Revolucija naRuskem. N» Rnsfcen. je izbruhnila revolucija. Rodila io je lakota, rodila pa želja po svobodnejši ustavi. Delavoi aiso im«li dovolj jesti, omikancl ne dovolj prostosti, lato so se združili za revolucijo. Anglija je s svojimi mBOgoStevilnimi kupljenimi in nekupljenimi prisfaši, ki jih j« razdelila po Rusiji, netlla uporni dnh/ K«p so se tudi častniki, ki bi morali biti carjn aajbolj zvesti, pridružili uporniko)m, je revolneija imela Tspeh. Uporniki so odstavili carja. Prisilili so g*, ie .]« podpisal oklic na Ijudstvo, v katerem s« odpoY«duje prestolu, za se in za svojega sina Alekseja. Na to so pozvali carjevega brata Mihaela Aleksaadroviča, da sprejme oarsko krono, a Mihael s« 5« obotavlja. Tako je Rusija trenotno brez oarja. K»r j« ruskemu Ijudstvu car to, kar sta nam papež ia «esar skupaj, najvišja eerkvena in najvišja državna oblast, za to je dvomljivo, ali si bo nova vlada br«a »arja mogla pridobiti srca ruskega prebivalstva. V istini še uporniki niso gospodarji poiožaja, š« vedno trajajo spopadi in nemiri. Javlja se tudi, da so s« kmeti in mnogi generali zavzeli za edstavlj«nega earja. Ceprav je odstavljen car slabič in neodlofien, vendar ni verjetoo, da bi se dal kretkomalo, braz vsakega odpora odstaviti. Pričakovati Še imamo torej v Rusiii novih bojev in nihče ne ve, t kaki smeri se bodo revolucijonarni dogodki raz- Ali bo sedaj mir, tako se vprašamo mi, ko ftitamo o ruslrih nemirlh. Na to Iahko odgovorimo: Ce bo sedanja revolucijonarna vlada zmagovalka in ostala na krmilu, se bo vojska nadaljevala z vso silo. Ako dojd« po težkih bojib odstavljeni car zopet na prestol, je verjetno, da bo botel mir, de. si uredi drJavo. Na vsak način pa je Rusija oslalvliona vslecl teh dogodkov In še bo bolj oslabljena, ako nemiri kmalu ne ponehajo, ampak nuraš^ajo Notranji voditelj upo.a je profesor Miljukov, zunanji pa Anglija. Delavstvo in vojaštvo, ki je šlo t boj za upornike, bi rado kmba in miru. A dobilo bo Ie, ako se ustaja posreCi, nove mogotce in nadaljevanj« vojske. Ljudstvo bo goljulana NajgrSe na celi revoluciji pa je, da se oar ne more zanesti niti na svoje Castnike, Grdo je tudi, da revolucijonarji, ki pridgajo Ijubezen do doinovine, v isti sapi izroftajo svojo domovino tuji državi,. Angliji. Kako so se nemirl začeli. Kakor smo že v zadnji šte^ilki ,,Slov. Gospodarja" pisali, so se nemiri po malem vršili v Petrogradu že teden pred nedeljOv 11» marca, Posebno od četrtka, 8. maroa naprej so se nemiri ponavljali vsak dan, Glavni nemiri pa so buknili na dan dne 11. t. m. in sicer v jutro na vse zgodaj. Razpoloženje prebivalstva in vojaštva je bilo že pred nedeljo skrajno razburljivo. Stara vlada pa je razburjenje ljudstva še povečala, ko je priporočala oarju, naj dumo (ruski državni zbor) razpusti. Poleg tega pa je še bilo pomanjkanje živil vedno večje. Revolueijo so podžigali tudi angleški in francoski agenti ter razdvojenost na carskem dvoru, kler ie velik del članov ruske carske hiše baje že davno sklenil, da se carja Nikolaja odstavi, ker se je baje zadnji 5as car z nj,©govimi ministri vred kazal precej prijaznega mim. V nedeljo, dne 11. marca, ob jutranji zori, so t Petrogradu lačne liudske množice naskočile pekarne in prodajalnice živil. V nekaterih urah je bilo na stoline prodajaln razrušeniii. Na- alicah so se zbirale velikanske množice ljudi, med njimi na tisoče stavkujočih delavcev.. Množice so vpile: MDajte nam kruha! Sklenite mir!" Ko so se pojavile vojaške čete, in so začcle razganjati razlučene množice, so metali na vojake kamenje, jib bili s palicami in celo streljali na hje. Tudi vojaštvo je žačelo streljat. Vendar je že takoj ob zafeetku nemirov stopila veli!