C. C. piHtedi. £ict Pini gfavetP
Pctimtsna navtika 'M dot., tiara >8 <U,'
»Novi list« izhaja vsak četrtek zjutraj. — Uredništvo in upra» va sta v Gorici via Mameli 5; telefon št. 308. — Poduredni» št v o in podružnica uprave v Trstu via Valdirivo 19/1JI; te* lefon št. 39*08. — Uradne ure vsak delavnik od 9. do 12. ure.
Ul—ms gg—4
Hom list
Naročnina za celo leto 15 L., za pol Ista 8 L. Za inozemstvo 30 L. — Trgovski oglasi po 1.— L., osmrtnice, poroke, po* slana, oglasi denarnih zavodov itd. po 1.50 L. za 1 mm v stolpcu. — Mali oglasi po 50 stot. za besedo, najmanj 5 lir.
STEW. $6.
¥ SORICI, ČETRTEK 17. APRILA 8930.
LETO II.
Tedenski koledarček.
18. aprila, petek; Vel. petek. Apolonij, mučenec; Eleuterij, škof ; — 19., sobota: Ve 1. sobota. Leon IX., papež; Vernerij, mučenec. — 20., nedelja: Velika noč. Vstajenje Gospem dovo. Neža (Janja), devica. — 21., po* nedeljek:	Velikonočni ponedeljek.
Anselm, škof. — 22., torek: Soter in Gaj, papeža. — 23., sreda: Adalbert (Vojteh), škof, mučenec. — 24., če* trtek: Jurij, mučenec ; Fideli s S., mu* čenec.
V	nedeljo, dne 20. aprila je zadnji krajec; lepo.
Kovice.
Bodočnost Rima.
Te dni se je ustanovil odbor, ki naj izdela nov stavbni načrt za mesto Rim. Načelnik vlade je imel govor in priporočil članom, naj urede stvari velikopotezno. Misliti je treba na Rim leta 1950. in se ozirati nekoliko na po* trebe mesta v letu 2000. Če se bo pre* bivalstvo tako množilo kot danes, bo štel Rim v letu 1950. dva milijona 1 ju* di in- v njem bo vozilo 150 tisoč avto* mobilov. Popolnoma moderno mesto kakor Washington Rim pa ne more postati, ker je treba ohraniti starin* :ke spomenike, ki privabijo leto za letom stotisoče tujcev.
Alpinci v Trstu.
V	nedeljo se je zbralo v Trstu okoli
25.000	bivših alpincev. Sestajajo se vsako leto zdaj v tem, zdaj v onem mestu države, da si ožive spomine na svetovno vojno, kjer so se odlikovali. Ohraniti hočejo tudi medsebojne pri* jateljske vezi. Trst je bil tako živa* ben kakor malokedaj. Na zbor je pri* šel tudi vojni podminister Manaresi, ki je vodja alpincev in je imel v Tr* s tu slavnostni nagovor. Na sestanku Je bil tudi minister za letalstvo general Falbo. Naslednji dan so številni al* Pinci obiskali Gorico in bojišča v deželi. V Gorici sta bila tudi minister Falbo, ki je šel na mirensko letališče, in podminister Manaresi.
Nova zračna proga.
V	ponedeljek ob 9.30 je prvič odle* telo iz Trsta letalo Kozuličeve družbe S. I. S. A. proti Genovi. Letalo bo pri* stalo v Benetkah in Paviji pri Milanu. '— Prav ta dan je pričela poslovati zračna zveza Trst*Reka*Brioni*Zader.
Proč s tujci!
Brezposelnost v severni Ameriki precej narašča. Brez dela je 3,700.000 delavcev. Da bi omejili brezposelnost domačinov, so ameriški tovarnarji za* čeli odpuščati inozemce. Nov opo* min za izseljence!
70 porok.
Na velikonočni ponedeljek se po* roči v Trstu 70 parov in odpotuje isti dan na ženitovanjsko potovanje v Rim. Delavci in uradniki, ki imajo manj ko 20 lir dnevne plače, dobe prosto vožnjo sem in tja ter brez* plačno hrano in prenočišče v Rimu. Pobudo k tej organizaciji je dal trža* ški poslanec Domeneghini. Vsak par dobi v dar oblekco za novorojenca. Ženine in neveste bo spremljal v Rim najbrž poslanec Domeneghini in jih predstavil načelniku vlade. Sprejel jih bo tudi papež.
Nova ladja.
V	soboto so v Miljah spustili v morje novo tovorno ladjo, ki obsega
11.000	ton. Ladja se imenuje »Banj* šica«. Dal jo je zgraditi brodar Parodi iz Genove.
Bethlen v Rimu.
Načelnik madjarske vlade grot Bethlen je prišel v Rim, da se zahvali Mussoliniju za pomoč, ki so jo Ogri dobili od Italije na konferenci v Haagu. Tam se je kakor znano uredi* la vojna odškodnina. Bethlena sta sprejela tudi kralj Viktor Emanuel III. in papež. Oba načelnika vlade sta pre* tresla položaj in se razgovarjala, kako bi se italijansko * ogrsko prijateljstvo dalo poglobiti. Bethlen je zapustil Rim v ponedeljek 14. aprila.
Smrtna nesreča v Trstu.
Trgovski pomočnik Herman Levec se je okoli pete ure vračal v družbi dveh tovarišev z nedeljskega zleta. Kolesa so z vso naglico drčala z Op* čin proti Trstu. Na ovinku pri Pacca* nonijevem kamnolomu je zavozil v Levca avtomobil, ki je prihajal iz Trsta. Revežu je zdrobilo noge in lo* banjo. Na poti v bolnišnico je izdih* ni L 2,a dobrini sinom žaluje mati, ki je zgubila v njem edino oporo.
Med Francijo in Nemčijo.
Francoski listi poročajo, da bo de* set tisoč bivših nemških bojevnikov obiskalo Francijo. Posetiti hočejo v prvi vrsti razna bojišča in na ta način dati duška protivojnemu razpolože* nju, ki se vedno bolj širi med nem* škim ljudstvom.
Promet na železnicah.
V	prvih šestih mesecih proračun* skega leta 1929,—30. so prevozile ital. železnice 69 milijonov in dva sto tisoč potnikov, pol milijona več ko v istih mesecih prejšnjega leta. Meseca ja* nuarja 1. 1930. je bilo na železnicah 8 milijonov potnikov.
Prezgodnja smrt.
V	Ljubljani je komaj 43 let star umrl slovenski profesor in pisatelj Ivan Gruden. Rodil se je v Vojskem nad Idrijo. Poučeval je na trgovski
šoli v Ljubljani. Znan je bil kot do* ber poznavalec romanskih jezikov, posebno pa italijanščine. Bil je zelo priljubljen profesor, blag človek in duhovit družabnik. Tudi kot pisatelj, je ustvaril marsikaj lepega. Nastopal je pod imenom Peter Klemen. Pre* dragi Janez, naj Ti bo Vsemogočni plačnik za vse požrtvovalno delo.
