Ocene, zapiski, poročila - Reviews, Notes, Reports
M. Jesenška i V. Mikolič, powstanie mocnych osrodkow slowenistycznych za granic^ (chocby w Polsce), przyczy-nily si? do rožnorodnosci obrazu j?zy-koznawstwa slowenistycznego, do kto-rego naležy zaliczyc niew^tpliwie obie publikacje B. Pogorelec. Nie zast^pi^ jednak one, oczekiwanych przez lata, nowoczesnych opracowan slowenskiej problematyki j?zykoznawczej.
Na koniec chcialbym wyrazic swoj podziw i szacunek redaktorom nauko-wym obu tomow, ktorzy nalež^ do mlod-szego, bardzo dobrze zapowiadaj^cego si?, pokolenia uczniow B. Pogorelec, dr. Mojcy Smolej i dr. Kozmie Ahačičowi. Swoj^ pracowitosci^, skrupulatnosci^ i kompetenj doprowadzili do pelnej swietnosci teksty pani Profesor ulatwia-j^c dost?p i lepsze zrozumienie, szcze-golnie slawistom z zagranicy, a takže rodzimym badaczom i studentom sla-wistyki, interesuj^cej lektury z zakresu historii i stylistyki j?zyka slowenskiego, ratuj^c je takže od zapomnienia.
Emil Tokarz
Akademia Techniczno-Humanistyczna, Bielsko-Biala, etokarz@gmx.co.uk
ELENA KORIAKOWCEVA (UR.): AKTUALNE PROBLEMY KOM-PARATYSTYKISLOWIANSKIEJ: TEORIA IMETODOLOGIA BADAN LINGWISTYCZNYCH. Siedlice: Uniwesytet przyrodniczo-humanistyc-zny w Siedlcach, 2010. 255 str.
V okviru projekta Slowianskie siowo-tworstwo porownawcze, ki ga je zasnovala Komisija za slovansko besedotvor-
je pri MSK na svoji konferenci leta 2007 v Sofiji, sta doslej izšli že dve monografiji. Prva Przejawy internacjonalizacji w jgzykach slowiañskich, Siedlce 2009, je rezultat spletne konference, druga Aktualne problemy komparatystyki slowiañskiej: teoria i metodología ba-dañ lingwistycznych pa je posvečena komparativističnim raziskavam v slovanskih jezikih. Obe je uredila agilna tajnica Komisije prof. dr. Elena Koria-kowcewa pod izdajateljskim okriljem Naravoslovno-humanistične univerze v Siedlcah. Monografijo sestavlja devetnajst prispevkov, razvrščenih v tri vsebinske sklope.
Prvi sklop pod skupnim naslovom Teoretično-metodološki problemi primerjalnih raziskav v slovanskih jezikih uvaja prispevek G. P. Neščimenko (Rusija), ki je predstavila historiat primerjalnega raziskovanja slovanskih jezikov. Le-to je bilo zastavljeno že v Tezah Praškega lingvističnega krožka (1929) in kot rdeča nit vodi vse do novejših mednarodnih projektov 21. stoletja Kom-paracija systemóv i funkcjonowania wspóiczesnych jfzyków slowiañskich. 1 Slowotwórstwo. Nominacija (2003), ur. I. Ohnheiser; Komparacija systemóv i funkcjonowania wspóiczesnych jgzyków slowiañskich. 2 Fonetika Fonologia (2007), ur. I. Sawicka; Komparacija systemóv i funkcjonowania wspóiczesnych jfzyków slowiañskich. 3 Frazeo-logija (2009), ur. W. Mokijenko, H. Walter ter Wspólczesna komunikacija j^zykówa (2008). Avtorica je v nadaljevanju iz svoje bogate bere komparativnih besedotvornih raziskav predstavila svoje metodološke izkušnje z vidika znotrajjezikovne sinhrono-diahrone in medjezikovne sinhrone sopostavitve, ki lahko odkriva razvojne tendence in možnost napovedovanja novejših besedotvornih procesov.
