Kmetipski izgleJi za bodocnostf Franjo Žebot: Vapredno kmetovanje se bo spet izplačalo Vsi, ki so doma iz kmežkih hiš, a se pečamo tudi z javnim delom, pazno motrimo svetovne dogodke tudi z vidika kmetijske proizvodnje (pridelovanja živeža). To vprašanje ni važno samo v sedanji trenutni časovni dobi, ampak ho važno še dolgo dobo let. Strašna vojna, ki divia že skoro po vsem svetu — hvala Bogu, ne po krivdi Jugoslavije! — uničuje živežne zaloge na veliko. Mnogi se že bojijo pomanjkanja kruha in drugih živil, ker vojska silno požre tega blaga. Kaj sledi iz tega? Kar bo bodoča leta kmet pridelal na njivi, na travniku, v sadonosniku, v vinogradu in še bolj pa v hlevu, bo iskano in bo tudi imelo ceno. In kak nauk naj slovenski kmet vzame iz tega? Izrabimo našo rodovitno slovensko zemljo v naprednem smislu! Pri nas je še vse preveč starokopitarskega načina obdelovanja zemlje. So cele občine, kjer še točno tako »po starem« plitvo orjejo, ne vedo, kakšne koristi je rigolanje za vsako zemljo. Bajka jim je še preiskava zemlje, kakšna gnojila so potrebna travniku, kakšna tej ali drugi njivi, kakšna vinogradu na tem bregu, kakšna na onem vrhu. Posebno pa mnogo grešijo naši ljudje glede sadjarstva, ki je ponekod tako zanikrno, da se človeku smili zapuščeno sadno drevje. In kaj šele naša živinoreja! Vlada, banovina, okraji in občine bi morale na veliko pospeševati napredno živinorejo 8 podporami za bike-plemenjake, merjasce itd. Drenažirati bi morali travnike, regulirati našo Pesnico, Dravinjo in druge reke ter potoke, ki leto za letom uničujejo rodovitne travnike. Tam okrog Pragerskega vidite celo pokrajino, ki leži v nemar in ne daje nobeni>> ^ridelkov! Vse se sedaj naenkrat — in to še v dobi krize — ne da popraviti. Ali eno je mogoče: sami si kmetje pomagajte z nasvetom drug drugemu, kaj bi bilo najbolje storiti, da bo naša slovenska zemlja drugo leto rodila več pridelkov kot navadno. Pomagajte drug dru?emu posebno vi, ki imate kmetijske šole in tečaje! Letošnja jesen in zima naj služita strokovno-gospodarskemu pouku! Bog je z nami, ko naši domevini ohrp.nia lj»bi mir, ki je za sedanjo dobo največja dobrota. Bodimo mu hvaležni s tem, da smo marljivi, pridni na tej zemlji, ker s tem bomo koristili celokupni naši domovini k napredku in boljšemu gospodarstvu. Ko v drugih evropskih državah ogenj, žveplo, strupi in topovi uničujejo vse, kar je človeška roka akozi stoletja vsadila in zgradila, se je naša Slovenija in Jugoslavija doslej še izognila strašnaga vojnega uničevanja! Res morajo tudi naši slovenski Ijudje doprinašati razne žrtve na oltar domovine, vendar pa, če trezno pomislimo, je Jugoslavija skoro edina dežela v Evropi, katere vojna vihra še ni zajela. Prosimo Boga, da bi našim državnikom in voditeljem še naprej dal tak razum, da boda še naprej vodili našo usodo po potu miru! Torej: letošnja jesen, zima in zgodnja pomlad naj bodo za slovenskega kmeta in delavca velika in skrbna priprava za čim več pridelkov prihodnje leto! Slovenski strokovnjaki, na noge! Pomagajte s svojo znanostjo!