Človek, znanje, produktivnost
Poti, po katerih prihaja znanje
Akcija Komunista »Clovek, znanje, produk-tivnost«, ki teče v naših delovnih oicjanizacijah v sedanjem pokongresnem obdobju, jasno po-udarja potrebo stalnega vnašanja novega zna-nja v delo (inoviranje) kot pogoj za visoko pro-izvodnost. Prizadevanja, ki naj inovirajo pro-izvodnjo, združuje tako imenovana INOVACIJ-SKA DEJAVNOST.
Pogosto naletimo na članke in mišljenja, ki inovacijsko dejavnost istovetijo z množično inovacijsko dejavnostjo, to je s koristnimi pred-logi, tehničnimi zboijšavami in izumi, ki jih prijavljajo delavci poleg opravljanja rednih dolžnosti svojih delovnih mest. Taka mnenja so zmotna! Množična inovacijska dejavnost po-meni samo del inovacijskih prizadevanj, samo eno izmed poti, po katerih lahko prihaja zna-nje v združeno delo.
Zelo pogosto tudi beremo o množični inven-tivnl dejavnosti, kar je še nekoliko ožji pojem kot množična inovacijska dejavnost, saj pomeni inovacija toliko kot domiselnost, iznajdljivost, izum. V resnici avtorji ob tem pojmu največ-krat govore o izumih, ki vselej pomenijo ne-kaj povsem novega, dotlej še neuporabljenega, in o patentih kot njihovi pravni zaščiti. V mno-žično inovacijsko dejavnost pa sodijo tudi ko-ristni predlogi in tehnične zboljšave. Koristni predlogi uvajajo v delovno organizacijo dru-god že znano znanje, koristni predlogi pa pri-našajo pocenitev prav tako z že z znanimi sredstvi, vendar jih ni mogoče opredeliti kot tehnične zboljšave (npr. predlogi za zboljšanje organizacije poslovanja). Prijavitelje izumov imenujemo izumitelje, za prijavitelje tehničnih zboljšav in koristnih predlogov pa pogosto upo-rabljamo naziv novator oziroma racionalizator.