Iz kletke v kletko.
V	februarju so vatikanski sodniki obsodili nekega De Paolisa na tri me* sece ječe, ker je kradel drobiž iz pu* ščic v baziliki sv. Petra. Mož je te dni kazen odsedel in so ga spustili na ita* lijanska tla. Komaj pa je prestopil na trgu sv. Petra mejo, je opazil ljudi, ki so sc mu z naglimi koraki približe* vali. Tat se jc tedaj spomnil, da je še nekaj na dolgu sodniji v Rimu in je brž spoznal v možeh policijske agen* te. Obrnil se je in stekel nazaj proti vatikanski državi. Toda glej smolo, Švicarji so nezaželenemu gostu za* loputnili vrata pred nosom in že je bil v pesteh policije.
Mlad pustolovec.
V	Turinu živi družina Filippi, ki ima 14*letnega sinčka Jurčeta. Ta sil* no rad bere pustolovske romane. Pa tudi ravna se po njih; zato je že de* vetkrat zbežal z doma. Oni dan so ga zopet orožniki v j eli, ravno ko se je hotel vtihotapiti na neki parnik v Ge* novi. Kam privedejo mladino neumne knjige!
Za sestrino čast.
Dne 17. nov. m. 1. je zasebni urad* nik De Bi a so ustrelil v Rimu na javni ulici stotnika Maio. De Biaso se je sam javil oblastvu. Preiskava je do* gnala, da je stotnik obljubil ubijalčevi sestri zakon in jo zapeljal, a ni hotel izpolniti besede. S strelom je skušal De Biaso oprati sestrino čast. Te dni je stal pred rimskimi porotniki, ki so ga oprostili.
Izseljenci.
Po uradnih podatkih se je leta 1929. izselilo iz Italije 203 tisoč ljudi. 111 tisoč jih je šlo v razne evropske dr* zave in v dežele, ki leže ob Sredo* zemskem morju, 92 tisoč v preko* oceanske dežele (Ameriko, Avstra* lijo itd.) V domovino se je pa vrnilo 163 tisoč oseb. L. 1929. se je tedaj sa* mo 40 tisoč oseb več izselilo, ko vr* ni lo.
Kinematografi gore.
Letos imajo kinematografi smolo. Že parkrat ste letos brali, kako se je vnelo v kinu med predstavo in je bilo dosti žrtev, zlasti med otroci. Zadnja taka nesreča se je zgodila v nedeljo v mestu Licata na Siciliji. Med pred* stavo se je vnel ogenj, vse je bežalo ven. V splošni zmedi so pohodili pre* cej otrok, nekaj se jih je zadušile. 15 \ je mrtvih, 8 ranjenih.
Velikonočna »Družina«.
V	dvorcu, kjer uraduje sedaj go* riška kvestura, so pred štiri sto leti stolovali goriški deželni stanovi. Kak* šno je bilo v tedanjih časih življenje našega mesta, nam opisuje prof. Bed* narik v velikonočni »Družini«. Ta številka prinaša še izvirno balado Jože Lovrenčiča »Gospa s sedmimi hrti«, Leonida Andrejeva velikonočno le* gendo »Ben*Tovit«, Hrastnikovo črti* co »Breskova vejica«. Prof. Terčelj piše o zgodovini in pomenu pokore, Tone Knap nas vodi med pomladan* ske cvetlice, zdravnik dr. Simoniti pa opisuje živčne bolezni. Razen tega prinaša »Družina« še dva romana, zgodovinski spis o izbruhu svetovne vojne in obilico drugega pestrega gra* diva. »Družina« s krojno prilogo se prodaja po večjih trafikah po 2 liri izvod.
Sedemdesetletnica.
Dne 10. aprila je praznoval sedem* desetletnico rojstva dr. Gustav Gre* gorin, bivši tržaški poslanec v du< najskem parlamentu in deželni posla* nec v goriškem deželnem zboru. Pred vojno je nesebično deloval med tr* žaškimi Slovenci in na Krasu in spa* dal med vodilne politike. Ob izbruhu vojne je ubežal v tujino, postal član Jugoslovanskega odbora v Parizu ter vodil v deželah antante borbo proti Avstro * Ogrski. Sedaj biva v Ljubija* ni, kjer se bavi z gospodarskimi vpra* sanji. Zaslužnega sorojaka iskreno pozdravljamo in mu čestitamo.
Ministrova posetnica.
Pretekli teden so bili nekateri višji uradniki socialnega ministrstva na Dunaju prijetno presenečeni, ker so našli na svojih mizah posetnico mini* stra prelata Innitzerja. Menili so, da je to kako posebno odlikovanje. Ve* selje pa se je brž poleglo, ko so opa* žili, da je minister pustil posetnico le tistim, ki so prišli v urad — prepozno. Odkar jih je točni minister na tako fin način prijel zaradi netočnosti, ba* je ne bodo več pozni.
Za prijateljico v smrt.
V	Vevčah pri Ljubljani so se na obrežju Ljubljanice igrali otroci. Po nesreči je hčerka železničarja Raka padla v reko. Njena tovarišica Fani* ca Potočnikova je hitro skočila za njo, da bi jo rešila. Toda Ljubljanica je na tem mestu globoka, pogumna mala rešiteljica ni znala dovolj plavati in valovi so jo požrli. Rakovo je pa rešil mimoidoči delavec.
Novi patriarh.
Za naslednika umrlemu poglavarju srbske pravoslavne cerkve je bil iz* voljen škof Barnaba iz Skoplja. Kralj Aleksander je izvolitev potrdil in ime* noyal Barnabo za patriarha. Novi pa* triarh je imel govor, kjer je rekel, da pravoslavna cerkev ne bo vzrok ne* soglasja z drugimi verami bratov Slo* vencev in Hrvatov. Patriarh Barnaba je študiral v Rusiji in slovi kot odio* čen in veren duhovnik.
Izučene v obrti.
Pariška policija je ujela neko Luci* jo Van Loo in njeno prijateljico Su* zano Mulleè. Ti dve dični tovarišici
sta v zadnjih 10 letih kradli nič manj kot 1800 krat. Kljub temu, da ju je policija stalno nadzorovala, sta pre* meteni tatici polnili svoje vreče.
Italijanski raziskovalci.
Zadnji petek se je odpeljala v In* dijo italijanska raziskovalna družba, ki jo vodi znani zemljepisec Giotto Dainelli. Raziskovali bodo neznane kraje na zapadni strani tibetanskega višavja.
Zdravilišče za duhovnike.
