinaša izredno ugodne obresti tako za hranilne vloge, kakor tudi za devizne račune. e,2b% 7% 8% Poleg tega sodelujete tudi pri nagradnih žrebanjih, ki jih Kreditna banka in hranilnica Ljubljana prireja vsake 4 mesece za varčevalce vseh vrst vezanih hranilnih vlog in vezanih deviznih računov. Zaupajte tudi vi svoje denarne posle Kreditni banki in hranilnici Ljubljana — banki, ki ima najbolj razširjeno mrežo poslovnih enot! BOGOMIL DEBELJAK Predor pod La Manchom Predor pod kanalom bo odprt predvidoma 1975. leta. Strokovnjaki menijo, da bo šlo letno skozenj 2 milijardi vozil, 3,4 milijona potnikov ter 4,3 milijona tovora. Rešitev križanke št. 47 1. HALLMAN, 7. CEZAR, 12. ARIJAN, 13. KAPICA, 14. NOTAR, 15. GAP, 16. BEN, 17. SNED, 18. INFRA, 20. KT, 21. ROVTARICA, 24. SS, 26. VAR-DA, 27. EMIN, 30. KOR, 32. RIA, 33. STARI, 34. ARETEJ, 36. STOTAK, 37. TAMIŠ, 38. PLANIKA Hosta — vas »cimpermanov« (1) Rubrika Gorenjski kraji in ljudje je spet bogatejša za enega dopisnika. To je nekaj čez 60 let star tesarski mojster Jože Ziherl iz vasi Hosta pri Školji Loki, na desnem bregu Sore. V svojem zapisu imenuje rojstno vas »vasica v senčni legi«. Res je stisnjena v osojno podnožje Polhograjskega hribovja; cesta se z obeh strani vzpenja v klancu k hišam. Bližina Škofje Loke verjetno prav zaradi take neprijazne lege ni vplivala na to, da bi se število prebivalstva v Hosii približno v zadnjih slo letih kaj bistveno povečalo. Po statističnih podatkih je bilo v tej vasi 1869. leta le 36 ljudi, 1910. leta pa 54; t° Pa je tudi največje število prebivalstva, kar ga je statistika v Hosti zabeležila. Leta 1931 je bilo spet le 38 ljudi, po vojni, 1948. leta, jih je bilo 44, 1960. leta spet manj (39) in 1963. leta 41. Vidimo torej, da je Hosta vas v neposredni bližini Škofje Loke, ki pa ne napreduje, ampak stagnira. Za naseljevanje m Privlačna, ker je namreč v bregu, preveč »v senčni legi«, nima pa tudi primernih zemljišč za sodobno kmetovanje. Hosta tudi nikdar ni bila izrazito kmečka vas, kar bomo videli »z zapisa Jožeta Ziherla, čeprav je bilo nekdaj v njej — kot kaže — precej živahno. Ziherl omenja, da šteje vas danes 12 hiš, otrok pa je 6, »v prejšnjih časih« (pisec ne omenja tečno kdaj, verjetno pa misli da svoja mlada leta, torej na prva desetletja tega stoletja) pa je bilo hiš le 7, otrok pa 54. Tudi ta podatek nam potrjuje gornjo trditev o stagnaciji. — Sicer Pa začnimo z dopisom Jožeta Ziherla! Hosta je majhna vasica, pa Je le imel včasih 7 »cimper-jnanskih« mojstrov, 10 »gse-lov« (pomočnikov) in 5 pobožnih »cimpermanov«. Lahko torej upravičeno rečemo, da je bila to vas »cimpermanov. Delali so od 5. ure zju-traj pa do noči, do zvonenja Ave Marije, torej do trde noči. da niti orodja včasih ni bilo mogoče pospraviti ia smo ga dobili šele zjutraj. Hodili smo na delo peš tudi po dve uri daleč, s seboj pa smo nosili seveda tudi orodje, težko tudi do 10 kg. Delo smo imeli samo spomladi, poleti in jeseni; pozimi smo bili brez dela. Mojstri so zato pozimi delali škafe, lestve, čebre, pri soredu Francetu pa so delali tudi opeko za strehe, da so s tem lahko preživljali številne družine. »Gseli« pa so ostali pozimi brez dela. Delo se je plačevalo tedensko, in sicer ob nedeljah. Hosta je štela včasih 7 hiš, od teh pa so bile kar tri »štarije« (gostilne). V naši je bila gostilna 72 let in sicer od leta 1806 do 1878. Pri sosedih je bila 42 let, pri Jur-ju pa 18 let. Vsaka gostilna je imela svoje kegljišče. Gostje v teh gostilnah so bili postrežem čisto po domače. Če je gost vprašal, kaj lahko dobi za jest, so mu odgovo rili: »Suh špeh in klobase.« Sevoda niso postregli tako kot zdaj, na krožniku, ampak je takrat birt klobaso potegnil kar iz žepa, prav tako nož, in jo dal gostu na mizo brez kruha; gostje so kruh prinašali sami s seboj. Glavna pijača v gostilnah je bila žganje, le malo je bilo vina in piva. Pijačo so birti vozili samotež s »kripo«. Dobro se spominjam, kako smo sosedu pomagali, ko je ravno pripeljal iz Loke dva zaboja piva. Čakali smo ga pod klancem v Hosti in mu potem pomagali potiskati kripo. Za to smo dobili eno ali največ dve žemlji. Takrat (to je bilo leta 1913) kruha ni bilo dovolj, zato smo bili zelo veseli, če smo si ga na tak način prislužili. V 7 hišah v Hosti se je rodilo v prejšnjih časih 54 otrok. Dosti jih je umrlo pri porodu. Samo v enem mesecu sta umrli dve materi; ena je zapustila 7, druga pa 11 otrok. Mati enajstih otrok je umrla pri porodu, mati sedmih otrok pa zaradi jetike. Vsi otroci, ne glede na spol, smo nosili do 7. leta starosti krila (kikle). Ko smo šli leta 1913 — takrat sem bil star 6 let in sem se prvič peljal z vlakom — na Brezje, sem bil tudi v kikli. Ko smo začeli hoditi v šolo, so nam starši napravili »cajhaste« hlače; ko so se prvič oprale, so bile za 20 cm krajše. V šolo smo hodili dopoldne od 8. do 11. uri in popoldne od 2. do 4. ure, v četrtkih pa smo imeli prosto. Od velike noči do vseh svetov smo hodili bosi. To se še dobro spominjam, ker je v času, ko smo hodili v šolo, dvakrat padel sneg okrog vseh svetov. Vsa vas Hosta nekdaj ni imela vodnjaka. Pod klancem pri mostu je bil studenec, kamor je hodila po vodo vsa vas. Kadar je bila velika voda, je bil ta studenec zasut. Iz gmajne je po Velikem nalivu pridrvel potok, ki nam je potem nekaj časa služil za pitno vodo. Naše 'deio pred odhodom v šo'o je bilo: prinesti dve kan ti vode iz studenca. Pri studencu se je tako vsako jutro nabralo po 15 otrok, da je biia včasih kar gneča. Naša hrana, preden smo šli v šolo, je bila navadno kaša in posneto mleko. Kavo smo pili samo ob nedeljah, zato smo jo tudi težko čakali. Za malico smo imeli suhe hruške, za kosilo pa kislo zelje, žgance, fižol. Za večerjo je bil krompir in topljeno mleko. Kruha je bilo zelo malo. Med prvo svetovno \ojno smo le malo hodil: v šolo, ker so prostore uporabljali za ranjence. Otroci smo spali kar na klopeh ob peči, pa za pečjo, poleti pa na senu pod streho ali v hlevu, v otavi ali v kakšni stari skrinji. Najmanjši otrok je spal v zibelki. Jože Ziherl Hosta št. 5 (Naprej prihodnjič) De Gaullova postelja Kadar gre francoski predsednik de Gaulle na obisk v kakšno tujo deželo, časniki vedno pišejo o težavah gostiteljev glede postelje za častitljivega gosta, ker je nekaj centimetrov višji kot navadni ljudje. Tako je bilo tudi na Poljskem, ki jo je predsednik obiskal. Takoj po dogovoru glede obiska so Poljaki poklicali najboljše mizarje in jim zaupali težavno nalogo: posteljo nekdanjega poljskega kralja Jana III So-bieskega, na kateri naj bi de Gaulle spal, so morali podal j Sati za 20 centimetrov. Mizarji so to izvršili zares mojstrsko in gostitelji so se verjetno globoko oddahnili. — Prosim te dragi, oprostiva najini hčerki še enkrat ... *TTfTirfTr**iT'"r"""---HH—i—t---r-rrr-»Tggr H3PwW8^BWi ■■■ Križanka št. 48 1 Z 3 . t 5 6 7 8 9 10 11 12 13 ■" 14 15 ie 1* 18 19 20 21 22 23 25 2* 2» 28 2» 30 31 32 39 3* ^;.obii s k nta Precenjevala ju na njegovo moč in vpliv. Zupana je ga je ?gajo plačal samo z nasvetom, *a> 'tf stih 1ju|Jav^.rstvu- Glava pozna ljudi, ki segajo tako visoK«. , ki bi laJ ah ko njegova sinova kaj storili in ju resi \> » Di ^ Tako jc rekel župan, a je <>dkff j^/^jeti. m-ll3... h glavarju sam. A glavar? Glavar ga sp!°h nl ^ jf ''c§a opravk" V'u Je sa~ mo sporočil po pisarju, da neće im V ^oio Vr Kf s človekom, ki je z lažnimi obtožbami spravil v Poštenih ljudi.- »Poštenih ljudi? To pa, to!« Po]man Včeraj je odhajal z glavarstva p j« ^ u«. Toda, sedaj bo lahko pokazal vsem, ki so poz" Poteg'0 »Za družino dveh dezerterjeV^-«1^ ■«.« bo vrgel v obraz nuncu. In če mu bo nunec s tistimi l\ ° krščanskem usmiljenju, mu bo rekel: »Tudi vi 9 > «i bi radi v h!« ff,^ k° rnoi.,,1 rekel. Nunec «^ga p J- očitati njegove ,1 Italijani i^^vi]^^ * Italijan- cesarstvo v razvalinah!« Da, tako mu bo pokorščine v času poci ikuij*»" »•- ^.v ""-"vij^ -Mkmii oficirji, saj so jim tudi n""^ »r^Co in ™ in je v času soške fronte v cerkvi javno "rV^ja. a favje itaJijan- nadali- mu vs<*»o skoga kralja in za ztfVago i talija^ ^ ondan rekel', da bi bilo morda boljfc ; £ej PrilJ'Vntanla, ker bi SlO* , S ^HrVan, >. Zdl-UŽitV* ir> upail očitati sodelovanje z Italija«1 ^ ? ^sarju . Dla'lW Pri obla stoh, bo lahko oblastem dokazal;, od žl} oblast, n bolj zvest od župnika, ki je, to je zvodj ^ anagaian,k0v« kuharice Slof juncev u za™žitve h antantino zmago verjetno samostojnosti v nekakšni novi .saj je vključitvi Slovencev v °°^0f ^ po rohnV° V t,'kviru cesarstva avstrijski Nemci še vedn To bo vrgel župniku v zobe! In župnik bo brž stisnil rep med noge. Moral bo peti, kakor bo zaorglal on. Podpreti ga bo moral in mu vrniti ugled pri ljudeh in pri oblasteh. Zopet se bo slišala samo njegova beseda in zopet bo prvi med vaščani, čeprav ga ne bodo imeli nič bolj radi. A spoštovali ga bodo, ker se ga bodo zopet bali. Bali kakor včasih, ko so snemali pred njim klobuke in se uklanjali njegovi volji zaradi strahu, da bi ne prišli pri njem v zamero. Tako bo kakor včasih, ko je vsa vas plesala tako, kakor je gedel on. Lepi časi so bili takrat, ko skoro ni bilo človeka v vasi, ki bi ne trepetal pred njim. Mnogi, ki so se mu bil; zamerili in imeli pri njem dolgove, so morali na tuje s trebuhom za kruhom, pa mu tega ni upal vse do vojne nihče očitati. Nasprotno, celo hvalili so ga in mu peli hvalnice o krščanski ljubezni, kadar je ljudem, ki jih je spravil na boben, dal denar za pot v Ameriko. Nekateri so me ta denar celo vrniili v dolarjih, ki so mu jih poslali, in se mu zahvaljevali, ker so morali v svet in našli sročo in za breginjske in kobari-ške pojme celo bogastvo. Takim je sicer vselej zavidal, vendar so mu njihova pisma prišla prav, kadar mu je kdo očital oderuštvo in ga rotil, naj mu v imenu krščanskega usmiljenja prizanese. — Ti mi praviš oderuh, a čez nekaj let me boš imenoval dobrotnika. Samo tole pismo preberi! Tudi tale me je zaničeval, a je danes bogat. Amerikance je, pravi Amerikanec! Človek z rejono denarnico, ki mi Je danes hvaležen in me imenuje dobrotnika. In kaj naj bi bfl drugega kakor dobrotnik, če sem pomagal ljudem s skope zemlje, na kateri niso mogli ne živeti ne umreti, v svet, kjer je bogastvo in kjer ne poznajo revščine. In v resnici se je v takih trenutkih zares čutil dobrotnika, če- j prav je prejemal tudi pisma, v katerih so ga preklinjali, a jih je sežigal. da bi ne prišla kdaj v neprave roke. Toda. to je že preteklost, davna preteklost. Zdaj je m milo že skoro dvajset let, ko je zaradi njega moral na boben poslednji Bor-janec. Poslednji, ki ga je spravil on, ker je Borjancev še vedno toliko, da se prav nič ne pozna, da jih je nekoč šlo toliko in toliko za vselej v svet, njihova zemlja pa je povečala Kraguljevino v kmetijo, veliko za polovico vseh kmetij in kajžarij v Borjani in okolici. Da, Kraguljevino, njegovo Kragulje-vino, zabožaio Kragulja misli in ga za trenutek iztrgajo sedanjosrti. Opajajo ga kakor vino, dokler se vnovič ne zave, da je vse to že preteklost. Meč — preteklost. Ugled — preteklost. Veljavnost — preteklost. »Nič sem, pravi nič.