<:i večina petrograjske posadke, ki je štela nad 30.000 inož, na stran upornikov. Množice so se do poldneva polaslile režine javnih poslopij in uradov na severni strani reke Neve, doftim v glavnem delu mesta upornild niso prišli takoj do moči. Proti poldnevu pa so priCele množice upornikov kljub silnemu ognju iz strojnih in navadnih pušk prodirati čez veliki most reke Neve v glavni del mesta, Razvila se je pravca-  ia bitka. Pokalo j« kakor na bojni 6rti. Razdivjane ljudske množioe so vpile in tulile, vojaSki in vstagki trobentači so trobili, poveljniki so klicali: «U boj, u boj!" Takoj v prvih popoldanskih urah so se ljudske množice, ojafiene z mnogimi tisofii upornlh vojakov, polastile tudi glavnega dela ruskega prestolnega mesta. Do vefiera je le malo carju zvestih 6et ostalo na nasprotni stranl; oelo vefi polkov carjeve garde je uskočilo v tabor upormkov. Mesto je na vefi krajih gorelo. Borba za posest Petrograda se Je nadaljevala oelo noč od nedelje na pondeljek. Mrtvih in ranjenih ]e bilo do nedelje zvefier 300 do 400 oseb, Stare ministre so vrgli v jefto. Uporniki se polastili petrograjske trdnjave. V noči od nedelje na pondeljek so se upor- niki polastili tudi petrograjske trdnjave. V glavnem delu trdnjave je imel službo gardski polk, ki je bil zvest carju. Polk se je upira.1 z vso silo in se je na v-o moč branil predati trdnjavo. Ko pa je pa- del največji del trdnjave, imeaovan Peier Pavlova trdnjava, v roke upornikov, se je po ljutem boju udal tud> omenjeni carju zvesti polk. V trdnjavi se je nato nastanil generalni štab uporniških čet. Tndi trdnjava Kronstadt v rokah npornikov. Očividno je, da se je ustaja med vojaštvom skrbno pripravl ala. Večina častniškega zbora je bila na straoi upornikov. Nekatera poročila pravijo, da je celo načelnik ruskega generalnega štaba Aleksejev uskočil k uporni armadi. V očigled teh razmer se ni čuditi, da so se polastili uporniki celo eoe najmočnejše ruskih trdnjav, mesta Kronstadt Posadka te trdnjave se je dne 12. marca uprla carjevi oblasti in šla na stran nove vlade. Poslanec dunoe Pepelajev, je prevzel poveljstvo trdnjave. Pepelaj?v ie. kakor se poroča ia Stockholma, po poklicu trgovski pomočnik in je bil totvojak poddesetak (frajtar) v nekem iofanterijskem polku. Drnga mesta se pridružijo upornikom. Revolucijski duh je slavil tudi v drugih me- stih zmagoslarje. Petrogradu so se pridružila intsta Moskva, Kazan, Harkov. Od sa in še druga. Da bi segia revelucija tudi na kmets. se ne pcroča in tudi ni verjetco( ker so kmetje zelo verni in bi pač š!i v upor proti vladi m obJastim, a ne prol carju. Menda nikjei- ni v očeh ljudstva vladarjeva oseba fcko sveta kakor na Ruskem. Duma imenoje začasno vlado. Duma katero je car odgodil do srede a?>rila je v nc.ieljo, dne 11. marca popoldne sklenila, da ne bo sledila carjeveniu ukazu in da bo nadaljevala seje. Izbrala je izvršilni (prektcuški) odbcr 12 članov, kateremu predsedu,e dumni predsedaik Roddanko. Ta ojbor se je prog'asil za z- časoo vlado, odstavil stare -n je imenoval nove ministrt. Izjavil je, da pevzame skro za javni red. Duma je tudi takoj brzojavila carju na fr.nto, da naj se določi kaka oseba, ki uživa zaupanje Ijudstva, da se ji- poveri sestava uove vlade. Revolucljskl mlnistrl. Izvrševalni odbor dume je sestavil novo ministrstvo, t katerem se nahajajo: Knez Lvov, ministrski predsednik in notranji minister; poslaneo Miljukov, zunanji minister; poslaneo GufikoVj vojni in Ciornariški minister; vseučiliščni prolesor Manujlov, uaučni minister; knez Saratov, justični minister; poslaneo -Ukrasov, prometni minister; Konovalov, trgovlnski ©inister; ŠingareV, ppljedelski minister; .