Že več let se trudi mons. Orlandi, tajnik zveze ital. duhovnikov, da bi se vpostavilo zdravilišče za duhovni* ke, bolne na pljučih. Sedaj se zamisel bliža udejstvitvi. Trentinski nadškof Endrizzi je namreč v ta namen poklo* nil neko vilo ob Gardskem jezeru v bližini mesta Arco, sv. oče je pa na* kazal sto tisoč lir za notranjo ure* ditev.
Reka in Sušak.
Preden se je odpravila v reškem svobodnem pasu državna carina, so bile življenske potrebščine na Sušaku bolj poceni nego na Reki. Zato je reško prebivalstvo hodilo v trumah kupovat blago na Sušak. Čez most, ki loči obe državi, je šlo dnevno 8000 do 9000 Rečanov in se vračalo s kruhom, mesom, slanino, oljem in tako dalje. Na Sušak je prihajalo iz Reke vsak mesec nad milijon lir. Po proglasitvi svobodnega pasa so se pa cene izrav* naie. Bolj poceni je na Sušaku samo še meso in kokoši. Posledica, je da se reško prebivalstvo oskrbuje sedaj s potrebščinami doma in ne hodi več čez most. Na Sušaku je nastala med trgovci kriza.
Maksim Gorki,
slavni ruski.pisatelj, ki iz zdravstve* nih ozirov preživlja zimske mesece navadno v južni Italiji, bo po vrnitvi v Rusijo imenovan za namestnika komisarja za ljudsko izobrazbo (na* učnega ministra).
Za slovanske cerkve.
Sv. oče je povzdignil papeško komi* sij o za Rusijo, ki je bila doslej pod* rejena kongregaciji (neke vrste mini* strstvo) za vzhodno cerkev, v samo* stojno komisijo. Načeluje ji znani francoski škof d’ Herbigny, ki je živel del j časa na Ruskem. Papež je s tem pokazal, kako važnost polaga na kr* ščanski slovanski vzhod.
To so športniki!
V Sibiriji so smučarji priredili tek* mo na daljavo 9.100 kilometrov. Smu* čali so na progi Habarovsk (mesto v vzhodni Sibiriji) — Moskva. Leteli so 110 dni. Tekem'se je udeležilo 4000 smučarjev. Na poti so prestali tudi si* lovite nevarnosti, ker so jih napadali volkovi in so se jih morali s puškami braniti.
Aprilsko vreme.
Okoli zgornjeitalskega mesta Ca* rare je v nedeljo zvečer padala gosta toča ter povzročila precej škode. Viharji so pa v noči od nedelje na po* nedeljek divjali tudi drugod. Iz za* grebške okolice prihajajo poročila, da je hud vihar odkril vse strehe v vasi Javorje. Sploh je vreme prav a* prilsko že od cvetne nedelje sem.
Gorski vrhovi s Čavnom vred so do* bili sneženo kučmo; tudi mraz je pre* cej pritisnil. No, pa upajmo, da bodo prazniki lepi in solnčni!
Siti življenja.
V	Berlinu so samomori na dnevnem redu. Zadnjo soboto si je kar 16 Ber* linčev vzelo življenje. To da oblast* vom misliti. Da bi samomore orne* jili, hočejo ustanoviti »Društvo za re* ševanje samomorilcev«. Ker se pa ljudje ubijajo po večini le iz bede, bo to društvo moralo imeti globoko bla* gaj no.
Papežev denar.
V	juliju bodo v Vatikanu začeli kovati lastne novce. Izdali bodo le kovan drobiž, papirnatega denarja nič.
Že tedaj"!
V	mestu Trierju na Nemškem so pri izkopavanju nekega vodnjaka na* leteli na vse polno skritih ploščic, s katerimi so stari Rimljani vžigali v kovan denar cesarske podobe. Ker pa Rimljani v Trierju niso imeli državne kovnice, menijo starinoslovci, da gre za ponarejevalnico denarja. Potemta* kem so se že pred 2000 leti bavili s tem poslom.
Nadloga.
v gozdovih okrog Kočevja na Do* lenjskem so se zaredili in že zelo na* množili divji prašiči. Postali so prava nadloga za tamkajšnjo okolico. V le* tošnji zimi so jih lovci ustrelili 20, vendar pravijo ljudje, da jih še naj* manj sto straši po Kočevskem. Ker je ljudstvo razburjeno, hočejo prirediti oblastva velike lovske gonje na ne* varno zverjad.
Ne ure ne dneva ...
Pred par dnevi je nekega 49*letnega R. Calligarisa zadela v Turinu na jav* ni ulici kap. Preden so ga prepeljali v bolnišnico, je bil že mrtev. Njegova žena je hitela v bolnišnico, da vzame zadnje slovo od rajnkega. Komaj se je vrnila domov, je zadela tudi njo kap in je kmalu izdihnila. — V Milanu je umrl veleindustrijalec Bruno Rossi. Ko so mrtvega pripeljali v rojstno me* sto Parmo, je njegovo mater, ki je ča* kala na kolodvoru, tako prevzela ža* lost, da se je od kapi zadeta zgrudila mrtva na tla.
Šah s steklenicami.
V	nekem ogrskem mestu so prišli mladi, prešerni gospodje na svoje* vrstno misel. Na biljardu so narisali šahovnico, mesto šahovskih figur so postavili pa steklenice. Za kralja in kraljico so postavili steklenke šam* panjca, za konja, tekača in stolp ra* zne izbrane vrste vin, za kmete pa steklenice slivovke. Ker je moral vsak igralec pri vsaki potezi napraviti kre* pak požirek, če je pa nasprotno »fi* guro« zajel, isto izprazniti, so korajžni šahisti kmalu obležali pod biljardom.
Vse rdeče.
Ker mestni ljudje že več ne vedo, kaj bi si vsega izmislili, so v Njujorku pred kratkim otvorili rdečo restavra* cijo. Tu je vse rdeče: krožniki, prti. tla, stene, celo natakarice so oblečene v živordeča krila. Pravijo pa, da tudi gostje pri slanem računu tako začude* no pogledajo, da se jim vse rdeče vidi.
Ssč
& àa$ ■
SOVJETSKA RUSIJA.
Iz Moskve prihaja vest, da se bo 15. junija vršil občni zbor ruske komu« Astiene stranke. Vse kaže, da bodo r;izprave zelo burne, kajti na dnev* nem redu so silno važna politična Vprašanja, od katerih je odvisna uso* da vladajoče Stalinove skupine, Se* danjega gospodarja sovjetske Rusi* Je Stalina napadajo že del j časa radi nove gospodarske politike, ki jo je v °oju proti Trockemu in desničarski Rykovi skupini začel izvajati leta 1928. Očitajo mu, da je njegova po* “tika doživela posebno na kmetih po* Polen poraz in močno oškodovala ruski komunizem.