« še zaveda. Ljudje ga ne spoštujejo več. Ljudje se ga ne boje več-. Njegova besed n ni več bič, ki bi padala po Borjancih in jih obračala po njegovi, kraguljevski volji. In ta zavest je tako boleča in bridka, da pozablja, zakaj je pravzaprav ftei od doma v oktobrski večer. O, pač. k Uršičevim je hotel. K Uršičevim, ki so krivi nesrtče njegovih sinov. K Uršičevim, da bi užival ob njihovi nesreči, in jam VTgel v obraz, da jih je še premalo udarila. Toda, ali bi to kaj pomagalo? Bi rešilo njegova sinova frontnega pekla? »Ne, prav gotovo ne!« A kako naj ju reši neugleden, za kakršnega so ga napravili ljudje, župnik, oblast? Fanta ga imata seveda za vsemogočnega, za nekakšnega malega boga (tako mišljenje jima je že v otroških letih vcepil sam), a je danes manj, vsaj pri oblasteh manj kakor zadnji Borjanec. In to ga boli! Boli bolj kakor misel, da sinovoma ne more pomagati . . . »Samo nunec . . .« se mu misli vračajo k župniku. Samo on mu lahko zopet vrne ugled in z ugledom moč nad ljudmi ter veljavnost pri oblasteh. Da, samo on! Njega bo pritisnil! Njega bo vprcgel v svoje ojnice! K njemu bo šel . . . »Igrala bova na odprte karte! Vse adute imam v svojih rokah! Vi ste govorili, da bi bilo za Slovence bolje, ko bi zmagala antanta! Ali se zavedate, kaj bi se vam pripetilo, ko bi jaz šel hip k oblastem in vas naznanil. Ne kolar ne tailar bi vas ne rešil! Zaprli bi vas! A jaz sern človek. Spoštujem vas kot duhovnika. Zato pa se boste morali vi postaviti ob mojo stran, mi vrniti ugled pri oblasteh in pri faranih! Pomagali mi boste do glavarja! Napisali mi boste priporočilno pismo ali pa sami šli z menoj in se zavzali za moja sinova. Vsaj enega mi morajo rešiti. Vsaj enega! Kraguljevina vendar zaradi vojske ne sme ostati brez naslednika! Sli boste tudi do škofa in ga, kakor veste in znate, pridobili, da bo posredoval pri visoki gospodi za moja sinova!« To boste storili ali pa bom primoran storiti, sami veste, kaj. Samo dvojno izbiro imate, gospod nunec! Samo dvojno. . .« V takih mislih pride Kragulj do župnišča. A župnika ni doma. »K Uršičevim je šel!« pove kuharica. »K Uršičevim?« se odbije s Kraguljevih ustnic kakor mračen grom. »Saj ste slišali za nesrečo, ki jih je doletela?« »Slišal, slišal! Dezerter ja so jim ustrelili! Pa bi morali tudi drugega, ki se še skriva. O, tudi njega bodo iztaknili in ga postavili pred zid! In vse, ki so proti cesarju in cesarstvu,« izbruhne iz Kragulja. Kuharica molči. Toda na obrazu se ji pozna, da se s Kraguljem ne strinja. »Ljudje jih pomilujejo,« pravi Kragulj, ki mu je kuharičin molk mučen. »Kdor je skregan z oblastjo in zakoni, tega čaka kazen. Sicer pa nisem prišel zvonit za Uršičevim, marveč na pogovor z gospodom. Rad bi ga vprašal, kako misli tisto z antantino zmago, o kateri ste ondan pripovedovali vi naši Liziki,« po kragulje pogleda kuharico. Kuharica zardi. »Vaši Liziki? Jaz.. . jaz, da bi ji kaj pravila?« »Vi!« »A kaj? Vprašam vas, kaj?« »Povedal tem!« GORENJSKA KREDITNA BANKA KRANJ S PODRUŽNICAMI: JESENICE, RADOVLJICA, ŠKOFJA LOKA in TRŽIČ 280 nagrad za vlagatelje — varčevalce in lastnike deviznih računov OSEBNI AVTOMOBIL »ŠKODA« 1000 MB TOKRAT v Kranju Radovljica — sreda, 14. avgusta I%8 — Danes ob 12. uri je bilo v prostorih Gorenjske kreditne banke Kranj v podružnici Radovljica I. veliko javno nagradno žrebanje vlagateljev vezanih hranilnih vlog in deviznih računov. Žrebanja so se udeležili predstavniki vseh podružnic GKB Kranj, predstavniki radovljiške občinske skupščine in številni vlagatelji oziroma varčevalci. 9482 žrebnih lističev 5-letni Milan Srbčič iz Radovljice je kar stokrat segel v »boben sreče«, v katerem je bilo 9482" žrebnih lističev. Od tega je bilo za vezane hranilne vloge 9133 lističev, za devizne račune pa 349. Največ lističev za vezane vloge je bilo iz osrednje enote Kranj (4263), potem pa iz podružnice Radovljica (2036), škofja Loka (1265), Jesenice (1016) in Tržič (553). Za devizne račune pa je bilo prav tako največ lističev iz Kranja (187). Sledili pa so z Jesenic (137), Radovljice (14) in iz škofje Loke (11). Najprej so žrebali nagrade po posameznih podružnicah, nazadnje pa so izmed lističev vseh podružnic in osrednje enote Kranj izžrebali še glavno nagrado — osebni avtomobil škoda 1000 MB. Poglejmo izžrebane številke in nagrade po posameznih podružnicah GKB Kranj Prvo veliko nagradno žrebanje — 100 NAGRAD i S llHIllIlllllllllllHIIIIIIIIIUmillllllimilllllHIDi Prebivalci pozor! Nikar ne hranite denarja doma. Lahko se vam zgodi nesreča in se boste kesalil Podružnica Jesenice: šivalni stroj (št. 10689), transistor (30130), ura Darvvil (30486, 9371, 10898, 9308, 30540, 12199, 30503, 30583), jedilni pribor (12183, 30131), posteljno perilo (30009, 11795), nalivno pero (30056, 30128, 8724). Osrednja enota Kranj: osebni avtomobil škoda 1000 MB (7881), šivalni stroj (14909), transistor (19772, 26783, 21482, 26765, 12597, 7421), ura Darvvil (9776, 25016, 361, 6490, 84, 26362, 50558, 19089, 24869, 3026, 5784, 9025, 3875, 27452, 26219, 17189, 26040, 23836, 19947, 50242 14895, 26251, 26626, 22916, 24008, 50081, 3210 — 303, 8650), jedilni pribor (27129, 20096, 3210 — 1485), posteljno perilo (23119, 5047, 25403), nalivno pero (26182, 23173, 17371, 10450). Podružnica Radovljica: šivalni stroj (2859), transistor (20283), ura Darvvil (21111, 5455, 516 B, 5397, 21403, 21287, 6552, 3081), jedilni pribor (21402, 5467), posteljno perilo (6641, 6810), nalivno pero (5587, 30628, 599, 2533). Podružnica škofja Loka: šivalni stroj (30843), transistor (4353), ura Darvvil (7333, 4711, 30702, 7783, 30783), jedilni pribor (5434, 4886), posteljno perilo (30223, 4754), nalivno pero (5464, 7682). Podružnica Tržič: šivalni stroj (8023), transistor (6744), ura 1 Darvvil (6173), jedilni pribor (6878), posteljno perilo (6671), j nalivno pero (6423). 5-lctnl Milan Srbčič Je vneto segal v »boben sreče«. Nazadnje se je celo tako ogrel, da Je skoraj »zlezel« vanj. Za nagrado pa je dobil hranilno knjižico z 10 tisoč starimi dinarji — Foto: A. Zalar HiiiiiiiHimitmimimim^ = 14. februarja 1969 drugo veliko nagradno žrebanje Od 200 nagrad, katerih vrednost znaša 82000 ND, namenjenih za vlagatelje hranilnih vlog in deviznih računov, ki so od 1.1.1968 do I. žrebanja vezali najmanj 2000 ND nad eno leto ali 1000 ND nad dve leti je bilo sedaj izžrebanih 100 nagrad. Vlagatelje hranilnih vlog in deviznih računov, ki bodo do 31. 1. 1969 vezali najmanj 2000 ND nad eno leto ali 1000 ND nad dve leti pa čaka še 100 nagrad, ki jih bodo izžrebali 14. februarja 1969. Tudi takrat bo glavna nagrada osebni avtomobil Škoda 1000 MB; razen tega pa še 99 drugih nagrad. VSAK MESEC ŽREBANJE Od 1. junija letos pa GKB Kranj žreba vsak mesec nagrade za vlagatelje navadnih hranilnih vlog. Pogoj, da se vključite v žrebanje je le, da vsak mesec povečate vlogo za 100 ND. Te nagrade žrebajo pri vsaki podružnici posebej. Med tovrstne vlagatelje pa bo razdeljenih 70 ur Darvvil v skupni vrednosti 14 tisoč ND. ŽREBANJE STANOVANJSKIH VARČEVALCEV Stanovanjskim varčevalcem, ki bodo letos pri GKB Kranj oziroma njenih podružnicah na Jesenicah, v Radovljici, Šk. Loki in Tržiču skler.ili pogodbo o oročitvi ali varčevanju najmanj za dve leti, pa Gorenjska kreditna banka Kranj pripravlja še eno presenečenje. Izžrebali bodo namreč 16 denarnih nagrad v skupni vrednosti 5100 ND — za nakup gradbenega materiala ali opreme (po izbiri). GKB KRANJ obrestuje hranilne vloge in devizne račune? # vezane nad 2 leti z 8 odstotnimi obrestmi £ vezane na 1 leto s 7 odstotnimi obrestmi 0 navadne vloge s 6,25 odstotnimi obrestmi % devizne račune pa 6,25 odstotnimi obrestmi: 4 odstotne obresti v devizah in ostanek v dinarjih GKB KRANJ: # odobrava 2 odstotne kredite varčevalcem, ki varčujejo za nakup, novogradnjo ali povečanje stanovanja do trikratne vrednosti privarčevanega zneska GKB KRANJ razpisuje: 6) vsako leto 2 nagradni žrebanji za vlagatelje vezanih vlog na hranilnih knjižicah in deviznih računih 0 vsak mesec žrebanje navadnih vlog Q žrebanje vlog stanovanjskih varčevalcev Zato nikar ne pozabite na ugodnosti in koristi, ki vam jih daje GKB Kranj s podružnicami Jesenice, Radovljica, škofja Loka in Tržič. Turistične informacije • Bohinj — Zaseden je Mladinski dom, nekaj prostora pa je v hotelih Bellevue, Jezero in Pod Voglom. Dovolj Prostora je v zasebnih turističnih sobah v Bohinju, Stari Fužini, Srednji vasi, Poljan in Bohinjski Bistrici, ličnica in sedežnca na—^o-gel redno obratujeta. Cesta Bled - Bohinj je prevozna. Nekaj prostora ima tudi Sport