*Te.re§tš.enko, linan&m minister. Najvplivnejiša oseba v tem kabinetu je profešor fn poslaneo MiUnkov. Mož je zelo častihlepen, V voini je najglasneje razglašal star cilj Rusije, da. ei mora pridobiti Carigrad in prost dohod v Sfedozemsko morje, Turftijo ho5e razdeliti med četverosporazum. Avstrijo pa na veS držav, a Galicijo in Bukovino priklopiti Rusiji. Miljukov je velik oboževatell — JAnglije. Ministrski predsednlk knez Lvov je v dumi zastopnik Petrograda. Velja kot eden izmed voditeljev svobodomiselne stranke. Bil je soudeležen pri umoru meniba Rasputina, Car se odpove. Revolucijski odbor razglaSa carjev oklic na ljudstvo, v katerem se car odpove prestolu na korist svojemu bratu Mihaelu Aleksandroviču. Ali Je ta oklio car prostovoljno podpisal, ali ga je sploh videl in podpisal, je veliko vprašanje. Ako ni prostovoljno podpisal ali ako je sploh potvara, potem je vedno večja verjetnost, da se bodo car in njemu zvesti pristaši borili za prestol. Revolucijonarji so razglasili tak oklio, ker poznavalci Rusije pravijo, da ljudstvo proti volji carjevi ne bi priznalo drugega vladarja, ali druge vlade, Za to so morali ljudstvu povedati, da je car sam rad odstopil. V oklicu pravi oar, da so nastale v notranjosti velike težave, ki bi znale škodovati končni zmagi Rusije. Ker noče biti nobena ovira, da pride iRusiJa do zmage, za to se odpoveduj« najviSji oblasti ˇ «arstvu. In k»r se noče ločiti od svojega ljubljenega tAna, za to poverja prestolonasledstvo svojemu bratu Mihaelu Aleksandroviča, kateremu podeljuje svoj blagoslov. Svojemu bratu nalaga, da vlada t soglasju z zastopnikl Ijudstva, Ljudstvo pa prosi, naj se ab»re okoli novega vladarja in naj mu bo pokorno. Kje je car? 0 carju se ve toliko, da je bil dne 15. t. m. gotovo v Pskovu, ker je njegov oklio na ljudstvo, v katerem se odpoveduje prestolu, podpisan v Pskovu. Seveda druga stvar je, ali je oklic sploh podpisal, ker je lahko, da mu ie tudi podtaknjen. Mnogl so mnenja, da mu je podpis izsiljen. To pa z druge strani zopet radi tega ni verjetno, ker baje biva car t Pskovu pri generalu Ruskiju, ki mu je ostal zvest. Ali mu je Ruski res osfal zvest, ne vemo. Kakor se iz teh razlifinih vesti razvidi, ne vemo o usodi oar- jevi nič gotovega. Tudi to se javlja o njem, da ga mislijo uporniki poslati na Krim, da se ozdravi in okrepi. Tudi o usodi caričini smo slabo poufieni. Poro6ila se glasijo različno: da je bila pri nemirih v Petrogradu ranjena, čeprav ni zelo verjetno, da bi se med nemiri pojavila na ulici; da biva v Carskem selu, kjer jo varuje zvesto vojaštvo, a druga vest pravi, da je vjeta v Carskem selut ker so se oficirji tudi pridružili upornikom; da se je oarica hotela usmrtiti, ko je zvedela za carjevo odpoved, a da se je v zadnjem trenotku njena nakana preprečila. Carevi6 Aleksej se nahaja baje pri svoji materi v Carsk^m selu ter leži bolan. Veliki knez Nikolaj Nikolajevifi baje ni hotel sprejeti vrhovnega poveljstva, ki mu ga Je ponudila nova vlada, ampak je ostal carju zvest. Veliki knez Ciril baje tudi hrepeni po kroni in je mnogo sposobnejši nego Mihael Aleksandrovič. Carjevo mater so baje spravili v Kijev, kjer je zaprta. Kdo vlada. Po porecilih, k n&m jih milostno pripuščs angleška vlada. je sedaj Rusija bre?: carja. Stari car je odpravljen a Mihael Aleksandrovič, katere ma so uporaiki ponudili krono, se še obotavlja. Izdal je na ljadstvo