Da bodo naši bravci vedeli, za kaj Sre, naj sledi ta*le popis. Ko so v ok* tobru 1917. boljševiki naredili revolu* eijo in se polastili državne oblasti, so bili trdno prepričani, da bodo svoj komunistični program v najkrajšem pasu uresničili. Podržavili so vse ban* ke, zaplenili v njih vse vloge, progla* sili tovarne, trgovine in vsa druga Podjetja za last celokupnosti, tako da so morali dotedanji gospodarji iz tovarne ali pa služiti v njej kot dr* zavni uradniki. Trgovine so pa sovjeti sploh prepovedali. V vseh ruskih me* stih so se na ukaz vlade trgovine za* Prie, zakaj življenske potrebščine so razdeljevali odslej v državnih skla* diščih in zadrugah. Sovjeti so zaple* n,b tudi vse mestne stavbe, vzeli go* spodarjem brez odškodnine hiše in nastanili v njih delavce. Najbolj čud* rpa novost pa je bila odprava denarja. P°I j ševiki so namenoma tiskali veli* ganske množine bankovcev, da bi denar padel v vrednosti. Ko se spre* rpeni v navaden papir, bo zginil sam ?d sebe iz prometa in Rusija ne bo lrnela več denarja. V komunizmu — p° rekli boljševiki — je denar nepo* Jeben: delavcu dà vlada mesto obi* CaJne plače brezplačno stanovanje, ra^svetljavo in gorivo, iz skladišč mu ^kaže obleko in obuvalo, hrano dobi ^ državni kuhinji, na železnici in ramvaju se vozi s prostim listkom, ako da zadovolji država vse njegove Potrebe. Denar je pod komunizmom ^di na kmetih nepotreben. Država a Poljedelcem orodje, obleko, u* io" a ”n°jda In vse’ kar potrebuje* • Jz mesta, zato morajo pa kmetje Taciti vladi vse odvisne pridelke. 2 te bil v glavnih potezah komuni* Tod’ So &a sovJeti hoteli uresničiti. n i a ta načrt se ni posrečil. V tovar* j , I® zavladal tak nered, da je pro* m„ <j1Ja sdno padla in da država ni st .. a Pošiljati na deželo dovolj indù* del^l “ ^zdelkov. Kar so tovarne pri* s a e’. So Porabila skoro vse mesta tpi. arjn. jojaštvo. Komunistični vodi* 19ÌQ Jx“zanovskij piše, da je v letu vsi k , v°jska porabila 40 od sto se bombaževine in 70 do 100 od sto D;Tf sukna. Čevljev je pa vojaštvo n ? do kar 90 od sto vse tovarniške izvodnje. Tobak je šel med voj a* dPl ViCS^kar J® državni monopol iz* al. j. o so bila težka leta meščanske
vojne, ko so se boljševiki morali bo*
: j e vati proti različnim carističnim ge* j ne ralom.
j Zastonj pa kmetje niso hoteli odda* i jati pridelkov državi. Upirati so se j začeli rekvizicijam s silo, po vaseh je ! tekla kri. Kmetje so pustili del zemlje i neobdelane, pridelali le za domačo ra* "j bo ali pa skrivali žito in ga prodajali | pod roko za sladkor, obleko in druge | potrebščine. V mestih je nastalo stra* 1 šno pomanjkanje, lakota je bila hujša kakor za časa svetovne vojne. Že leta 1918./19. je mestno prebivalstvo do* bivalo manj ko polovico predpisane* j ga kruha in le petino ali četrtino | krompirja. Spomladi 1921. je prišel ; polom. Sovjeti, so se morali odločiti, — pravi Križanovskij — »da se odpo* vejo komunizmu ali pa vladi.«
Nep.
Lenin je spoznal položaj in odločno obrnil krmilo. Začela je druga doba boljševiške revolucije: rekvizicije na kmetih so se ustavile, mesto njih so boljševiki vpeljali določen davek v pridelkih in pozneje v denarju. Sov* jeti so obnovili denar in dali mu zlato podlago. Kmet je smel pridelke zo* pet prodajati, nastala je svobodna trgovina. V mestih so se odpirale prodajalne, skrito blago je prihajalo na dan in polnilo iznova izložbe. Bolj* ševiki so dovolili poleg trgovin tudi zasebna obrtna podjetja in vabili v deželo tuje kapitaliste. Gospodarstvo je oživelo, blagostanje se je začelo polagoma širiti, na ulicah se je kazalo že gotovo razkošje v oblekah. Kmet je po hudih, krvavih žrtvah postal gospo* dar zemlje in svojih pridelkov. To do* bo ruske revolucije imenujemo do* bo Nepa Nove ekonomske politike). V njej se je uveljavil v ruskem go* spodarstvu zopet kapitalizem. Poli* tična oblast je pa ostala slej ko prej trdno v rokah komunistične stranke, ki si je ohranila nad gospodarstvom popolno nadzorstvo. Boljševiki so se morali sicer umakniti pred navalom kmetskega ljudstva, a le toliko, koli* kor je bilo neobhodno potrebno. Trgo* vina z inozemstvom je ostala n. pr. tudi v dobi Nepa v rokah države. Kdor bi skušal prodati na lastno roko blago v tujino, se strogo kaznuje. Dr* žava določi, kakšno blago in koliko blaga se sme izvoziti, ona določi ce* ne in deželo, kateri se sme prodati. Ravnotako določa država količino in vrsto blaga, ki se sme uvoziti iz tuji* ne, in pa cene, po katerih se blago prodaja v notranjosti Rusije. Uvozna in izvozna trgovina se vrši preko komisarijata za trgovino in preko trgovskih zastopnikov v tujini. Ta monopol je zelo mogočno orožje: sovjetska vlada uvoz ali izvoz nekate* rih predmetov lahko omeji ali prepo* ve, trgovino z drugimi pa na vso moč podpre. Še hujše orožje so pa cene. Vlada prodaja, če hoče, v tujino tudi z zgubo, eni deželi hodi lahko na ro* ko, drugo pritiska. Isto dela lahko z cenami v notranjosti države. Vlada ima obast, da določi cene vsem pred*
; metom, ki jih uvaža iz tujine, in tudi 1 takim, ki se izdelujejo v državnih to* ! varnah. Če bi recimo hoteli podpreti \ kmetijstvo, bi lahko prodala polje* | delcem umetna gnojila in orodje tudi i pod ceno in krila zgubo iz dobičkov S na drugih predmetih. Nasprotno pa vlada lahko tudi kmete pritisne. Za* dostuje, da navije cene na obleki, obuvalu, železnini, sladkorju in dru* g ih potrebščinah. Ker ima država monopol, je kmet prisiljen kupiti po vladni ceni ali pa se blagu odpovedati. Tako se v Rusiji pripeti, da plačuje kmet nekatere potrebščine za 300 do 600 od sto dražje nego stane predmet na svetovnem trgu. Izredno mogočno orožje v rokah sovjetske vlade je tu* di kredit. V Rusiji so se razvile pod vlado Nepa, kakor v drugih kapitali* stičnih državah, številne banke in po* sojilnice. Obstoje denarni zavodi za dolgoročna in kratkoročna posojila, zavodi za podpiranje poljedelstva in taki za pomoč industriji. Toda vse te banke in posojilnice so podvržene vladi in morajo služiti njeni politiki. Vladajoča komunistična stranka do* loči, kateremu delu gospodarstva se morajo dati posojila, kateremu ne, po njenih sklepih podpirajo banke polje* delstvo ali industrijo, zadružno ali za* sebno trgovino. Če vlada hoče, uniči vsako podjetje. Zadostuje, da ji u* m akne kredit, pa mora izbirati. Zelo uspešno sredstvo so tudi davki. Ko* munisjična stranka se ga zelo odločno poslužuje v svoje namene. Sloje in poklice, ki jih smatra za nevarne, neusmiljeno visoko obdavčuje in jih gospodarsko uničuje. Tako je v ne* kem ruskem mestu moralo v pretek* lem letu 1500 trgovcev in obrtnikov zapreti svoje štacune.