hotel na Pokljuki. • Bled — Prostor je v gostiščih, počitniških domovih in zasebnih turističnih sobah. Odprt je ribolov v vseh vodah na postrvi in lipana. V jezeru pa je odprt ribolov na vSe ribe. Dovolilnice izdaja turistično društvo Bled. Od 1- junija je odprt tudi lov na srnjad, žičnica na Stražo obratuje redno vsak dan. • V Ratečah je dovolj prostora v zasebnih sobah in gostilnah. Prostor pa je tudi v Domu v Planici. O Jesenice — Prostor je v obeh hotelih in v zasebnih turističnih sobah. Dom pod Golico je zaseden. Zasedene so tudi zasebne sobe v Hru-šici, Potokih in Vrbi. % Tržič — V Tržiču, Pod-ljubelju, na Ljubelju in Zelenici je povsod dovolj prostora. Prostor je tudi v Domu na Kofcah, Domu pod Storžičem, na Kriški gori in na Dobrči. Žičnica na Zelenico obratuje. % škofja Loka — V hotelu Krona je še nekaj prostora. Dovolj prostora je v planinskem domu na Lubniku in v Loški koči na Starem vrhu. Prostor je tudi v Lilostroj-skem domu na Soriški planini. % V Poljanski in Selški dolini je povsod dovolj prostora. © V Kamniku, Kamniški Bistrici, na Veliki planini in v Domžalah je tudi dovolj prostora. Prireditve 9 V Mladinskem domu v Bohinju je vsak četrtek ob 20.30 nastop domače folklorne skupine. % Na Bledu bo danes (sobota) v restavraciji na Blejskem gradu ob 20. uri grajska pojedina, ki jo prirejajo učenci gostinske šole Bled s pomočjo strokovnih učiteljev. Pojedina bo v srednjeveškem stilu. Cena za eno osebo je 100 novih dinarjev. Rezervacije sprejemajo recepcije hotelov na Bledu, agencije Kompas, Transturist, Gene-ralturist in turistično društvo Bled. % V nedeljo, 18. avgusta, ob 20.30 bodo v dvorani Kazine na Bledu izvolili miss Bleda 1968. # Na Jesenicah bo danes (sobota) tretji dan mladinskega prvenstva v plavanju. 0 V škofji Loki je na Loškem gradu v galeriji odprta razstava slikarja Janeza Potočnika. Kupci, pošljite takoj izpolnjene garantne liste v Gorenje Pralni stroj »GORENJE«, ki zadovolji z desetimi programi tudi najbolj zahtevno gospodinjo, vam lahko omogoči tudi enajsti program: — 20 brezplačnih potovanj na Havaje — 10 brezplačnih potovanj v Španijo — 10 brezplačnih potovanj na Ažurno obalo in — 40 brezplačnih letovanj v Velenju Za nagradna potovanja v Španijo in na Ažurno obalo ter za letovanja v Velenju bodo izžrebani tudi kupci drugih izdelkov »GORENJA«! Ne zamudite žrebanja 20. avgusta 1968! Vsa obvestila lahko dobite v vaši trgovini! Velika nagradna prodaja do 20. oktobra 1968 Vremenska slika: V višinah pihajo prek Srednje Evrope zahodni vetrovi, ki uvajajo atlantske frontalne valove proti Srednji Evropi, še ob koncu tedna bodo vplivali na vreme pri nas, vendar trajnih padavin v območju južnih Alp ne bodo povzročali. Napoved za soboto in nedeljo: Zjutraj razjasnitve do deloma sončnega vremena. V nedeljo bo spremenljivo oblačno vreme, vendar trajnih padavin ni pričakovati. Celovec — Klagenfurt Pischeldorferstrasse 4 8 Maistrasse 33 Električni stroji, orodja, naprave, surovine, žice, kabli. Dobava — popravljalnica poceni in hitro. ERKUR V SVOJIH TRGOVINAH PRODAJAMO VSE BLAGO ZA TUJO VALUTO S POPUSTOM • MERKUR Kranj, Koroška c. 1 • OPREMA Kranj, Koroška c. 11 • BLAGOVNICA Škof ja Loka, (pri avtobusni postaji) VELEŽELEZNINA K R R N J v vseh trgovinah v Kranju, Ljubljani, Škofji Loki, Gorenji vasi in žireh prodajamo na potrošniško posojilo tudi obrtnikom in kmetovalcem. ■ BBElSErsafcauluatiBEa.Ksa&SBBaai Hotel Letališče Aerodrom Ljubljana Aerodrom Ljubljana — Ko potujete po cesti Kranj—Kamnik, se ustavite na letališču, kjer vas vabi ob gozdnem robu hotel. Ob sobotah in nedeljah popoldne na terasi hotela PLES od 16. do 22. ure. — Postreženi boste z dobro kapljico, okusnimi jedili in speciali-tctami na žaru. — V letni in zimski sezoni je odprta brunarica in depandansa v Tihi dolini na Krvavcu. — Na voljo imamo 60 ležišč. Flugplatz Ljubljana — Auf Ihrer Reise von Kranj nach Kamnik bleiben Sie beim Flug-platz stehen! Dort befindet sich einladend am VValdrand ein Hotel. — Samstags und sonntags Nachmittag auf der Hotelterrasse TANZ von 16—22 h. — Es \vird ein guter Tropfen, schmackhafte Spcisen und Rostspezialitaten servicrt. In der Sommer- und VVintersaison stehen Ihncn eine Berghiitte und eine Dependance in der TIHA DOLINA (Stilles Tal) am Krvavec (1858 m) zur Verfiigung. — Wir verfiigen iiber 60 Schlafstatten. Aereoporto di Ljubljana — Se viaggiate in maccina sulla strada Kranj—Kamnik, fermatevi aH'aereoporto. Nel Ristorante ali' Aereoporto, situato in un paesaggio pittoresco di boschi e montagne, potrcte ristorarvi, godendovi piatti speciali e vini originali. — Durante l'estate e d'inver no sono aperti anche la »Dependance« ed il »Cottage« nella »Tiha dolina« (La Valle silenziosa) sul pendio del monte Krvavec. — I due impianti dispongono di 60 letti. Brunarica in depandansa v Tihi dolini na Krvavcu Zlatnina, srebrnina, dragulji in ure v priznanih strokovnih trgovinah Georg Pirker Ze petdeset let v Trbižu — prodajalni v Zgornjem in Spodnjem Trbižu. Govorimo nemško in italijansko. Dinarje vam obračunamo po najboljšem dnevnem tečaju. VISOKO KVALITETNA SODOBNO EMBALIRANA Zahtevajte jo v vaši trgovini! visitate IL NEGOZIO DELLA GRANDE MODA (Boutiqii£ Ljubljana, Miklošičeva c. 5 KOTEKS — TOBUS EKSTRA — EKSPORT Simon Prescheren Tarvis (Udine) — Trbiž, telefon 21-37 vam nudi po izredno ugodnih cenah: % Trgovina z električnimi potrebščinami % Pralni stroji Radio — televizijski aparati Svetilke — žarnice Šivalni stroji — dvokolesa # Ploščice za tlakovanje — otroški vozički — peči na olje % Olivetti računski in pisalni stroji Poseben popust za izvoz Strežemo v slovenščini Za obisk se priporoča HOTEL LOVEC BLED priznana restavracija terasa — parkirni prostori, sobe s prhami. Telefon 77 266, 77 366 Z butan propanom in čistim butanom POLNIMO PLINSKE BOMBE C am p i n g v Z a k i BLED LJUBLJANA - Vodovodna cesta (za Litostrojem) — tel. 316-798/315-759 lllllllllllllHllllllllllllllllilllllllllillllilllllll^ Janez: Micka, jetzt haben \vir schon die ganze Stadt Kranj durchvvandert! Ich habe schon einen Wolfs-hunger! Micka: Du Armer! Komm, ich fiihre Dich zum » JELEN u dort wirst Du nicht nur sehr gut, son-dern auch bil-lig esseD konncn. KOMPAS BLED Telefon 77-531 V najmodernejšem hotelu v centru Bleda boste našli to kar potrebujete, mir, odlično postrežbo in zadovoljstvo! Hotel razpolaga s 180 posteljami. Vse sobe imajo tuš, kopalnico, WC in balkon. Hotel ra/polaga z družabnimi prostori, hišnim barom, vrtom, garažami in obsežnim parkirnim prostorom. OBIŠČITE NAS ZADOVOLJILI VAS BOMO STROJI, ORODJA, STAVBNO IN POHIŠTVENO OKOVJE Josef Strauss Villach — Beljak Prodaja na veliko — Gasvverkstrasse 7 Prodaja na drobno — Bahnhofstrasse 17 Telefon 042 42, 60 61 in 68 53 OBIŠČITE NAS TUDI NA CELOVŠKEM VELESEJ-MU V DNEH OD 8. DO 18. AVG. T. L., KJER BOMO IMELI SVOJO SEJEMSKO STOJNICO, V HALI 12 5129 60BGTA — 17. avgusta 1968 OSKAR TOTAL NAGRAJENCI (1. VIII. 1968) Na XVIII. mednarodnem Gorenjskem sejmu v Kranju od 2. do 13. avgusta 1968., so bile izžrebane naslednje številke vstopnic obiskovalcev Gorenjskega sejma: VELIKAN MED II DETERGENTj II NAGRAJUJ" 013292 — rumena 011107 — rdeča 007244 — bela 015775 — rumena 007271 — bela 013240 — bela 015317 — bela 007450 — zelena 001979 — modra 013872 — rumena 001343 — bela 008410 — roza 003061 — modra 002995 — rumena 012254 — rdeča 003557 — rumena 015071 — roza 013326 — rumena 003304 — zelena 007904 — zelena 006673 — rumena 007098 — zelena 016747 — rdeča 018714 — bela 001707 008186 bela rumena 010890 — rumena 016355 — rdeča 018394 — rumena 003500 — rumena 015441 — bela 017376 — rdeča ' 010547 — roza 017576 — bela 003908 — modra 013771 — zelena 011975 — rumena 016582 — zelena 002926 — rdeča 006060 — rumena 013512 — zelena 016015 — rumena 005522 — modra 008274 — bela 004506 — rdeča 006748 rumena 019401 — bela 006927 — rumena 008356 — bela 005390 — rdeča 010546 — bela 017157 — bela 015040 — roza 005788 — rumena 000602 — bela 002073 — roza 007591 — zelena 011820 zelena 007587 modra NOGE VELIKANA OSKAR TOTAL kakovostni in lepi rdeči predposteljni-ki, ki pa lahko služijo kot domiselni okrasek kjerkoli na tleh v stanovanju) prejmejo: Antonija Grušovnik, Janževa gora; Anica Drokšič, Vrbije; Marija Vajngerl, Janže-va gora; Anica Golob, Šmartno; Jožica Kro-noveter, Zg. Selnica; Marica Divjak, Maribor; Fanika Novin-šek, Loze; Marija Kavčič, Maribor — Štefka Later, Zg. Eoč; Amalija Sene-kovič, Maribor. Kolekcije izdelkov tovarne zlatorog Prejmejo: peter Zinič, Maribor; Dragica Bevc, Podkuj; Anica Ozonič, Selnica; Milica Rudolf, Cirkovce; An-£*]a Kopušar, Žalec; ^vanka Jošt, Jan/cva gora. superavtomat-ski pralni stroj zorenje ps-603 Pa prejme Jožica Horvat, Maribor, Soška 11 S \ s »Oskar total me je kar dvakrat presenetil: v primerjavi s prejšnjim Oskarjem še lepše pere, hkrati pa mi je prinesel superav-tomatski stroj Gorenje!« »Ste že preizkusili stroj?« »Še ne. Z možem in sinčkom stanujemo v eni izmed tezenskih barak, ki še ne premorejo vodovodnega priključka!« je povedala nagrajenka Jožica Hor- „ vatova. »Toliko dobrega J | sem že slišala o superavto- ■ s Lastniki izžrebanih vstopnic lahko dvignejo dobitke Kranju, Cesta Staneta Žagarja 27, vsak dan od 7. do 14. 13. oktobra 1968. na upravi sejma v ure, razen sobote, do 5 matih Gorenje, da zdaj prav neznansko nestrpno S čakam, kdaj bom naposled ■ lahko prvič prala v njem.« S »Z oskarjem?« »Ne, z mixalom!« »Zakaj ?« »Zato, ker vsebuje oxy- , lan!« se je z nasmehom odrezala nagrajenka Jožica. »No, mixal je brez pretiravanja odličen. Z njim sem že doslej prala belo in fino perilo.« »In kako ste odkrili kupon ?« »Navadno kupim več zavitkov hkrati, to pot pa sem vzela #imo enega. Ker sem imela doma še en zavitek, je st-ečo prinašajoči oskar total čakal na polici ves teden. Ko pa sem prala moževo perilo, sem ga odnrla in v njem našla kupon. In potem je bilo pra-nia kar konec. Pomirila •mi se šele tedaj, ko SO nam pralni stroj pripeljali domov.