oklic, v katerem pravi, da sa mo v tem slučaju sprejme carsko krono, ako ?e Ijudstvo v posebtitm, splošnem giasovanja i?.reče zanj. Dokler se ne izvrši U glasovanje, naj vodi državo od dume sestavljena vlada, ki naj upe'je splošao, tiaravnostno in enako volilno pravico za dumo. Tako izvoljeaa duma naj sestavi novo ustavo. ^j^^^^ Wt> *i%f •, Sliši o se glasovi, ki pravij©, da se Mihael namenooia obotavlja sprejtti krono. Rad bi carju pomagal ia na omeojent način misli pridobiti zanj dovolj 6asa, da car lahko ssaone boj pr*ti upornikom. Sedaj vkda lorej od dnmr sMtav|«xaa vlad»f ki stoji popolnema pod aagleškim vplivom in ii se je vskd tega morala odlečtti z» nadaIjevanjt vtjake z vsemi silami. Kaj hoče nova vlada. Začasna vlada z raini&trskim predsednikomLvoyom na čeiu ie razglisila svoj prograna, v katertm ebefa, da bodo pomiloščeni vsi positi-ni zločinci; da se bo v Russji srnelo svobodno izražaf mnenje, svobodao vse tiskati in svobodno snovati draštva ter zborovati Priznava se pravioa štrajkov. Odpravlja se razlika v eh družabcih verskih in narednih zadev; postavodajalstvo se bo delilo s carjem; v dumo se bo volilo na poolagi gplošne in enake vclilne pravice. P«hcija se bo rekrutirala iz vrst nerodnega vojaštva; tudi v občins*e odbore se bo vclilo po spSešni in enaki voliini pravici. ZakaJ reroluclia. Pri takib. veliklh dogodklh je ¦arada* v«Q raelogov. Toda glavna razloga, da jo prišlo do prektboije, sta pač ta dva: Ljudstvo se je ž« naveli8alc vojske in si želi miru, Vojska je pobrala iz vsak« ruske hiše najboljše mladeniče in može. Mnogi, mnogi se ne bodo nikdar več vrnili, obležall so nabojigfiih.. Na kmetih je zaCelo primanjkovati d,elavc©y3 v mestih in tovarniških krajih tudi živil. Dovoz živil in premoga je bil posebno to zimo že zelo nereden. Trpeče in gladujofie rusko Ijudstvo pa je eraven moralo gledati, kako nekateri mogotoi žive v izobilju. Vedne preiskave in aretaoiie i>o dokazale, d« to izobllie ni vedno pošteno pridobljeno. Veliki knezi, mogofini generali in visoki činovniki so kradll iu poneverjali, Ljudstvo si ni moglo in ni znalo pomagati, a bilo je skrajno nezadovoljno In nemirno, po> sebno po mestih^ To nezadovoljnost in vznemirjenost so — In to je drugi glavni razlog — porabili omii kanoi po mestih, da so zahtevali za dumo (ruski državni zbor) postavodajalstva in nadzorstva, kako m postave izvrSujejo, Vsled revolucije, ki je nastala p© rusko-japonski vojski, je sicer car upostavil dumo, a njenlb sklepov se je vlada držala le, ako ie hotela. Sedaj hočejo, da mine samodrštvo, in da oar z (Ivbmo deli posfavodajalstvo in nadzorstvo. Ljudstvo Je v sedanjih razmerah, ki so zavladale t Rusiji, to razumelo ba za to so omikanci po mestih lahko šli n» svo]e delo, na revolucijo. Stradajoči delavoi po m©stih In z vojsko nezadovoljni kmetje-vojakl so se ifan pridružili. Seveda ljudstvo ne bo prišlo na svoj ra^ 6un. Svobodomiselni omikanci ga bodo, kakor pov* sod, tudi v Rusiji goljufali, Mnogi izmed njih bodo postali ministri in vpllvni gospodje, ustavne pravloft bodo sicer tudi vefije, toda kruha in miru revohioija, kakor sedaj izgleda, ljudem ne bo prinesla, keB so voditelji pod vplivom Angllje in Francije za br«z- pogojno nadaljevanje vojske. Angleži sokrivi. Zli duli sedanje svetovne vojske je Augltfa. Že davno bi imeli mir, ako bi AnglijH ne vspodbujula Praneij« in Rusije, da vzdržita in nadUljujeta vojsko, in ako bi ne znala z denarem 111 političnimi spletkarijami pridobivati vedno novih zaveznikov. Sedanjj car že od istega ftasa. odk:w ,je odslovil zuiianjega rainistra