Sovjetska država si je torej kljub Nepu ohranila vrhovno nadzorstvo in oblast nad gospodarstvom, kar se izraža v monopolu na zunanjo tr* govino, v gospodstvu nad cenami, v neomejenem razpolaganju s posojili in v davčni oblasti.
Pjatiletka.
Tega mogočnega stroja se pa bolj* ševiki začetkoma niso posluževali za najostrejšo borbo proti notranjim nasprotnikom. Ko so si kmetje izvo* jevali v krvavih puntih leta 1921. go* spodstvo na zemlji in pridelkih, je zavladal v gospodarstvu sovjetske Rusije za par let mir. To je bila doba gospodarske obnove: glavni smoter sovjetov je bil, da spravijo tovarne v red in dosežejo proizvodnjo mirnega časa. V letu 1925./26. je ruska indù* strija proizvajala 90 odstotkov pred* vojnega blaga, v prihodnjem letu je dosegla pet odstokov več ko leta 1913. Poljedelstvo je prišlo na predvojno stopnjo že 1925. Te številke so pa majhne, če pomislimo, da se je med tem rusko ljudstvo močno namnožilo In da potrebuje zato več živeža in več industrijskih izdelkov kakor v mirnem času.
Glavna naloga sovjetske politike je morala torej biti v tem, da se pro* izvodnja na kmetih in v mestih dvig* ne daleč čez predvojno stopnjo. Se* danji tajnik Stalin je izdelal petletni
Stran 4
»NÒVI L ì S T
Štev. 16.
načrt, tako zvano »pjatiletko«, kjer je začrtal program za gospodarski na* predek bodočih 5 let. V ta namen mi* sli j o komunisti potrositi nič manj ko 74.400 milijonov rubljev. Ker pa tega denarja ne morejo dobiti v inozem* stvu, ga morajo iztisniti iz ljudstva. Če pomislimo, da bo moral ruski davkoplačevalec vzdržati po vrhu tu* di vojsko in ostalo državno upravo, so ta bremena naravnost velikanska. Da pridejo sovjeti do zahtevanega denarja, bo plačal ruski državljan v teh letih v davkih do 48 od sto, torej skoro polovico svojih dohodkov. Za rusko ljudstvo je začela doba straši nih gospodarskih žrtev. Te žrtve so po mnenju komunističnih voditeljev potrebne, da si ruski narod zagotovi obstanek in osamosvoji od tujine, Po petletnem načrtu, ki so ga začeli iz* vajati koncem 1928., bi se morali kmetski pridelki pomnožiti za 50 od sto, to je za polovico. Neprimerno večje uspehe pa pričakujejo komunisti v industriji, kateri so posvetili naj* večji del milijard. Nekmetskim na* menom hočejo dati štirikrat večjo podporo kakor poljedelstvu. Po ra* čunih pjatiletke bi morala na primer proizvodnja premoga poskočiti v petletju 1928. — 1933. od 35 nad 75 milijonov ton. Petrolej hočejo pomno* žiti od 11 na 22 milijonov ton, železo od 3.3 na 10 milijonov. Največji raz* mah pa nameravajo dati električni si* li, ki bi se morala popetoriti. Kakšne častihlepne upe so komunisti posta* vili na pjatiletko, o tem pričajo naj* bolj zgovorno besede nekega njiho* vega voditelja. »Po izvršitvi petletne* ga načrta bo sovjetska republika teh* nično in gospodarsko dosegla in pre* kosila napredne kapitalistične deže* le.«
Nastane vprašanje, zakaj komuni* sti tako silno podpirajo industrijo. V deželi, kjer so več ko štiri petine pre* bivalcev kmetje, bi človek mislil, da bo vlada skrbela v prvi vrsti za po* ljedeistvo, ako hoče državo gospo* darsko okrepiti. Komunisti ne delajo tega iz več razlogov. Najprej se ho* čejo pripraviti za slučaj vojne: v de* želi hočejo imeti dovoljno število to* varen za stroje, železniške vozove, letala, topove in orožje. V tem oziru streme za neodvisnostjo od tujine. Drugi vzrok pa je ta, da kmetom ne zaupajo. Vladajoča komunistična stranka črpa moč iz delavstva. Čim* bolj se razvije število delavcev, tem večja bo stranka, tem trdnejša ko* munistična vlada. Delavstvo se pa pomnoži samo tedaj, če se poveča število tovaren. Komunisti računajo, da se bo po izvršitvi petletnega na* črta pomnožilo industrijsko delav* stvo za nič manj ko 6 mSlijonov
800.000	ljudi, tako da bo štela tedaj Rusija 34 milijonov 700.000 mestnih prebivalcev. Toda ta silen povišek kljub temu ne bo izpremenil slike brezmejne dežele. V nobeni državi na svetu se prebivalstvo ne množi ta* ko hitro kakor v Rusiji. V Franciji se vsakih 10.000 ljudi pomnoži vsa* ko leto za 13 oseb, na Angleškem za 64, v Nemčiji za 79, v Italiji za 103, v
*
tet muc umn&Ma <unv<u.vv/.Ui*Vh»
Rusiji pa kar za 23Q. Celokupno pre* bivalstvo vseh evropskih držav se po* množi letno za 2 milijona in pol, sovjetska Rusija sama ima pa letno nič manj ko 3 do 3 in pol milijonov prirastka. Najbolj se množe na Ru* skem kmetje. Do izvršitve petletnega načrta bodo zrasli Rusi za 17 milijo* nov 900 tisoč duš, tako bo štela Rusi* ja tedaj nekaj manj ko 170 milijonov ljudi. Skoro dve tretjini prirastka bo na kmetih, tako da bo kljub večjemu številu delavcev kmetsko ljudstvo vendar v isti velikanski večini kakor prej. Komunistična stranka bo imela sicer več delavskih pristašev, kakor pred pjatoletko, toda v isti meri bo zrasla tudi moč kmetov.