« OSVAJA SVET IN NAGRAJUJE Ce boste kupili enega izmed zagonetnih izdelkov in rešili nagradno izpolnjcvanko, ki jo izrežite in hkrati s kuponom za žrebanje, katerega dobite ob nakupu izdelka, pošljete proizvajalcu, boste vključeni v veliko nagradno žrebanje v drugi polovici decem bra! 1. NACrRADA FIAT 124 39 NAGRAD IZDELKOV EMO: štedilnik TOBI tip 166, štedilnik na elektriko in plin TOBI tip 170, omarica za pomivanje posode, P C N.... O E ...M...-8 IN E O 5 N....JV ..C...I DOS. Z. K TO L T E T....HN K... EMO UvJntral GOSTILNA KOKRA na Primskovem v Kranju pripravlja tople malice v dopoldanskem in popoldanskem času, kosila ter večerje po zelo nizkih cenah. Sprejemamo tudi abonente. Obiščite nas in prepričajte se o naših kvalitetnih jedilih. Kolektiv gostilne KOKRA KRANJ CELJE tllliSSllItlttlllltllllEIIIItllltlllEIIllIllllillltllllllll OBIŠČITE v nedeljo, 18. avgusta, ob 15. uri VELIKO VRTNO VESELICO na gasilskem vrtu v Naklem. iiiiimiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiimiiiiiMimiiiiiiiii VELIKAN MED DETER6ENTI PA NADALJUJE SVOJ POHOD PO SLOVENIJI. ZATO DOBRO POGLEJTE V ZAVITEK, MORDA JE PRAV V VAŠEM NAGRADNI KUPON! Velika hiša za vsakogar Radio Schmidt Klagenfurt — Celovec Bahnhofstrasse 22 Šah Žrtev figure Figuro žrtvujemo zato, da bomo nasprotnika matirali, povrnili vej materiala, kot smo ga žrtvovali ali pa si ustvarili boljši položaj. Tokrat si oglejte kratko partijo v kateri beli žrtvuje dve figuri in matira črnega kralja: Cesta ni L e2 — e4 2. Sgl — f3 3. Lfl — c4 4. d2 — d4 5. o — o 6. Sf3 — d4 7. Sbl — c3 8. h2 — h3 9. Tfl — el Slika! e7 — e5 Sb8 — c6 SgS — f6 e5 : d4 d7 — d6 Lf8 — e7 o — o Tf8 — e8 Sfo - d7? ■| A ■ :..... (Li .z......i...... : '■ m A mm ■f e ........1 j \\ A Zadnja poteza črnega je zelo slaba. Poglejmo kako napako beli izkoristi: 10. Lc4 : f7 KgS : f7 11. Sd4 — eo KJ7 : e6 12. Ddl — d5-h Ke6 — f6 13. Dd5 — f5 mat V. B. Postelja V lepi sobi postelja stoji in me vsak dan v sanje spusti. Vsak večer zaspim, v sanjah drugam hitim, zjutraj pa se v topli postelji zbudim. Milica Jerina, Predoslje Hodila sem v tretji razred. Z Ladico sva bili na dvorišču. Igrali sva se z žogo. Kmalu nama je padla na drugo stran ceste. Stekla sem ponjo. Igro sva nadaljevali. Sklenili sva, da žoga ne sme več pasti na cesto. Toda, ni bilo dolgo, ko se je znašla igrišče sredi ceste. Stekla sem ponjo in zaslišala zavore avtomobila, šofer je bil razburjen, z Ladico pa sva zardeli. Pobrala sem žogo in stekla. Vedeti bi namreč morala, da cesta ni igrišče. Vesna Rogelj, Preddvor i Dva prašiča za tretjega •.. V neki vasi pod Storžičem je med narodnoosvobodilno vojno živel kmet, ki ni maral partizanov. Pod Ba-šeljskim sedlom pa se je na novega leta dan 1944. utaborila četa partizanov Kokrškega odreda. Bili so lačni in premraženi, snega pa je bilo toliko, da so ga gazili do koten. »Nekje se moramo posušiti in najesti,« so sklenili in sredi noči potrkali na dveri samotne kmetije. Gospodar jim sprva ni hotel odpreti, a ko so mu zagrozili, da bodo vrata razstrelili, se je omehčal in jih spustil v toplo izbo. Prezebli partizani so polegli po kmečki peči in po tleh, gospodinjo pa pregovorili, da jim je skuliala žgance in nalila nanje mleko. »Mesa vam ne morem dati,« se je kmet hinavsko opravičeval. »V svinjaku imam samo dva prašiča, klali pa še nismo.« — Tega seveda ni povedal, da ima v dimnici še od lanskega zakola dve prekajeni krači in venec klobas. »Kaj bi tisto,« so rekli partizani. »Tudi žganci in mleko so dobri. Najedli smo se. Zdaj bomo pa tod, kjer je toplo, prespali noč. Ne bojte se! Odšli bomo še pred dnem.« Vsi so zaspali, le eden je bedel in videl, kako je skopi kmet, ki mu je bilo žal za žgance in mleko, odšel iz hiše in po visokem snegu zabredel proti Preddvoru. »Ha, zdaj gre na nemško žandarmerijo, da bi nas izdal,« si je dejal in prebudil tovariše. Ti so brž vstali in zapustili nevarno hišo, zunaj pa so odprli kmetov svhijak, zaklali enega prašiča, ga razrezali na komade, si porazdelili meso in se umaknili na Bašeljsko sedlo. Še prej pa so za seboj pospravili vse sledi. Komaj se je pričelo daniti, so s položaja videli, kako se hiši na samini približuje kmet, za njim pa koračijo Švabi z naperjenimi brzostrelkami, ki so en-dva-tri! — obkolili hišo. Ker pa v njej niso našli nobenega partizana in ni ostala za njimi niti najmanjša sled, so iz jeze, ker jih je bil kmet odgnal z novoletnega veselja-čenja v mrzlo noč in misleč, da jih je naplahtal, vdrli v svinjak, pograbili drugega prašiča, ga zaklali, razrezali na komade ter si nahrbtnike napolnili s svinino. Tako je izdajalski kmet v eni sami noči izgubil oba prašiča. Ko pa so zvedeli kako in kaj, so si pomeži-kovali in se smejali: »Prav mu je, prašiču! Dal je dva prašiča za tretjega . . .« TOVARNA GUMIJEVIH IZDELKOV sava k ran j GUMARSKI IZOBRAŽEVALNI CENTER ponovno razpisuje vpis učencev v Poklicno gumarsko šolo za šol. leto 1968 69 Sprejeti učenci (samo fantje) se bodo izobraževali dve leti v Poklicni gumarski šoli. Vsak učenec prejema v času šolanja štipendijo, ki je odvisna od doseženega uspeha, dobi povrnjene potne stroške nad 24,00 ND za vožnjo do šole in nazaj (učenci iz okolice Kranja) ter delovno obleko. Za vpis veljajo naslednji pogoji: 1. uspešno zaključena osnovna šola, 2. zadovoljivo zdravstveno stanje, 3. starost 15 do 18 let, 4. uspešno opravljen psihološki test. Vsi kandidati bodo morali v Kranju opraviti zdravniški pregled in psihološki test, kamor bo vsak kandidat pismeno povabljen. Kandidati naj najkasneje do 24. avgusta letos predlože gumarskemu izobraževalnemu centru v Kranju, Medetova 1 naslednje dokumente: 1. lastnoročno napisano prošnjo za sprejem* kolkovano s kolekom za 50 S dinarjev, 2. zaključno spričevalo 8. razreda, 3. izjavo o sklenitvi delovnega razmerja po končani šoli s Tovarno SAVA v Kranju za dve leti, kolikor časa prejema učenec štipendijo, ki jo morajo podpisati tudi starši (skrbniki). Učenci iz oddaljenejših krajev lahko vložijo prošnjo za sprejem v Dijaški dom v Kranju. Del vzdrževal-nine v domu krije podjetje. Vse informacije lahko interesenti dobijo v pisarni Gumarskega izobraževalnega centra v Kranju, Medetova 1 (Stražišče) ali po telefonu štev. 22-521, interna 298 r1 i ?.99. V Kranju, dne 13. avgusta 1968 Bil sem v cvetličarni. Prodajalka me je vsadila v veliko posodo. Prvo leto sem imel le nekaj cvetov. Drugo leto že več. Ljudje so hodili mimo in me gledali. Prodajalka in jaz, oba sva bila ponosna. Nekega dne pa je prišel kupec in rekel, da bi rad kakšen okrasni grm. Prodajalka mu je Rožni grm cvete naštela nekaj imen. Odločal se je za španski bezeg. Trgovka je segla pa meni J* me dala kupcu. Odnesel ni* je domov in me vsadil Pre~ hišo. Zrastel sem v veh* grm. Moji cvetovi so bled" vijoličasti in imajo lep vonj- Ivanka Bencina, Kranj 1 IGRU niti hit Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15. 17/. 22., 23 in 24 uri ter ra-. dijski dnevnik ob 19.30 uri. °b nedeljah po ob 6.05., 7., *•» J2., 13., 15., 17., 22., 23. in ** uri ter radijski dnevnik * 19.30 uri. SOBOTA — 17. avgusta^ 8.08 Glasbena matineja — 9.00 Počitniško popotovanje °d strani do strani — 9.13 Glasbena pravljica — 9.27 Čez travnike zelene — 9.50 Naš avtostop — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični na-Potki za tuje goste — 12-00 Na današnji dan — 12.10 Čembalistka Isabelle Nef m orkester — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Pesmi jugoslovanskih narodov izvaja ansambel p. v. Milana Stante- | ^ — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Paleta zabavnih melodij — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intcrmezzo — 15.45 Literarni sprehod — 16.00 Vsak dan za vas - 17.05 Gremo v kino — 17.35 Igramo beat — 18.00 Aktualnosti do-ma in po svetu — 18.15 Pravkar prispelo — 18.50 S knjižnega trga — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Godala v ritmu r" 19.25 Pet minut za Ep — 20.00 Sobotni, večer z napovedovalcem Vilijem Vo-dopivcem — 20.30 Zabavna radijska igra — 21.30 Iz fono-**e radia Koper — 22.10 Oddaja za naše izseljence — "•05 S pesmijo in plesom v novi teden Drugi program 14-10 Revija tujih popevk 15.00 Zvoki s tekočega tra-*u — 20.05 Počitniški' kažipot T~ 20-20 Z melodijami kri-»netsvet — 21.20 Operni kon-cert — 22i0 Mojstri programske glasbe 35DELJA — 18. avgusta 6-00 Dobro jutro - 7.30 £a kmetijsko proizvajalce — 8.05 R~ ■ • • Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.15 Se-renadni večer — 23.05 Literarni nokturno Drugi program 9.35 Nedeljska srečanja — 11.35 Svetovna reportaža — 13.35 Za prijetno popoldne — 14.45 Odmevi z gora — 15.00 Vrag in Katra — ko mična opera — 17.00 Dvajset etud za klavir — 17.35 Ima-ges in nokturni — 18.40 Skladbe iz starih časov — 19.00 Strani iz slovenske proze — 19.20 Glasbene vinjete — 20.05 Iskanja in dognanja — 20.25 Glasbena skrinja — 21.20 Večerna nedeljska reportaža — 22.00 Mojstri nove muzike Kohont — 1925 Pet minut za ] EP — 20.00 Radijska igra — 20.53 Melodije z ansamblom Atija Sossa — 21.15 Parada popevk — 22.10 Glasbena medigra — 22.15 Skupni program JRT — studio Beograd — 23.05 Literarni nokturno Drugi program 14.10 Popevke iz studia 14 — 15.00 Mozaik velikih orkestrov — 20.05 Svet in mi — 20.20 Vedno lepe melodije — 21.20 Zborovske skladbe in priredbe Gustava in Josipa Ipavca — 21.40 Glasba v ogrskem slogu — 22.00 Nočni ' koncert Nacionalnega orkestra Francoske turno — 22.10 Komorno-glas-beni večer — 23.05 Literarni nokturno Drugi program 14.10 Popevke za mlade — 15.00 Igramo za vas — 20.05 Okio v svet — 20.20 Med moj stri lahke glasbe — 21.20 Plesi z gledališkega odra — 22.00 