— 127 —
Ocene, zapiski, poročila - Reviews, Notes, Reports
I. Ohnheiser (Avstrija) je izhajala iz predpostavke, da besedotvorno raziskovanje temelji na opazovanju posameznih paradigem, ki se pojavljajo v kontrastivnih študijah kot objekt primerjave. Vsaka kontrastivna analiza pa v najboljšem primeru izhaja iz primerljivosti predmeta opazovanja kot tudi identičnih teoretičnih in metodoloških okvirjev, ki se odražajo tudi v usklajeni terminologiji. V prvem delu prispevka je predstavila slovanske kontrastivne študije 20. stoletja, medtem ko se je v drugem delu posvetila kontrastivnim študijam sodobnih sprememb na področju novih poimenovanj, ki odražajo tendenco internacionalizacije in pragmatično pogojene neologizme.
G. A. Nikolajev (Rusija) je priporočal raziskovanje vzajemnih vplivov slovanskih jezikov na področju besedotvorja, konkretno vzajemni vpliv ruščine in poljščine. Pri tem pa opozoril na pomemben segment vpliva starocerkve-noslovanskega jezika na besedotvorje slovanskih jezikov sploh, ki ga ni mogoče prezreti.
A. A. Lukašanec (Belorusija) je v prispevku odprl problematiko kontra-stivnega raziskovanja zelo sorodnih slovanskih jezikov, kot sta npr. beloruščina in ruščina. Njuna primerjava kaže veliko strukturno in morfemsko podobnost, toda različno udejanjeno morfemsko kombinatoriko v leksemskih enotah.
E. Koriakowcewa (Poljska) je predstavila integracijske procese, ki pričajo o internacionalizaciji slovanskih jezikov Dotok anglo-amerikanizmov je pogojen z različnimi vrstami (sub)kultur kot tudi prek jezika medijev. Vendar je avtorica opazila veliko sposobnost njihove adaptacije v sistem slovanskih jezikov.
C. Avramova (Bolgarija) je opozorila, da vse pogostejša tvorba s pomočjo afiksoidov odpira nova vprašanja o
umeščanju tovrstne tvorbe znotraj besedotvornega sistema nacionalnih jezikov. Avtorica je namreč mnenja, da gre za nov specifičen tip tvorbe, ki se nahaja med izpeljavo in zlaganjem ter ga zato imenuje afiksoidizacija. Znotraj te pa je mogoče razmišljati o prefiksoidizaciji, radiksoidizaciji in sufiksoidizaciji.
V drugem razdelku Protistavne leksi-kalno-semantične razprave so predstavljene ugotovitve, povezane z rusko-če-ško homonimijo in paronimijo (Jaroslava Celerova, Češka), razni vidiki duševnih lastnosti človeka, ki se odražajo v fraze-mih poljskega, ukrajinskega in ruskega jezika, kot jih je zaznala Natalija Demi-anenko (Ukrajina). Zanimiv pogled na semantično stratifikacijo besede blago (sin. dobro, ant. zlo) v vzhodnoslovan-skih jezikih je predstavila I. U. Kalita (Češka) in ugotovila, da gre za odraz vzajemnih vplivov stare cerkvene slo-vanščine na vse slovanske jezike, kot tudi odraz rusifikacije beloruščine. G. K. Kasimova in O. S. Žestkova (Rusija) sta predstavili metodološko analizo skupine samostalniških tvorjenk, motiviranih iz glagola, in to v dveh genetično različnih jezikih, in sicer ruščini in angleščini.
A. I. Bovsunovska in N. G. Nikolajeva (Rusija) sta opazovali vplive na ruski knjižni jezik 17. st., ki so izhajali iz grških na eni in iz latinskih, poljskih in ukrajinskih prevodnih verskih besedil. Tvorbeno aktivnost podstav in afiksov anglo-ameriškega izvora ter posledično s tem internacionalizacijo v tekstih ruskih in čeških množičnih medijev sta pod drobnogled postavili L. V. Raciburska in A. A. Timofijeva (Rusija), J. Stawnicka (Poljska) pa je v svoji razpravi postregla s kvalitativnimi in kvantitativnimi podatki o tipih gla-golskih dejanj in njihovih modifikacij v sodobni ruski literaturi in možnostih za njihovih prevodov v poljščini.