Kmet in komunizem.
Da je Rusija dežela kmetov, je za komuniste sreča in nesreča obenem. Sreča je radi tega, ker delajo lahko na njihovih ramenih najrazličnejše go* spodarske poskuse, ne da bi se država zrušila. Štiri petine prebivalcev, ki so kmetje, pridelajo tudi v najhujših razmerah vendar toliko, da se ohra* nijo pri življenju. Narod je torej v velikanski večini pred lakotjo kolikor toliko zavarovan. V industrijski drža* vi je drugače. Če se tu komunizem po* nesreči in se morajo tovarne ustaviti, so ljudje v 24 urah na cesti in nimajo kaj jesti. V Rusiji se maloštevilni de* lavci rešijo v skrajni stiski s tem, da beže na deželo. Če bi Rusija ne bila velikanska kmetska država, bi bilo komunistične vlade že zdavnaj konec. To je njena sreča.
Silna kmetska večina je pa za bolj* ševike tudi .stalna nevarnost. Lenin je že rekel, da bo ruski komunizem bil svojo zadnjo bitko v boju proti »ka* pitalizmu, ki se razvija v malih kmet* skih posestvih.«
Po velikem porazu iz leta 1921. so boljševiki pustili majhne in srednje kmete na miru. Njih boj je šel v na* slednjih letih le proti premožnemu kmetu ali kulaku. Kulak je po komu* nističnem zakonu kmet, ki ne živi sa* mo od osebnega obdelovanja zemlje, temveč služi tudi drugače: s tem da posojuje proti odškodnini sosedom živino in plug, da jim melje v svo* jem mlinu žito, da najema delavce in tako dalje. Kulak je torej brihtni, podjetni, napredni kmet, ki si zna množiti premoženje. Komunisti to pri* znavajo, a trde, da so taki ljudje ko* munizmu najbolj nevarni, ker se kr* čevito drže lastnine na zemlji. Proti kulakom so sovjeti vodili vedno naj* ostrejšo borbo: nalagali so jim viso* ke davke, jim jemali volivno pravico, jih tolkli pri robotah in tako dalje. Ostale kmete so pustili pri miru.
Petletni načrt je prinesel v tem ve* liko spremembo. Vlada je sklenila, da uvede komunizem tudi v kmetsko gospodarstvo. Kmetje naj zložijo svoja zemljišča v skupno, socializira* no posestvo, ki naj bo last splošnosti, to se pravi države. To se lahko izvrši | v treh oblikah. V prvem slučaju se j zložijo samo zemljišča, dočim ostane* j ? jo hiša, živina in orodje last posamez* '
nega kmeta. Skupna zemlja se skupno obdeluje.
To imenujemo zadružno obdelovanje zemlje. Druga oblika se zove »artel«. Tu ni samo zemlja skupna, temveč tu* di živina, orodje in vse ostalo razen hiše, kjer živi in se hrani družina. Tretja oblika je komuna. Tu so tudi hiše last skupnosti ali države. Kmet* je obdelujejo zemljo kot državni na* meščenci, zato dobivajo v skupnih | kuhinjah hrano, imajo brezplačno stanovanje, za bolnike se odpirajo bolnišnice, otroci se vzgajajo in hra* nijo v skupnih zavodih, od koder obiskujejo navadno enkrat na teden starše.
Sovjetska vlada pravi sicer, da se razpuščanje kmetij vrši prostovoljno, toda to je le na papirju. Zakaj skup* nim posestvom daje davčne olajšave, cenena umetna gnojila, cenena seme* na, plemensko živino, posojila po niz* tiih obrestih, različne druge podpo* re in pravice, ki jih samostojnemu kmetu namenoma odteguje. Kdor ne da zemlje iz rok, trpi velikansko škodo. Razen tega so krajevna obla* stva začela v zadnjem letu rabiti silo, kmetje so bili primorani razpustiti posestvo. Ta politika ne reže v živo samo kulakov, temveč tudi majhnega in srednjega kmeta. Kakor leta 1921. Leninu, so se uprle sedaj vasi Stalinu. Na deželi je tekla iznova kri, tisoče in tisoče kmetov so vrgli v ječo, iz* gnali v Sibirijo ali obsodili na smrt. Mesto da bi se v smislu pjatoletke po* ljedeistvo dvignilo, so kmetje zopet omejili obdelovanje zemlje, skrili ži* to, poklali mnogo živine. »Novi list« je že pisal, da je v ruskih mestih na* stalo pomanjkanje in da je morala vlada vpeljati izkaznice za kruh, me* so, slanino in druge najvažnejše živ* Ijenske potrebščine. Mestno prebival* stvo čaka kakor za časa svetovne vojne v dolgih vrstah pred trgovina* mi in konsumi.
Kakor 1921. Lenin se je moral 1930. tudi Stalin ukloniti. Prepovedal je nasilno razpuščanje kmetij in vrnil kmetu svobodno razpolaganje z zem* Ijo in pridelki. Njegovi nasprotniki pravijo, da je komunizem na deželi doživel velik polom, radi česar se bo 15. junija moral Stalin braniti pred občnim zborom komunistične stranke.
OJbjave.
Velikonočne procesije.
Goriškim meščanom javljamo, da bo veli* konočna procesija v cerkvi sv. Ignacija v so* boto ob 6. uri popoldne; v stolnici pa okoli 5. ure; na Placuti bo v soboto ob 6. uri in en četrt popoldne, pri kapucinih ob osmih zve* čer, na Kostanjevici pa v nedeljo ob 6. uri zjutraj.
Natečaj.
Razpisanih je 18 podtajniških mest pri upra* vi poljedelskega ministrstva. Zaprosijo lahk° le diplomirani pravniki in gozdni inženirji-Pojasnila daje prefektura.
Razpisanih je 150 pripravniških mest Za P08 licijske agente. Treba je imeti najmanj spriče* vaio iz obrtne šole.
ICotolašlco ležajIggomai v dorici
se preseli
s 1. majem na Travnik št. 11

.	-v.:.---, m®##«®**#
©leno v svet.
Borbe v Indiji.