šopek rož — kantata za soliste — 23.40 Partita v B-duru za rog in kitaro PETEK — 23. avgusta_ SREDA — 21. avgusta PONEDELJEK — 19. avgusta 8.08 Glasbena matineja — 9.00 Za mlade radovedneže — 9.15 Iz albuma skladb za mladino — 9.30 Iz operetnih odrov — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Salonske klavirske skladbe Jurija Mihev-ca — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov — 13.30 Pri poročajo vam — 14.05 Lahka glasba s Simfoničnim orkestrom RTV Ljubljana — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni inter-mezzo — 15.40 Poje moški zbor DPD Svoboda iz Celja — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Operni koncert — 18.03 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Signali — 18.35 Mladinska oddaja Interna 469 — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevko Eldo Viler — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Simfonični koncert Moskovske filharmonije — 22.10 Radi ste jih poslušali — 23.05 Literarni nokturno Drugi program 14.10 V ritmu današnjih dni — 15.00 Izbrali smo vam — 20.05 Jazz na drugem programu — 21.20 Velika operna gledališča — 22.15 Večeri pri slovenskih skladateljih 8.08 Glasbena matineja — 9.00 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.15 Počitniški pozdravi — 9.30 Pol ure z orkestri — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Iz opusa Blaža Arniča — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Slovenske narodne pesmi v instrumentalni izvedbi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Igramo za razvedrilo — 14.55 Kred t-na banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intcrmezzo — 15.40 Planinski oktet iz Maribora poje skladbe Danila Bučarja — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 S plesnimi ritmi po Madžarskem in Romuniji — 18.45 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 19.25 Pet minut za EP - 20.00 Lepa Vida — opera — 21.35 Godala v noči — 22.10 Zaplešite z nami — 23.05 Literarni nokturno Drugi program 14.10 S popevkami po sveftu — 15.00 Orkestri tega tedna — 20.05 Melodije po pošti — 21.20 Recital v iolončelista Ja-nosa Starkerja — 22.25 Za ljubitelje in poznavalce 8.08 Glasbena matineja — 9.00 Pionirski tednik — 9.30 Trikrat deset — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Od Beethovna do Benjamina Ipavca — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Čez polja in travnike — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Melodije Ri-charda Rodgersa — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Turistični napotki 15.25 Glasbeni intcrmezzo — 15.40 Igrajo mali zabavni ansambli — 16.00 Vsak dan za Vas — 17.05 Človek in zdravje —- 17.15 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu IS.15 Zvočni razgledi po zabavni glasbi — 18.45 Kulturni globus — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevko Berto Ambrož — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Koncert zbora Gusla iz Sofije — 20.30 Dobimo se ob isti uri 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno Drugi program 14.10 Naši pevci zabavne glasbe — 15.00 Ob prijetnih melodijah — 20.05 Od premiere do premiere — 21.20 Slovenske ljudske pesmi — 21.40 Lahka koncertna glasba 22.00 Glasbeni dogodki Budimpešte — 23.25 Sonata za klavir TOREK — 20. avgusta_ ČETRTEK — 22. avgusta Kino 9-05 N-,i 'h~;'na " 1 e d i g 1'. i oze Pomnite tovariši aši poslušalci čestitajo Se vS.aVljaJ° ~ I- - 10.00 tovariši — 1025 I Pesnv, borbe in dela — 10.45 i Nedeljski mozaik lep'h melo- j dlJ — 11.00 Turistični napol- , kl za tuje goste — 12.00 Na j današnji dan - 12.10 Nasi i Poslušalci čestitajo in po- \ Sfavljajo II. — 13.15 Iz ope- ( retnih partitur — 13.40 Ne- 1 deljska reportaža — 14.00 Čez ) hnb in dol — 14.30 Humore- ; %• tega tedna - 14.45 Z ve- j nkimi orkestri v tričetrtm- , }*«n taktu — 15.05 Po pol d- \ J ob zabavni glasbi — 16.00 ' ladijska igra — 16.54 Glasbena medigra — 17.05 Nedelj iko sr>orirm popoldne — I1'-00 .Portno Lahko noč, otroci — 19.15 8.08 Operna matineja — 9.00 Počitniško popotovanje od stran; do strani — 9.15 Kaj pojo otroci po svetu in pri nas — 9.30 Po ure z orkestrom Heinz Kiessling — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Sklepni prizor iz Opert Večni mornar — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Iz kraja v kraj — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Konca t za oddih in zabavo — 15.44 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intcrmezzo — 15.40 V torek na svidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Igra Smfonični orkester RTV Ljubljana — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iz naših studiov — 18.50 Na nniluiiodnih kri/pot jih - 19.D0 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute £ pevko Ireno 8.08 Operna matineja — 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.15 Uspehi glasbenih šol — 9.30 V planinski koči — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Odlomek iz I. dejanja opere Gorenjski slavček — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Pihalni orkestri na koncertnem odru — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Vrtiljak zabavnih melodij z orkestri — 15.20 Glasbeni intcrmezzo — 15.40 Mai hen recital violinistke Nevelike Rovanove — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 četrtkov simfonični koncert — 18.00 Aktual losti doma in po svetu — 18.15 Glasba in turizem — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevko Alenko Pinterič — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Sto let slovenske lirike — 21.40 Glasbeni nok- Kranj CENTER 17. avgusta ital. barv. CS vvestern ČRNA ZVEZDA ob 16._ 18. in 20 uri, premiera franc. barv. CS kriminalna komedija FANTOMAS PRO TI SCOTLAND YARDU ob 22. uri 18. avgusta franc. barv. CS TRIJE MUŠKETIRJI I. in II. del ob 9. uri, franc barv. CS FANTOMAS PROTI SCOTLAND YARDU ob 13. uri amer barv. western ŠERIF IZ DODGE CITYJA ob 15. in 17 uri, amer barv. CS komedija HOTEL RAJ ob 19. uri, premiera amer. barv. REVOLVERAŠI NE DISKUTIRAH) ob 21. uri 19. avgusta franc. barv. CS FANTOMAS PROTI SCOTLAND YARDU ob 16., 18. in 20. uri 20. avgusta franc. barv. CS FANTOMAS PROTI SCOTLAND YARDU ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIČ 17. avgusta amer. barv. vvestern ŠERIF IZ DODGE Cl- TYJA ob 16. uri, amer. barv. CS komedija HOTEL RAJ ob 18. in 20 uri 18. avgusta ital. barv. CS vvestern ČRNA ZVEZDA 00 14. in 18. uri( amer. barv. CS komedija HOTEL RAJ ob 16. uri, premiera i m DELOVNI KOLEKTIV TEHNIŠKE TEKSTILNE ŠOLE V KRANJU RAZPISUJE naslednji delovni mesti: 1. učitelja tehnologije pletenja za nedoločen čas s polnim delovnim časom, 2. učitelja tehnologije konfekcije za določen čas s polnim delovnim časom. Kandidati za razpisni mesti morajo imeti uspešno opravljeno tekstilno fakulteto. Prošnje z dokazili o strokovnosti pošljite na tajništvo šole do 25. avgusta 1968. Prodam Prodam zazidljivo PARCELO 501 m2 z dokumentacijo. Informacije, Srša Marija, Zasavska 54, Kranj-Orehek 4014 Prodam MOTOR — pano-nija 125 cem Drulovka 42, Kranj 4018 Prodam KRAVO-friziko, ki bo v kratkem tretjič teletila. Vopovlje 14, Cerklje 4024 SPALNICO, dobfo ohranjeno prodam. Staretova 33, Kranj-Cirče 4012 Prodam nov TRAKTOR-hodler Ag-3. Naslov v oglasnem oddelku 4008 Prodam KRAVO po izbiri. Zalog 30, Cerklje 4027 Prodam ročni CIRKULAR enofazni in KOMPRESOR trofazni. Mengeš, Gorenjska cesta 10 4028 Prodam KRAVO-bohinjko, 8 mesecev brejo, ki bo drugič teletila. Mrak, Ljubljanska c. 23, Radovljica 4029 Prodam strešno OPEKO-bobrovec. Hafnerjeva pot 9, Kranj-Stražišče 4030 Poceni prodam 4 lutzove Peči in eno peč-kraljico ter star KLAVIR. Ljubljana, Jarnikova 5, Bežigrad 4031 Prodam nov superavtoma-tični PRALNI STROJ-gorenje za 2200 N din. Kranj, Ljubljanska 39 4032 Prodam mizarska STROJA, Poravnalni in debelinski — nemške izvedbe po ugodni ceni. Ogled od 7.—14. ure, razen nedelje. Kranj, Savska cesta 12 4033 Po zelo ugodni ceni pro-0301 skoraj nova trodelna OKNA skupaj z naoknicami 100x140 (primerna za vikend), novo tera GUMO 6 m2 in rabljen KAVC. Drempetič Franc, Britof 19 4034 AMD — Šenčur J PRIREJA I TEČAJ 1 za šoferje A, B in F kate I gorije Začetek tečaja bo v petek,! _ — '--"JU «• 8. 1968 ob 17. £ Prostorih društva uri v S Sen-1 Prodam 3G00 kosov cementne strešne DVOREZNE OPEKE- Zg. Brnik 79, Cerklje 4035 Poceni prodam leseno BA-x*w°' cementne BLOKE in MAGNETOFON. Perne, Ul. Tatjane Odrovc 9, Kranj 4036 Prodam dobro ohranjeno SPALNICO po zelo ugodni ceni. Horvat Ilonka, Kranj. Koroška c. 51 4037 Prodam 6000 m* njive v Vogljah (Kurja vas). Kranj, Smledniška 90 4038 Poceni prodam rabljen Mizarski kombiniran stroj, ki dela na tri operacije na enkrat. Naklo 114 4039 Prodam PREBIRALNIK za krompir. Zg. Bitnje 22, Zab-nica 4040 KONJA, starega 8 let, prodam. Pogačnik Franc, Nemi-lje 11, Zg. Besnica 4041 Moped T-12 zelo poceni prodam. Preddvor 21 ■ 4042 Novo SPALNICO, orehov furnir, zaradi selitve prodam. Naslov v oglasnem oddulku 4043 Prodam dva BIKA, KRAVO — simentalko ali zamenjam za pinegavko. Brdo 1 nad Ljubnem, Podnart 4044 PRAŠIČA 60 kg težkega in železen VOZ prodam. Voglje 60, Šenčur 4045 KUHINJSKO POHIŠTVO s pomivalno mizo poceni prodam. Kranj, Stirnova 10 4046 Prodam motorno KOLO — ILO »ekspres« 250 cem ali zamenjam za kakršenkoli les. Kern Ivan, Lahovče 66, Cerklje 4047 PRIMO — 175 cem prodam. Blejska Dobrava 87 4048 Prodam motorno KOLO-panonija, de-luxe 250 cem. Kranj, Tomšičeva 7 (hišnik) 4049 Prodam KRAVO s teletom. Langerholc Franc, Sp. Bitnje 24, Zabnica 4050 Prodam kompletno SPALNICO, KNJIŽNO OMARO, raztegljivo MIZO s STOLI. Tudi na ček. Kožuh, Naklo 31 4051 Bukov PARKET prodam. Sp. Brnik 16, Cerklje 4052 Prodam KRAVO-bohinjko s prvim teletom in 9 m suhih bukovih drv. Zg. Brnik 28, Cerklje 4053 VALILNICA v Naklem razprodaja po končani valil-ni sezoni PETELINE in KOKOSI za zakol po 5 N din za kg 4054 Prodam suhe smrekove in borove PLOHE. Pivka 2, Naklo 4055 Prodam 9 let starega KONJA. TirLngar, škofjeloška 22, Kranj 4056 Prodam stoječo DETELJO — lucerno. Kranj, Partizanska 47 4057 Prodam srednje težkega KONJA, star 12 let. Voklo 37, Šenčur 4058 Prodam PREBIRALNIK za krompir, nov ali rabljen, KRAVO s teletom. Voklo 68, Šenčur 4059 Prodam ZREBICO 2 1/2 leti staro in SLAMOREZNICO na motorni pogon brez verige. Urbane Franc, Rupa 15, Kranj 4060 Prodam MOPED T-12. Sp. Brnik 21. Cerklje 4061 Lepo, dobro ohranjeno kuhinjsko KREDENCO in POMIVALNO mizo ugodno prodam. Gizela Orosel. Kranj, Stara cesta L4 4062 Bukov PARKET I. vrste 35 m* prodam. Zg. Brnik 16. Cerklje 4063 KAD zaprto, 1000 litefsko za namak&njc sadja prod.