Sasonova, ni nii- prav zaupal Angliji. Minister Protopopov je bil leta 1916 v Londonu in ko se ie vrnil, je v posvetovanjii pri carju poročal: ^Anglija ni naš prijatelj. Anglija je na dnu svo]ega srca sovražnica Rusije in ,je za to nevarna. Anglija TOjuje proti nam tih, skrit boj. ki raeri na to, da bi mi poslali poslušni služabniki angleške vlade." Pod rtisom teh besed je car Nikolaj odpustil Sasonova, ki je stal ž« popoinoma pod komando augleškega poslanika t Petrogradu. Buclianana. TCer jo Buchanan izgubil vpliv v vladnili krogili, pa je isk:il tem bolj v krogih svobodomiselnih poslancev, Njih voditelj Milinkov in Buchanan sta odslej delala skupaj poliriko, teaiere ailj je bil. da se poveSa vpliv svobodomiselne večine v dumi in da se zmanjša mo5 carja in vlade. Njih politika se .je končaia sedaj z revolucijo. Miljukov je postal zunanji minister in je kot voditelj dumine večine v novi vladi najvplivnejša oseba. Anglija ima sedaj na Ruskem svojo vlado. Vodltelii revolneije. Kot glavni voditelj ruske revolucije vfttja prof. Pavel Miljukov, ki ,je v dumi voditelj konstituclonelne (nstavne) demokratične strauke, katere pristaši se imenuje.io po začetnicah k in d ,,,kadeti." HoSejo svobodo v eelem ustavnem življenjti. Našim strankam primerjani „ so najbližje liberalcem in svobodomiselcem, Miljukov ie veljal od nekdaj kot relik pvijateij Anglije in kot hud nasprotnik Avstrije in Nemčije. Kot tih, skrit voditelj revolucije velja angleški poslanik v Petrogradu, Buchanan, ki je bil s carjevo okolico, posebno s carico nezadovoljen, ker se je vedno bolj nagibala k miru. Anglija je dobivala vsled njegovega rovanja vedno več vpliva med uradniki in generali. V vsakem uradu je imel svoje kupljene pristaše. Anglija ni samo ruskih iinanc nadzorovala, ampak tudi celo politično upravo. Le tako je bflo mogoče, da se je revolucija priftela razvijati popolnoma v angleškem smislu. Ali se bo tudi konCala v njih smislu, je seveda drugo vprašanje. Obenem s svobodomiselno stranko so se uprle tudi delavske stranke, seveda iz drugih vzrokov, da bi se končala vojska in da bi minllo pomanjkanje. Njih zastopnik v novi, začasni vladi je pravosodni minister, poslanec Kerenski. V dumi je leta 19115 pozival Kerenski rusko ljudstvo, naj organizira prekuoijo. Delavske stranke bi rajše imele ljudovlado, nego pa earstvo. Carjev značaj. Car Nikolaj II. ni brihten človek. Nima, niti veliko znanja, niti trdne volje. Kot earjevič je bil vzgojen v sraislu, da sta samodrštvo in pravoslavje edina varna stebra ruskega carstva, Za to si je dal vse ljudske pravice Ie siloma izviti iz rok. Ljudstvo bi naj trpelo, delalo in molčalo, a postave bi naj dajala vlada in car. Toda to je nevzdržljivo, čim večja postaja Ijudska izobrazba. Potem se ne dajo Ijudje le samo vladati, ampak hočejo tudi sovladatL Edino kar je bilo v tem položaju pri cesarju dobrega, je, da ni bil nasilen, ni bil tiran. Sioer bi že prišio mnogo poprej do takih temeljitih prevratov. Bivši ruski finanftni minister Vite je pisal pred desetletji o earju Nikolaju II.: .,Sedanji ctir, slabič na prestolu, je neodločen, nebnžen in popolnoma nesposoben, da bi prijel krepko za vladne vajeti. Za to pripušča, :la njegova iz nazadnjakov obsltoječa okolica sama viada in odlo^ule. Njegovi nasledniki, mogoče že on sam, bodo zaigrali prestol. to že lahko danes prerokujem. Kazen bo doletela earja Nikola.ia II. in njegovo hi^, to je gotovo." Prerokovanje se izpolnjujc te dni. Nikola] II. je bil rojen kot sin carja Aleksandra III, dne 6. maia 1868 v Petrogradu. Po smrti svojega o^eta je dne 20. oktobra 1894 nastopil vla<lo. Kmalu nato. dne 14. novembra 1894. se je poro6U z Aleksandro Keodorovno, rojeno hesensko princezinjo Alice, ki mu je povjla Stiri hforo in 1. 