Gibanje za narodno neodvisnost je dobilo v Indiji poln razmah. Po deželi se vrše velikanski shodi proti angleški vladi, kjer se poziva narod k ne; pokorščini. V velikem mestu Bom; bayu je zveza indijskih trgovcev skle« nila, da ne bo eno leto kupila nobene; ga blaga na Angleškem. Ljudstvo se mora osvoboditi tuje trgovine in ra; biti samo domače izdelke. Gandhi pričakuje že delj časa, da ga vržejo v ječo, a angleški oblastniki se ga ne dotaknejo in mu puste, da svobodno agitira po deželi. Pač pa so orožniki zaprli njegovega sina in na tisoče nje; govih pristašev. Velik vtis je naredi; lo, ko so zaprli predsednika vseindij; skega narodnega kongresa Nehruja, ki je poleg Gandhija najbolj ugleden in priljubljen voditelj Indijcev. Med sodno razpravo, kjer je Nehru dobil 6 mesecev ječe, se je zbrala pred po; slop jem velikanska množica ljudstva, vihtela velike narodne zastave in pre; pevala narodne pesmi. Delavci Bom; baya so v znak protesta zapustili to; varne in proglasili splošno stavko. Nehru je bil radi političnih prestop; kov že večkrat v zaporu.
Veliko razburjenje je vzbudila tudi aretacija župana v mestu Kalkuta. Ko so ga orožniki zagrabili med govo; rom na javnem trgu, se je množica uprla in napadla orožnike. Župan Sen Gupta je pa zavpil: »Ostanite vsi mirni! Le pustite, da me odvedejo v ječo, a nadaljujte borbo s podvojeno močjo!«
V nedeljo 13. aprila je Gandhi po; zval v boj tudi žene in dekleta. »Če in; dijske žene hočejo,« — je rekel — »ljudstvo ne bo poznalo več bojazlji; vosti in vsi bodo stali v prvih vrstah narodnega boja.« Žene vodijo pred; vsem agitacijo proti zauživanju žga; nja, vina in drugih alkoholnih pijač. V neki vasi so ženske udrle v proda; jalno ter razbile na stotine steklenic žganja. Ko je Gandhi za to zvedel je vzkliknil: »Indija začenja končno či; stiti iz dežele strupove, ki jih gospo; darji vsilujejo ljudstvu, da bi mu pri; trdili na roke tem tesneje verige su;
zenjstva.«
Kljub velikemu gibanju so pa An; Sleži precej hladnokrvni, ker so pre; PriČani, da bodo agitacijo s potrpež;
.Pvostjo zmagali
Konec pomorskega zborovanja.
Delo konference v Londonu se bliža svojemu zaključku. Sporazum med 5 velesilami je propadel in ravnotako dogovor v štirih. Ne Mac Donald in ne Briand nista hotela skleniti po; Rodbe, iz katere bi Italija bila izklju; +ei]f‘ P°dpiše se torej sporazum v treh, to se pravi med Anglijo, Arne; rrko m Japonsko, ki se tiče daljnih Ì oceanov in ne Evrope. Toda tudi do; govor v treh vsebuje važen pridržek, m se glasi: ako bi se ostali pomorski
velesili, to je Francija in Italija, pre; več oboroževali, sme vsak izmed treh pogodbenikov zahtevati revizijo pod; pisanega sporazuma. Ta pogodba je edini uspeh zborovanja. Radi lepšega bo pa vseh 5 velesil podpisalo nekaj manj važnih točk, tako določbo, da se morajo podmorski čolni uporabljati v vojni bolj človeško, in pa dogovor, da se za. par let ustavi gradba naj; večjih in naj dražjih vojnih ladij. Ker takih velikanov ne Francozi in ne Italijani ne zidajo, ima tudi ta dogo; var pomen le za Angleže, Amerikam ce in Japonce.
Vse te uspehe in neuspehe pomor; skega zborovanja bodo zastopniki 5 velesil podpisali 22. aprila. Med tem
so Briand, Grandi in drugi diplomati odpotovali domov obhajat velikoi noč. Po, praznikih se vrnejo samo še na podpis in poslovilni govor.
Da se razprtije med Francozi in Italijini po konferenci preveč ne za; ostrijo in ne nastane ostra tekma v oboroževanju, so sklenili nadaljevati tudi po 22. aprilu razgovore. Mac Do; nald želi namreč, da bi se našel pola; goma vendar sporazum med Francijo, Italijo in Anglijo. Današnji položaj, ko imajo Francozi in Italijani v Evro; pi proste roke, je Angležem zelo ne; prijeten. Mac Donald upa še vedno, da se Italijani in Francozi pobotajo, in zato bo po konferenci začel napor; no delo posredovanja. Ali bo imel pri tem več sreče nego v Londonu, bo pokazala prihodnost.
Najvažnejši denarni zarodi n Italiji.
V celoti je v Italiji nekaj nad 5000 najrazličnejših denarnih zavodov, kot so banke, hranilnice, podeželske po; sojilnice itd. Bank je okoli 150, med katerimi je 10 velikih, to je takih, ki imajo nad 100 milijonov delniškega kapitala in rezerv.
Med temi 10 velebankami so štiri pod neposrednim državnim nadzor; stvom, 6 pa jih je popolnoma zaseb; nih.
Banke pod državnim nadzorstvom.
Sem spadajo Banca d’Italia, Banco di Napoli in Banco di Sicilia. Te tri banke so do pred par leti imele pra; vico izdajati bankovce; danes ima to pravico le Banca d’Italia. Pod držav; nim nadzorstvom je nadalje Banca del Lavoro.
Banca d’Italia je zasebna banka, kar pomeni, da je njen delniški kapi; tal (300 milijonov lir) v rokah na; vadnih državljanov. Delničarjev je 10.600, delnice so pa po 1000 lir, od ka; terih je plačanih 600.
Dobička nosijo delnice 60 lir na leto, torej se vloženi denar obrestuje po 10%. Od vsakoletnega dobička ban; ke dobi država svoj delež, in sicer nekaj nad 13 milijonov lir. Banca d’Italia je danes edina banka v Italiji, ki lahko1 izdaja papirnati denar, kate; rega je danes v obtoku nekaj nad
16.000	milijonov lir (= 16 milijard). Kritje za ta papir znaša danes okoli 55%, in sicer neka j nad polovico v zlatu in srebru, ostalo pa v tujih de; narjih, kot so ameriški dolarji in an; gleški šterlini. Banca d’Italia deluje sicer kot druge banke: sprejema hra; nilne vloge, daje posojila na menice, na vrednostne papirje itd. Pri indù; strijskih podjetjih je pa Banca d’Italia prav malo udeležena.