-im. Smlednik 59 4064 Prodam tovorni avto- deutz MsgirUa, 4,51 v odličnem stanju, registriran zn leto 1968 zn 30.000 N din. Av-toservis. Primoži«* Jože, Jesenice. Kidričeva 25 4085 Prodam dva meseca stare LOVSKE PSE, AŽ-DRUŽINE v novih panjih, MED, ZAJCE lisce, enoletne KOKOSI in leghorn JARCKE. Cepon, Zg. Plavž, Jesenice 4086 Prodam zelo dobro ohra-nejn MAGNETOFON-grun-ding na baterije in elektriko, priključi se tudi lahko na avtobaterije. Ogled v ponedeljek. Boris Pergar, Savska Loka 10, Kranj 4087 Prodam KRAVO, 9 mesecev brejo ali zamenjam za BIKCA. SVINJO za zakol in suhe BUKOVE DRVA. Po-ženk 34, Cerklje 4088 Prodam JABOLKA za žganje ali mošt. Vasca 6, Cerklje 4089 Prodam KRAVO, ki bo v kratkem tretjič teletila. Zalog 48, Cerklje 4090 RABLJENO SPALNICO — orehov furnir, TELEVIZOR-kabinet RR-Niš in RADIO luksus — bella-opta prodam po ugedni ceni. Vprašati na telefon 21-257 ali v oglasnem oddelku 4091 Prodam osebni AVTO-MERCEDES 170 diesel, generalno popravljen. Informacije na telefon 82-251 Jesenice ali popoldan na naslov: CUND Zdenko, Bohinjska Bela 94 4092 Prodam novo POMIVALNO MIZO s pokrovi EMO-Celje po ugodni ceni. Bene-dik, Trojarjeva 17, Kranj, Stražišče 4093 Prodam KRAVO po izbiri. Zabije 1, Golnik 4094 Prodam novo PEC na olje. Naslov v oglasnem oddelku 4095 Prodam 120 basno HAR-MONIKO-klavirsko in dve KOZI. Zaje, Pirniče 88, Medvode 4096 Ugodno predam nova SOBNA VRATA. Dolenc Franc. Šenčur 183 4097 Prodam konzolno DVIGALO z elektromotorji. Naslov v oglasnem oddelku 4098 Prodam FIAT — 600. Naslov v oglasnem oddelku 4099 Prodam kombinirani OTROŠKI VOZIČEK (nemški). Mu-solin, Gradnikova 11, Kranj 4100 Prodam GOZD. cena ugodna. Naslov v oglasnem oddelku 4101 Prodam 500 kg drobneera KROMPIRJA. Sp. Brnik 54. Cerklje 4102 vvv-KOMBI odprt. (1961). motor 1967 proda Vidic, St. Rozmana 4 (pritličje), Kranj KUPIM 4103 Kupim AVTO BMVV-700. Ponudbe poslati pod »BMW s ceno« 4065 Kupim rabljena VRATA, tudi vhodna. Šenčur 219 4066 Kupim FIAT-1400. Ponudbe poslati pod »Ugodna cena« 4067 Ostalo ROLETE, lesene, plastične in žalozije naročite zastopniku SPILERJU. Radovljica, Gradnikova 9. Pišite — pridem! 3631 KOTLE vseh vrst za žganje kuho izdeluje kvalitetno KAPELJ V. BAKROKOT- j LARSTVO, Ljubljana, Aljaževa 4, Šiška 3869 Zamenjam enosobno STANOVANJE v središču CELJA za enakega v Kranju ali biižnji okolici. Informacije: Dežman Zlatka, Stritarjeva 2, Kranj 3929 j V najem vzamem star j TRAKTOR. Ponudbe poslati pod »DOGOVOR« 406« Oddam dvosobno STANO- j VANJE upekojencema ali manjši družini za pomoč na mali kmetiji. Cešnjica 13, j Podnart 4069 Iščem enosobno stanovanje | v Kranju. Dam 1000 N din \ nagrade. Žlogar, C. na Kla- i nec 31, Kranj ' 4070 1 Nujno rabim SOBO za 1. september blizu ekonomske šole v Kranju. Jensko Antonija, Ljubljana, Sredi-ška 4. SAP 4071 Oddam SOBO za dopoldansko varstvo otroka. Naslov v oglasnem odd. 4072 FANT vesele narave, vojaščine prost, želi spoznati DEKLE staro do 25 let s srednje veliko kmetijo. Ponudbe poslati pod »Ljubezen« 4073 Kdor je odpeljal z Gor. sejma modro MOŠKO KOLO, naj ga takoj vrne. Šenčur 254. Opozorjam na posledice! 4074 V nedeljo, 11. 8. 68 sem našel moško ZAPESTNO URO na Vel. Planini, druga postaja žičnice. Dobi se pri Bohinc Jože, sprevodnik avtobusne postaje Kranj 4075 V Kranju ali okolici išče SOBO, garsonjero ali stano- vanje, opremljeno ali ne, za dobo enega leta, MATI z otrokoma, ki se šola.a na tekstilni šoli. Lahko piačam vnaprej. Ponudbe posiati pod »začetek septembra« 4076 ZIDARSKA DELA vam lakoj naredim v gorskih krajih. Ponudbe poslati ped »zdravje« 4077 AMD — Cerklje prične s tečajem za AB kategor.jo. Prijavite se v trafiki Cerklje do 25. 8. 1968 4078 Iščemo ŽENSKO za varstvo dveh otrok. Svigelj, Kranj, Valjavčeva 4 4104 Sprejmem 10 DEKLET z delnim znanjem šivanja za delo v Nemčiji. Informacije pri Voleč, Zupančičeva 12, Kranj 4105 Vzamem na stanovanje DEKLE ali FANTA Naslov v oglasnem oddelku 4106 GOSTIŠČE pri JANCETU V Sr. vasi priredi v soboto in nedeljo zabavo s plesom. V soboto igra priznani »AVSTRIJSKI ANSAMBEL«, v nedeljo pa »TRIO FRENKY«. Vabljeni! 4079 Gostilna ALEŠ na Breggl prireja danes in jutri popoldan, 17. in 10. 8. 68. NAGRADNO KEGLJANJE za odojka (pujska). V nedeljo popoldne tudi VRTNA VESELICA (čevapčiči). Igra tr:o »SOSEDOV JAKA«. Za cbisk se priporočamo. 4080 GOSTILNA pri MILI1AR-JU v Smp.rtnem prireja v soboto zvečer. 17. 8. 19S8, ZABAVO. Igra »trio Frenkv« — Vabljeni! 4081 V gostilni ZARJA TRE OJE jc vsako nedeljo ples. V nedeljo, 18. 8. 68. bo igrai »TRIO MARJAN«. Vabljeni! 4082 SZDL LADJA-SENICA priredi v n-deljo, 18. 8. 196.' ob 15. uri, n?. Sp. Senici VRT JO VESELICO. Pred veselico dirke z garam j. Po-d roženi boste tudi s čevapčiči. za ostala jedila in dobro pijačo preskrbljeno. Vabljeni! 4083 PROSVETNO DRUŠTVO VODICE priredi v nedeljo, 18. 8. VELIKO VRTNO VESELICO. Vabljeni! 4084 Posredujemo prodajo: karamboliranega osebnega avtomobila BMW 2002, leto izdelave 1968 s prevoženimi 8.000 km. Začetna cena 19.500,00 N din Ogled vozila je možen vsak delovni dan od 7. do 14. ure pri ZAVAROVALNICI SAVA PE KRANJ — Oldhamska c. 2. Pismene ponudbe sprejema ZAVAROVALNICA SAVA PE KRANJ do srede, 21. avgusta 1968 do 12. ure. ZAVAROVALNICA SAVA PE KRANJ Izdaja in liska CP »Gorenjski tisk« Kranj. Ko roška cesta 8. — Naslov uredništva in uprav? lisi a: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščine)— Tek. račun pri SDK v Kranju 515-11*3. — telefoni: redakcija 2J4UI 21-860; uprava listr.. ntal looglasna in aAt"čnt£R'| služba 22 15; — No.ro.* rJ-na: letna 24.—, pollctna 12.— N din. Ctttđ pc^-urez-nih številk C/- S •>lv. — Inozemstvo c«J? 0,6 ao 1 N din. Naročniki imajo 10% popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. Nesreče v zadnjih dneh V torek ob 16.25 je voznik Albin Kaič iz Pule vozil z osebnim avtomobilom iz Mojstrane proti Dovjem po levi strani ceste. Zato je trčil v nasprotni vozeči avto LJ 277-64, ki ga je vozil Jože Seles iz Ljubljane. Na srečo ni bil nihče ranjen, na avtomobilih pa je škode za 700.000 s din. Razen treh manjših prometnih nesreč se je v torek zgodila še hujša nesreča na cesti Staneta Žagarja v Ra- dovljici. Motorist Rok Demšar je prehiteval osebni avto KR 103-77, ki ga je vozil Ivan Vodopivec prav v trenutku, ko je avtomobilist zavijal v levo. Zato je zadel motorista in ga zbil po cesti. Pri nesreči se je hudo ranila sopotnica Marija Janežič. V sredo je na Gorenjski cesti v Radovljici nenadoma pritekel pod avtomobil 5-Iet-ni Ljubomir Mijatovič. Voznik Janez Filipič je skušal nesrečo preprečiti, vendar je ^iifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiffiiftiiiiiiiiiiiiiiifiiitiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiyi Zahvala Iskreno se zahvaljujemo članom organizacije ZB a 9 Predoslje in ostalim organizacijam ZB kranjske ob- I S čine za udeležbo ob odkritju spominskega obeležja S H borcem NOB v Bobovku. Posebno se zahvaljujemo = Š še tov. Kepicu za ganljive besede in vsem ostalim S S udeležencem. Prisrčna hvala. E Družina ŠENKOVA iifftiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiifiiiftiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiifiiMiiiiiiiiifiiiiiiHiiriii Ob smrti naše drage žene, mame Antonije Zupan se zahvaljujem vsem, ki so nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, nam izrazili sožalje in jo spremili na njeni zadnji poti. Hvala za darovano cvetje in vence. Posebej se zahvaljujemo kolektivu Central Kranj za izkazano pozornost, godbi na pihala in pevcem za žalostinke, odigrane in odpete v njeno slovo. Še enkrat vsem in vsakomur najlepša hvala. žalujoči: mož Rafko, hčerka Mi-lenca, sin Tone in ostalo sorodstvo Kranj, 10. VIII. 1968 z levim blatnikom avtomobila oplazil otroka, ki se je pri padcu huje ranil. Ob 18.55, prav tako v sredo, se je prevrnil z osebnim avtomobilom LJ 177-05 voznik Alojz Ponikvar iz Ljubljane. Ponikvar je vozil iz Ljubelja proti Bistrici s preveliko hitrostjo, zato ga je začelo najprej zanašati, potem pa se je avto prevrnil. Pri nesreči je bil voznik laže ranjen, sopotnik Miha Pirnat pa teže. Na avtomobilu je škode za 700.000 starih din. V četrtek ob 14. uri se je na cesti I. reda na Polici pri Kranju zgodila hujša prometna nesreča. Voznik tovornega avtomobila KR 108-41 Jože Koželj iz Hovke je na križišču zavijal desno. Ker ga je tačas prehiteval po desni strani voznik Tomaž Ušeničnik iz Retenj 36, je prišlo do trčenja. Ušeničnik se je huje ranil in so mu nudili prvo pomoč v ZD Kranj. Na avtomobilih je škode za 900.000 S din. S. Z. Podjetje »VI NO KRANJ« Mladinska 2 PRODA karambolirani tovorni avto AVALA — 2,5 t. Do razprodaje, ki bo 22. 8. 