- 128 --Slavia Centralis 1/2012
Ocene, zapiski, poročila - Reviews, Notes, Reports
Tretji tematski sklop nima skupne točke, ampak prinaša tematsko različne prispevke, namenjene pojavom anali-tizma v ruščini, pogojenega z vzajemnim etnokulturnimi rusko-litovskimi vplivi. Raziskava je bila opravljena na podlagi pisnih virov zadnjega desetletja ruskojezičnih časopisov in deloma govorjenega jezika ruskih prebivalcev Vilne. Avtorica N. Avina (Litva) je pri tem med drugim ugotovila regionalne inovacije v obliki aktiviranja nesklon-ljivih besed kot odrazov analitizma. K. Czarnecka (Poljska) je predstavila naravo in strukturo ekspresivne tvorbe v slengu štirih regij jugovzhodnega dela Poljske. Analiza je pokazala na prevladujočo rabo manjšalnic, ki jim odstot-kovno sledijo skrajšana in modificirana lastna imena, imena za majhna, nedorasla bitja in slabšalnice. V primerjavi s knjižnim jezikom so pri tovrstni tvorbi v slengu specifični afiksi, ki so običajno tujega (ukrajinskega ali ruskega) izvora. Pregledni predstavitvi koncepcije, avtorjev in metodološke podstati komunikacijske gramatike - v našem okolju terminološko bolj znane kot tekstna gramatika - v rusistiki se je s popisom in kratko predstavitvijo temeljnih del posvetila N. K. Onipenko (Rusija). A. V. Pietrova (Ukrajina) pa je raziskala verbalizacijo koncepta ljubiti in odraz v zloženkah ruskega jezika, kamor sodijo sistemske tvorjenke in ustvarjeni neologizmi s sestavino -fil, -kolik in -ljub, -ljubec. T. V. Popova (Rusija) je odkrivala tipologijo in kreolizacijo jezikovnih sredstev v množičnih medijih na podlagi vse produktivnejše grafode-rivacije, ki preplavlja medijsko komunikacijo sodobnih evropskih jezikov. Z vsebinsko sorodno temo pa monografijo zaključuje J. G. Soboleva (Rusija), ki je predstavila temeljne lingvistične smernice pri raziskovanju oglaševalskih
besedil. Kot kaže, so temeljni zorni koti opazovanja lingvo- (pragmatični, kultu-rološki), manj pa je razprav, ki bi oglase obravnavali s stališče besedilne vrste.
Vsebinsko bogata monografija odpira in opozarja na številne možnosti kontrastivnega preučevanja znotraj slovanskih jezikov, pa tudi med slovanskimi in zlasti globalnim jezikom ter tako spodbuja slovansko komparativistiko. Njena posebna dragocenost pa je, da v prvem delu podaja historiat tovrstnega preučevanja in posledično tudi nekaj dobrih metodološko-teoretičnih smernic, ki tako raziskovanje pogojujejo.
Irena StramljičBreznik
Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, irena.stramljic@um.si
BARBARA KRYŽAN - STA-NOJEVIC: LICE INALIČJE JEZIČNE GLOBALIZACIJE.
Zagreb: Srednja Evropa, 2009. 159 str.
Globalizacija je pojem, ki v splošnem pomeni skupek gospodarskih, političnih in družbenih procesov, katerih rezultat je večja mobilnost ljudi, znanja in denarja preko mej posameznih držav ter večja soodvisnost sveta. V zadnjem času se vplivi globalizacije vse močneje kažejo tudi na področju kulture in jezika, zato je mogoče opaziti porast različnih raziskav, ki se nanašajo na to tematiko. Vzorčen primer je zbornik Lice i naličje jezične globalizacije, ki ga je uredila Barbara Kryžan - Stanoje-vic in je nastal leta 2007 na Filozofski fakulteti v Zagrebu kot rezultat projekta Ministrstva znanosti, šolstva in športa
— 129 —