1.904 prestolonaslednika Alekseja Nikolajevi^a. Mihael Aleksandrovič. Veliki kuez Mihael Aleksandrovič, kateremu so uporniki fK)iiudili carstvo. je mlajši brat carja Niko1-aja II. Rojen ,j6 lil dnp 22. novembra 1878. Dne 16, oktobra 191! pa ,je v dunajski ruski cerkvi nek srbski pop porocil z lofieno ženo Natalijo Wulfert, rojeno Serometerski. Kodila se je v Moskvi dne 27. junija 1880. Nelca] (¦-asa )X> [)oroki je dobila naalov: grofica Brasov. Veliki knez Mihael je bil nekaj 6asa a carjem sprt in jp. pregnan s carskega dvoraživel.v Svici in Parizu. Pozneje sta so brata zopet spravila. Polifike se je pa Mihacl zelo malo udeleževaL Odpor carju zvestlh. BeroMnska ,,Vossische Zeitnng" porofia, da se je v aekaterih carju zvestili pokrajinah prifiela pro-firevolucija. V pokrajinah Kursk, Poitava in Orel so množice kmetskega Ijudstva korakale skozi vusi, ter so pi-epevale carsko pesem in• klk-ale wŽivijo cur Nikolaj!" Okraji Kalugu, Gerčakov in Poltava ter besarabski okraji so baje izjavili, da ne priznajo nove vlale. Izredno huda poročila prihajajo iz Turk, stana, Generalni upravitelj Kuropatkin noCe prizn;;: nove vlade. Tudi poveljnik mesta DNiinsk, gencn;! Lvov, je baje odpovedal pokorščino novi vladi, eini!n tudi povelinik trdnjave Sebastopol, katerega pa sc. vjeli. Ameriški časnikar \Viegiind. porofa, da Je v Rusiji zraven tega že izbruhnila nova socialdemokraška protirevolucija. Kazmere postajajo torej \c no bolj zamotane. Vrest o uporu v ruskih strelsklh jarkili. Iz Berolina jioročaio o pojavih v ruskih strelskili jarkih: Da dogodki ^- Petrogcadu niso ostali neznani v ruskih strelskili jarkih, dokazujejo zadnje dni opazovani pojavi v ruskili strelskiti jarkib. Opazovalo se je, da so prižigali kresove, streljali in prepevaJi ter se radovali. To so si naši, ki o petrograjskih dogodkili nipo bili poučeni, tdlmačili končno z zasedbo Bagdada, Zdaj se pa ve, da so ruski vojaki upor pozdravljali, upa]oč, da se bliža konec te straSne vojske. PriCakovati je resnih dogodkov, dokler ne bodo ruske C-ete izvedele, da se mora [Xi volji voditeljev revolucije vojska nadaljevati z vso silo in močjo. Nasilia revoluciioHarjev. iv--: >¦- % ,-. * y*.&smmrm Ko so revoluci.ionar.ji postali gospodarii Petrograda. so napravili lov na zveste carjeve pristaše in na Nemce. Vojaki in prekucuhi so udirali v stanovanja in vlekii neljub« osebe v joce. OvaduStvo ]e cvetelo, da nikdar tako. Ako se je koga obdolžilo, da je nasprotnik nove vlade ali pa ie prijatelj Nemcev, so ga kratkomalo zvezali in vrgli v ječo. Revoluoijski odbor je imel natančni seznam petrograjskih nemških rodbin in carju Nikolaju zvestih Rusov. Od nedelj€, dne 11. do četrtka, dne 15. marca so baje zaprli do 12.000 oseb. postreljenih in ubitili pa je po poroftilu lista ,,Politiken" nad 800 Nemcev. C3ŁŁt*-~'- Ker carja Uiibirn ...  V nedeljo, dne 11. marca, ponoči, ko so revolucijske 6ete udrle v petropavlovsko trdnjavo, se je na nekem trdnjavskem stoipiču inianterijski eetovodja s svo.iimi 40 možmi branil kljnb poveljn, da se naj uda, cele tri ure. Revolucijonarji so se konefeno polastili irdnjavice in so četovodjo zvezanega gnali pred novega trdnjavskega poveljnika. Poveljnik ga je rezko vprašal: .,Zakaj si se ustavlj-al?" — ,,Ker carja Ijubim in mu hof'em ostati zvest." — Ker se 6etovod,ja ni hotel odpovedati zvestobi do starega carja, so ga revolucijonarni častniki uatrelili.