1968 ob 9. uri, je možen ogled avtomobila v podjetju. Zahvala Ob nenadni in nenadomestljivi izgubi nadvse dobrega moža, očeta, starega očeta, brata in strica Alojza Potočnika Bavohovega ata iz Šenčurja se iskreno in najlepše zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem. Iskrena hvala tudi g. kaplanu, vsem ki so darovali vence in cvetje, Pruštvu upokojencev Šenčur, LIK-Kranj, Avloprometu CREINA-Kranj, sindikatu, sodelavcem in upravi Klavnice - Kranj in tovarni Iskra — Kranj. žalujoči: žena Valentina, sinovi Lojze, Dolfi, Stanko, Zdravko ter hčerke Ani-• ca, Pavla in Marija z družinami. Šenčur, Hrastje, Kranj, Ljubljana, Georgetovvn — Canada, 10. 8. 1968 Zahvala Ob nenadomestljivi izgubi naše dobre mame, babice in prababice Ane Nadižar rojene Krč se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za številne vence in cvetje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Prav posebno sc zahvaljujemo dr. Janezu Bajžlju, duhovščini in vsem, ki ste nam ob tej težki uri stali ob strani. žalujoči: sinova Franci in Rajko, hčerki Anica in Vida z družinami Kranj, dne II. 8. 1968 TEKSTILNI CENTER KRANJ Tehniška tekstilna šola razpisuje sprejem dijakov v I. letnik tehniške tekstilne šole za šolsko leto 1968/69. Sprejetih bo po 30 dijakov v predilski, tkalski, ple-tilski in tekstilno kemijski odsek. Šolanje traja 4 leta. Pogoj za sprejem: Uspešno dokončana osnovna šola, dobro zdravstveno stanje in starost največ 18 let. Kandidat naj pošlje do 25. avgusta upravi šole: 1. prijavo za razpis (obrazec 1,20) kolkovano s kolekom za 50 S din, 2. spričevalo o uspešno dokončanem 8. razredu osnovne šole, 3. izpisek iz matične knjige. V prijavi naj kandidati navedejo v kateri odsek želijo biti sprejeti. Kandidati opravljajo preizkus iz slovenskega jezika in iz matematike. Sprejemni izpiti bodo v sredo, dne 4. septembra 1968 ob 8. uri, S seboj naj prinesejo pisalni pribor. Seznam sprejetih kandidatov bo objavljen v sredo, 4. septembra 1968. Sola ima za svoje dijake zagotovljena mesta v Dijaškem domu v Kranju, Kidričeva ul. 2. V nekaj stavkih RATEČE — Zajetje vodovoda za naselje Rateče so zgradili že leta 1895 in to 1.500 m severno od naselja v bližini tromeje na Peči. Takrat so zgradili tri zajetja, ki so zbirala vodo iz slabih studencev skoraj na površini. Leta 1942 so zgradili še dve zajetji, tako da jih je sedaj skupaj 5. čeprav je omenjena zajetja jeseniško komunalno podjetje leta 1961 preuredilo, pa za naselje Rateče primanjkuje vode zlasti po zimi, pa tudi poleti. Sedanja zmogljivost vodovoda je v suši 2,55 litra na sekundo, kar ne zadošča za potrebe 650 ljudi i° še 250 glav živine. KRANJSKA GORA — Kljub temu, da je poletna sezon* sedaj na svojem vrhuncu, pa v Kranjski gori že mislijo na zimsko sezono. Na zadnji seji predstavnikov turističnega društva, žičnice, trgovskih in gostinskih podjetij so sklenili da bodo v zimski sezoni skušali gostom nuditi več kot doslej. Popestriti nameravajo program smučarske šole, tekem i° izletov, predvsem pa bodo smučišča bolje vzdrževali. Še vec pozornosti pa bodo v prihodnji zimski sezoni posvetili zabavi gostov. Za večjo popularizacijo tega znanega zimsko-športne-ga centra nameravajo izdati zimsko-letni prospekt tega območja. JESENICE — V okviru tekmovanja Gorenjske turistične zveze bodo delo turističnih društev ocenjevali tudi po term koliko novih članov in podmladkarjev so uspeli pridobiti v svoje vrste. Na jeseniškem turističnem društvu so nam povedali, da so že vpisali 70 novih članov — mladincev in šolarjev. SELCA NAD ŠKOFJO LOKO — Številna udeležba na zadnjem občnem zboru turističnega društva Selca je dokaz, da se prebivalci tega kraja zanimajo za razvoj turistične dejavnosti. Na občnem zboru so ugotovili, da so v preteklem letu posvetili več pozornosti izgledu in urejenosti naselja, saj so medili park pred pošto, letos jeseni pa bodo zasadili še 40 sadik. Za povečanje turistične dejavnosti v Sclcah bodo uredili parkirni prostor in ga asfaltirali, prepovedali pa bodo ludi vsako odlaganje smeti okrog tega prostora. Da bodo Selca v bodoče še lepše izgledala, so v proračunu turističnega društva namenili tudi 300 N din nagrad za najlepše urejena pročelja in vrtove hiš. JESENICE — Ker so v središču mesta zrasle nove velike stavbe, so sklenili podreti bivšo Kogojevo hišo. Po načrtih bodo prostor, ki ga bodo dobili po podrt ju omenjene hise* porabili /a potrebe K(>s'instva. B. B. KRANJ — V Mestni hiši je odprta stalna arheološka* etnografska Lt) ttmetno-zgodbVinska zbirka. V Galeriji v Mestni hiši i-.:/..! ulja i-l m ;!:, .slikar Henrik Marelici. V B*" ročni stavbi v Tavčarjevi ul. 43 je v I. nadstropju na Ogle razstava Partizanski tisk na Gorenjskem, v II. nadstropju pa razstava Gradovi na Gorenjskem. V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej, v Galeriji lete hiše razslavja karska dela Tone 'ioma/.in. , Galerijske in muzejske zbirke so odprte vsak dan oa ID. do 12. it, od 17. do-19. ure. • Kaj je vzrok za tako slabo žensko košarko? Še pred kratkim je bil Kranj eden izmed najmočnejših središč ženske košarke v Jugoslaviji. Z osvojitvijo naslova slovenskega prvaka in prvega mesta na kvalifikacijah za zvezno ligo v Banja Luki se je devet mladih košarkaric kranjskega Triglava povzpelo v sam vrh košarkarskega Olimpa. Na spisku kandidatk za državno reprezentanco so se našle kar tri Kranj-čanke, ki so že prej uspešno nastopale za republiško reprezentanco. Da so košarkarice uspele, so morale žrtvovati svoj prosti čas, se odreci vseh drugih zabav, si same kupovale copate, plačevale $troškje potovanj in malico ter sodniške honorarje. Kaj pa so jim nudili za njihov trud? Nič. In ta »nič« se danes kaže in obrestuje v kvaliteti naše košarke, saj je ekii(pa TriigJava zdrsnila s prvega na zadnje mesto v republiški ligi. Ce pa Pogledamo statistiko tekem v ligi, lahko vidimo, da je Triglav edina ekipa, ki ni osvojila na tekmi niti ene same točke, da o razliki v koših sploh ne govorimo. Edina sreča, da nihče ne izpade iz lige. Po kvaliteti pa prav gotovo ne sodijo v republiško ligo. Vzroke takšnega stanja v kranjski košarki nam je delno pojasnil predsednik KK Triglav tovariš Marko Prežel j: »Do košarke, kakor tudi do drugih športnih panog, ki niso prioritetne, v Kranju ni pravilnega razumevanja, ni pravilnih odnosov. Zato ni nič čudno, da sta dve košarkarici lani prestopili k ljubljanski Olimpiji. Ljudje pa so se spraševali, ali bo Kranj vzgajal in »naredil« dobre igralke, ki bodo potem, ko bi morale dati vse od sebe, igrale za druge klube. To je za matičen klub velika izguba, ki se ne da nikoli nadoknaditi. V našem klubu se je lani izmenjala cela generacija igralk. Za njimi pa ni bilo mladih, ki bi jih lahko uspešno zamenjale, ker se prej ni dovolj poskrbelo za naraščaj; to pa zaradi različnih opravičljivih in neopravičljivih vzrokov. Najslabše pa je to, da se trenerji menjajo, trener ženske ekipe je aktiven igralec moške vrste. Zgodilo se je žc, da so šle igralke na prvenstveno tekmo same, brez trenerja. Košarka je množičen šport tako med moškimi kot med ženskami. Košarka se igra vse leto — poleti na prostem in pozimi v dvoranah. Težava pa je v tem, da se z aktontacijo milijon in pol ne da mnogo storiti. Dekleta nerada igrajo doma zaradi publike. Ta je bila navajena gledati dokaj dobro košarko, navajena je bila zmag. To je le nekaj težav kranjske košarke. Seveda, pa jih je še mnogo.« V Kranju so torej še igralke, ki so talentirane za košarko, so dekleta, ki se navdušujejo za šport. Ob pravilnem treningu in podpori bi lahko pomenile mnogo več kot pa danes pomenijo, če sploh kaj pomenijo. Deloma pa so kriva dekleta sama. Ni tiste resnosti, takšnega zanosa in športnega duha, kot so ga imele igralke prejšnje generacije. N. P. Oslabljeni nogometaši Že prve prijateljske tekme nogometašev kranjskega Triglava so pokazale, da bo eki-Pa letos slabša kot je bila V pretekli sezoni. Glavni vzrok za to Je sigurno odhod niekaterUh (standardnih igralcev prvega moštva. Tako Je odlični branilec Nosan odšel k ljubljanskemu prvoligašu Olimpiji, branilec Kozar In vratar Bregar sta Prestopila k novemu članu II. lige Ljubljani, najboljši napadalec Kulenovič pa je po odsluženju vojaškega roka odšel iz Kranja. Trener Krašovec je zato trening tekme izkoristil predvsem za pregled mlajših igralcev, ki bodo morali zamenjati svoje starejše kolege v prvi ekipi. K sreči je mladih nogomteašev precej, tako da vsaj s sestavo ekipe ne bo večjih problemov. Drugo vprašanje pa je kvaliteta teh igralcev. Ker je največ med njimi še mladincev, nimajo dovolj izkušenj za težke prvenstvene tekme. Prav zato se vodstvo trudi, da bi jim zagotovilo kar največ tekem za trening, na katerih bi jim določili stalna igralna mesta in zagotovili uigra-nost moštva. Pri klubu upajo, da jim bo to uspelo in da kvaliteta igre z odhodom naštetih igralcev ne bo dosti slabša. Prav tako pa imajo upanje na dobro uvrstitev, saj so po uvrstitvi Ljubljane in Mure v drugo ligo preostala moštva slovenske lige precej izenačena. -k Veslanje ZRN - Avstrija - SFRJ na Rleuu Na državnem prvenstvu v veslanju na Bledu so imeli domači predstavniki največ uspeha v soboto, ko so osvojili dve drugi mesti — v tekmovanju četvercev brez krmarja in v double scoullu. V skupni uvrstitvi so bili na sedmem mestu. V nedeljo pa je bil četverec brez krmarja zadnji, medtem ko je double scoull osvojil peto mesto. Državno prvenstvo je bilo tudi izbirno za sestavo jugoslovanske reprezentance, ki bo nastopila 24. avgusta proti reprezentancama Zvezne republike Nemčije in Avstrije na Blejskem jezeru. MeJnarodni miting v Celovcu Na I. mednarodnem mitingu Richard Sturm Memorial v Celovcu je nastopilo preko dvesto atletov in atletinj iz petih držav. Pri moških je dosegel najboljši rezultat Hans Potsch v metu kladiva — 63,56 m (danes dopoldne bo ta tekmovalec nastopil tudi na mitingu v Kranju), med ženskami pa je bila najuspešnejša Marjana Lubej v teku čez ovire — 10,9. V me-morialni disciplini tekmovanja, skoku v višino za moške, je zmagal Triglavan Pol- de Milek, ki je s skokom 208 cm dosegel tudi nov rekord stadiona KLC v Celovcu. Razen Mileka so startali še trije Kranjčani: Franci Hafner je zmagal v mladinskem teku na progi 1000 m (2:36,0), Franc Fister je bil deveti pri skoku v dalijno — 634 (zmagovalec Broda, ČSSR, 721 cm) in enajsti pri metu kopja (51,42 m), Matej Fister pa je pri metu kopja zasedel osmo mesto — 57,43 m (zmagovalec Pektor, Avstrija, 74,13 m). M. K. Tržiške šuortne novice 0 Pod vodstvom trenerja Janeza Vagnerja in Zdravka Križaja bodo učenci stalne alpske smučarske šole Tržič konec avgusta odpotovali na desetdnevne kondicijske priprave v Materanto pri Poreču. 0 Za jesensko tekmovanje v slovenski rokometni ligi se tržiški rokometaši pod vodstvom novega trenerja Štefana Jakšiča že dlje vestno pripravljajo. Da bi se dobro pripravili za težka srečanja za prvenstvene točke, imajo v načrtu več prijateljskih trening tekem in krajšo turnejo po Češkoslovaškem. # Rokometaši TVD Partizana iz Križ so pred dnevi priredili zanimivo rokometno srečanje med dosedanjimi igralci Križ in igralci, ki so aktivno prenehali z rokometom. Dosedanji igralci so tekmo odločili v svojo korist samo z golom prednosti. Rezultat tekme 21:20 (13:8). -dh Vojaki tekmujejo Kranj, 16. avgusta — Danes se je v športnem parku Stanka Mlakarja začelo pol-finalno vojno športno tekmovanje zagrebške vojne oblasti. Na tekmovanju, trajalo bo še v soboto in nedeljo, nastopajo štiri ekipe in sicer iz Ljubljane, Zagreba, Reke in Siska z več kot 300 tekmovalci. Danes, prvi dan tekmovanja, so se vojaki in starešine pomerili v plezanju po vrvi, v metanju bombe ter v streljanju s precizno pištolo. Naslednje dva dni pa bodo tekmovali še v drugih lahko atletskih disciplinah, v vojaškem mnogoboju, rokometu in plavanju. ^HITITE - NAGRADA VAS ČAKA - POHITITE NAGRADA VAS ČAKA — POHITITE NAGRADA VAS ČAKA - POHITITE - NAGRADA VAS ČAKA - POHITITE — NAGRADA Zaradi večjega zanimanja kupcev PODALJŠUJEMO DO 25. AVGUSTA NAGRADNO prodajo NAGRADE: 1. GORENJE — ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK E-416 ŠAMPION 2. ZLATOROG — KOLEKCIJA TOVARNE ZLATOROG MARIBOR 3. ŠPECERIJA BLED — garniTURA ZA TABORENJE ^HITITE - KI JO PRIREJA Trgovsko podjetje ŠPECERIJA Bled skupno s tovarno GORENJE Velenje in ZLATOROG Maribor pralnih strojev GORENJE Stroje lahko kupite v trgovini ŠPECERIJA Bled, Prešernova 11, poleg Kmetijske zadruge in marketu v Bohinjski Bistrici. Kupci, ki bodo v teh trgovinah kupili stroj Gorenje, bodo udeleženi pri žrebanju nagrad. NAGRADA VAS ČAKA - POHITITE NAGRADA VAS ČAKA -^POIUHTE NAGRADA VAS. CAKA _ POHITITE - NAGRADA VAS ČAKA - POHITITE - JsUGRaDA GLAS SOBOTA - 17. avgusta M Mladost pred mikrofonom Pogovor z mlado pevko Majdo Jazbec Mnogo je danes mladih, ki se zanimajo za zabavno glasbo Radi poslušajo grmofonske plošče, radio, gledajo pevke, pevce in razne ansamble prek televizije, hodijo na plese. Marsikdo si ob tem želi, da bi se sam aktivno ukvarjal z zabavno glasbo, bodisi kot vokalist bodisi kot instrumentalist ali pa celo oboje. Pri večini ostane to le skrita želja, ker jim navadno marsikaj primanjkuje, od ustrezne glasbene izobrazbe do poguma nastopanja pred publiko, da o vztrajnosti niti ne govorimo. Med mladimi, katerih želje so postale stvarnost, je tudi 17-letna Majda Jazbec, doma iz Križev. Marsikdo jo pozna, saj je dvanajst večerov pela kot vokalna solistka na letošnjem gorenjskem sejmu. Vedno dobro razpoložena je bila Majda tudi tokrat pripravljena za kratek razgovor. »Glasba mi pomeni vse. Z njo sem se spoznala že kot otrok, ko so me starši vpisali v tržiško glasbeno šolo, kjer sem sedem let obiskovala pouk klavirja. Večkrat sem nastopila kot pianistka, toda petje me je vedno bolj in bolj privlačilo. Ko sem nrvič nastrm^^0 v«t ru»yki» c/i mi mnogi dejali, da imam dober glas.« Majdin glas je prijeten za uho, ljubek, nikoli vsiljiv, tam nekje med altom in nizkim sopranom, »če bom imela dovolj časa, se bom jeseni vpisala v glasbeno šolo na oddelek za solopetje. Brez šolanega glasu tudi v zabavni glasbi ne gre!« »Kakšne popevke so ti kot pevki pri srcu?« »Najbolj všeč so mi italijanske popevke, ker je italijanski jezik zelo peven. Rada pojem sentimentalne melodije' in tudi drugi mi pravijo, da mi takšne skladbe najbolj »lež.iio«. če bi morala med fiiiiiiiiiiiuif iiiniiiiii mi niti um i mi iiimiim j ji, i iiMiiiiniiiiiiri i nifiiii m miti 1:111 mi tiiiu if itn ji i Naročniki žrebajo naročnike Naslov naročnika, ki je žrebal: Izžrebani naročniki: Zibert Ciril, Križe 19 ŽUN MARIJA, Moše 41, Smlednik ZVAN JANEZ, Sp. Gorje 66 ŽONTAR MARIJA, Prežganje pri Ljubljani ŽERJAL HERMINA, Trg revolucije 1, Kranj ŽONTA CVETKA, Pristava 8, Križe ALJANČIČ ANTON, Kovor 69 Tržič POGAČNIK JANEZ, Zg. Bit nje 2, žabnica GARTNER JANEZ, Rudno 25, Železniki PIRC TINE, Mest. škofja Loka trg 5 Kersnik Milan, .Tržiču 55 Brezje pri KREMžAR BOJAN, V 4736 2, Beograd Naročniki in bralci našega časnika se najbrž še spominjajo, da so spomladi naročniki žrebali naročnike. Tako je bilo takrat Izžrebanih 80 naročnikov'našega časnika, kl so potem 25. maja odpotovali na enodnevni izlet v neznano. Takrat smo tudi zapisali, da bo jeseni prav tako izžrebanih 80 naročnikov. Tudi vi boste tokrat lahko Izžrebani. Naročite le naš č.ir.nik, oziroma če še niste, poravnalje naročnino za drugo polletje. Prepričani smo, da boste tudi tokrat prijetno presenečeni. 25 popevkami, ki sem jih pela na sejmu, izbrati najljubše, bi to bile VVhen a bov, Romeo in Julija ter Moje oči.« »Koga pa bi izbrala med vokalnimi solisti in ansambli?« »Connie Francis, Toma Jo-nesa, Bee Gees, med slovenskimi ansambli pa vsekakor Bele vrane«. Nad rhvtmom and bluesom Majda ni navdušena. »Preveč je dolgočasen, posebno za plesalce, zato me beat veliko bolj privlačuje.« »Zdaj že dva meseca poješ pri radiu Tržič. Bi sodelovala tudi pri drugih ansamblih?« »Seveda, če bi imela možnost.« »Na sejmu te je vsak dan poslušalo dva do štiri tisoč ljudi. Si imela na odru kaj treme?« »Niti ne. Publike sem vajena. Ko pojem, me nikoli ne ovira, koliko je poslušalcev. Najbolj sem vesela, če pojem pred tako hvaležno publiko, kakršna je bila na sejmu.« Ob koncu razgovora sem Majdo poprašal še o dosedanjih večjih uspehih. »Lani sem osvojila drugo mesto na oddaji »Pokaži, kaj znaš« v Tržiču, letos pa prav tako drugo na oddaji »Mladina pred mikrofonom« v Kranju. V tretje gre rado, pravi pregovor, vendar resnično želim, da bi bila Majda na prihodnjem podobnem tekmovanju prva. Dušan Stanjko Trije tedni so prehitro minili Zapis s poslovilnega večera francoske kol< nije iz pobratenega mesta La Ciotat Da je slovo res težko, smo se prepričali na poslovilnem večeru mladine iz pobratenega francoskega *melsta (La Ciotat. Postavljanje, izmenjava naslovov med našimi in francoskimi mladinci, sklepanje prijateljstev itd. V teh skopih besedah je to zelo težko opisati. Deseta, jubilejna prijateljska skupina: je naslednji dan odpotovala domov; vsaj upamo, polna lepih spominov. Tudi plesa ni manjkalo. Quickiesi — vneto jim je pomagal dosedaj še nepoznani pevski talent Milan Levičnik — in veseli trgovci so poskrbeli, da je bilo razpoloženje res na višku. Malce mi je bilo nerodno, ko sem bil v tej druščini malo bolj »uraden«. Mlade iz prijateljskega mesta sem spraševal o vtisih, o razpoloženju, o pripombah na program letovanja itd. Vii so mi odgovarjali: Trije tedni so prehitro minili, če bo le priložnost, se bomo v Kranj še vrnili. Hvala mestu Kranju! Vodja kolonije, gospod Bos Fernand, je v pozdravnih besedah obljubil: »Bodite prepričani, da bomo vašim mladincem, mladincem prijateljskega Kranja, pokazali enake znake simpatije.« šče in Sv. Jakob, pa tt Postojnska jama je bila zat posebno doživetje. Sedemnajstletni YVES, dijak gimnazije je bil z letovanjem zelo zadovoljen. Meni, da se je spoznal s Kranjem in njegovo mladino. Navdušil ga je izlet na Kali- CLAUDE BARBIER, 26-let- ni delavec je bil pred dvemi leti že v našem mestu. Takole mi je pripovedoval: »1 lanskim smo stanovali v šoli Staneta Žagarja. Mislim, da smo bili precej »odrezani od sveta«. Letos je veliko boljše. Dijaški dom je le sredi Kranja. Taki večeri, kakršen je nocojšnji, so odlični. Spoznavaš se z mladino. Verjemite mi, če se z mladimi sreča vaš samo na cesti, o njih lahko dobiš napačne občutke in mišljenje.« Letošnji program bivanja se mu je zdel boljši, kot pred dvemi leti. Želel pa je, da bi bilo v prihodnje več krajših izletov. Letošnji so se mu zdeli predolgi, pa tudi preveč prostega časa je bilo. Pobarali smo tudi njegovo 21-letno ženo HELENE. Zadovoljna je bila, tako z programom letovanja, kakor * gostoljubnostjo našega mosta. Navdušil jo je izlet na Kališče. Povedala je, da francoski planinci jedo meso i° pijejo tokajec, na Kališču Pa je jedla polento in mleko. Zadnja »žrtev« je postala 16-letna REGINE FABRE, dijakinja gimnazije: »če bon* le mogla, bom naslednje Ie" to spet v Jugoslaviji. Tukaj sem dobila prijatelje. Z njimi si bom dopisovala. Ljudje pri vas so izredno prij**2' ni.« Simpatičnno REGINE je navdušila Postojnska jam* ker kaj takšnega v domovin* še ni videla. CUZNARJA ALOJZA, vodjo letošnje kranjske skupine mladincev, ki je že v La Ciotatu, seveda nismo mogli prezreti-Poprašali smo ga, kaj meni o svojih »spremljevalcih«: »Skupina je zelo dobro brana. Pred odhodom sm° imeli tri srečanja, kjer »aS je profesor Jesenik seznanil z Francijo, naučili snio s8. dve francoski pesmi, hlmnf in Pesem slovesa, fantje >rt dekleta pa so se naučili tudi najosnovnejših francoskih m* izrazov, lipam, da bo vse redu. Ob desetletnici pobra" tanja sem zelo vesel, da 9ttw vodja jubilejne skupine in se zahvaljujem občini Kran)» mladinskemu komiteju, P°" sebno tovarišu BoštjančiC* Prepričan sem, da se bofli° Pevka Majda Jazbec iz pobratenega mesta vrn polnj lepih spominov.« Jože KošnJ<* il'