Banki Sicilia in Napoli sta v glav; nem hranilnici kot goriški Mont ali tržaška Cassa di Risparmio. Banco di Sicilia ima nad 430 milijonov lastne; ga premoženja, Banco di Napoli pa
nad 1300 milijonov. Obe imata tudi mnogo hranilnih vlog, in sicer Sicilia 660, Napoli pa 1600 milijonov. Obe banki imata po kraljestvu mnogo po; ciružnie (vsaka nad 60), večinoma v Južni Italiji in na otokih. Obe banki delujeta danes predvsem na povzdigi gospodarstva v Južni Italiji in na oto; kih, kjer podpirata razvoj kmetij; stva s poljedelskim kreditom, razvoj industrije, predvsem žveplenih rud; nikov itd. V inozemstvu imata obe banki zastopnike na glavnejših de; narnih trgih (Pariš, London, Berlin), posebno pa v Ameriki. Ker se je pre; bivalstvo v prejšnjih letih izšel jeva;
10	predvsem iz Južne Italije, sta se obe banki, posebno pa Banco di Na; poli. mnogo zanimali za izseljeniško vprašanje. Skoraj ves denar izseljen; cev je prihajal v Italijo potom teh dveh bank. Banki sta pod državnim nadzorstvom in delujeta po navodi; lih vlade.
Banka Nazionale del Lavoro je naslednica prejšnjega Istituta Na; zinnale di Credito per la Cooperazio; ne, to je državnega denarnega zavo; da, ki bi se moral brigati predvsem za razvoj zadružništva. Radi razpada nekdanjega socialističnega zadruž; ništva, pri katerem je bil ta denarni zavod udeležen, je tudi banka sama prišla v slabe vode; potem jo je pa vlada rešila, ji dala novih sredstev in ji začrtala pot. Danes ima banka oko;
11	170 milijonov lastnih sredstev, peča pa se pretežno z dajanjem kreditov zadružništvu. V naših krajih je ta banka znana, ker je prevzela tržaško in goriško podružnico Ljubljanske kreditne banke. Poročilo upravnega odbora za 1. 1929. pravi sledeče: »Izvr; šujoč vladina navodila smo pridobi; vali klij ente med drugorodnim pre; bivalstvom. Da se zajamči uspešno delovanje v vseh kreditnih zadevah, posebno na polju kmetijstva, smo prevzeli najprej podružnico Ljub; ljanske kreditne banke v Gorici, po; tem pa podružnico v Trstu«.
Stran 6
»NOVI LIS T *
Štev. 16.
Ostale velike banke.
Sem spadajo Banca Commerciale Italiana, Credito Italiano, Banca Ma» zionaìe di Credito, Banco di Roma, Banca d’America e d’Italia in Banca Commerciale Triestina.
Kot smo že pisali v 14. številki »No» vega lista« od 3. t. m., je največja in najvažnejša banka v Italiji Banca Commerciale Italiana (Comit), od ka» tere zavisi večji del italijanske indù» strije. Najvažnejša za njo je Credito Italiano s sedežem v Genovi, ki je imela koncem lanskega leta 400 mili» jonov delniškega kapitala in 210 mili» jonov rezerv. Po novem letu se je združil Credito Italiano z drugo veli» ko banko, to je z banko Nazionale di Credito, ki je imela 300 milijonov lir delniškega kapitala.
Obe navedeni banki sta dosedaj delovali samostojno. Vsaka je imela v notranjosti okoli 100 podružnic (Credito Italiano samo v Trstu 2), vsaka pa tudi v inozemstvu več pri» ključenih bank. Oba zavoda sta se za» ninnala tudi za razvoj italijanske indù» strije. Po združitvi obeh bank, ki je v teku, se preurede predvsem podruž» niče, posebno v mestih, kjer je delo» vala podružnica ene banke poleg dru»
ge.
Združitev obeh bank se izvrši ta» ko, da bosta oba zavoda imela sicer ene in iste gospodarje, a pri tem osta» neta obe banici v delovanju samo» stojni: Credito Italiano prevzame vse gole bančne posle obeh zavodov, Ban» ca Nazionale di Credito pa vse indù» strijske. Bančni posli, s katerimi se bo pečal Credito Italiano, so: zbi» ranje hranilnih vlog, dajanje posojil na menice, vknjižbo, državne vred» nostne papirje in tako dalje. Ban» ka Nazionale di Credito pa ne bo sprejemala hranilnih vlog, ne bo dajala posojil navadnim zasebnikom, temveč se bo pečala le z industrijski» mi in zemljiškimi posli. S tem je u» stvar jena nova vrsta banke, ki dosedaj ni bila poznana ne v Italiji ne v Nem» čiji ali bivši Avstriji, pač pa v Fran» ciji, Angliji in Ameriki. Delniški ka» pital banke Nazionale di Credito bo znašal 350 milijonov, kapital Credito Italiano pa 500 milijonov s 300 mili» joni rezerv.
Banco di Roma obhaja letos svojo petdesetletnico. Ta banka se je razvila iz nekdanje vatikanske banke in je pred leti stala v ozkem stiku s cerkve» nimi krogi. Okoli Banco di Roma so se zbirali tudi vsi denarni zavodi, ki so stali pod vplivom bivše italijanske ljudske stranke; pozneje pa je banka postala last pristašev iz Centra Na» zionale, to je tistih katoliških politi» kov, ki so podpirali fašizem. Danes je banka močan denarni zavod z 200 milijoni delniške glavnice, ima 106 podružnic v Italiji, 3 v italijanskih kolonijah, 14 v ozemlju Sredozem» skega morja (Turčija, Sirija, Pale» stina, Malta); ima nadalje 2 posebni j Banco di Roma, ki delujeta v Franci» ! ji in v Španiji ter zastopstva na glav» ] nih svetovnih denarnih trgih (Lon» don, Berlin, New Jork). V Italiji ima j
priključenih še kopico drugih manj» ših bank.
Banco di Roma je udeležena tudi pri industriji, posebno pri električni. Zanima se zelo za ustanavljanje itali» janskih podjetij v inozemstvu, po» sebno okoli Sredozemskega morja, n. pr. v Egiptu.
Banca d’America e d’Italia ima 200 milijonov delniške glavnice. Vpliv te banke na gospodarstvo v Italiji ni ravno velik, tem važnejši pa je v Ameriki, predvsem v Južni, kjer pod» pira italijanske gospodarske kroge. V Trstu je prevzela bivšo podružnico Živinostenske, največje češke banke.
Ka| nam pišejo
S Krasa.
Lokev pri Divači. — V Muhovi go» stilni jih največ zveš. Zato sem jo tudi jaz mahnil tja, da bi zvedel, če je v vasi še tako, kot je bilo pred 40 leti. Pa se je marsikaj spremenilo; moderni so postali in tudi v grdih re» čeh posnemajo nekateri velika me» sta. Pretekli pust je tatinska sodrga, vmes je baje tudi par mladih žensk, izpraznila marsikateri kurnik.
Mavhinje. — (Nepričakovana j smrt.) — Krojač Jožef Legiša se je ; zadel s kolenom ob tram. Ker je bila ! rana neznatna, se ni brigal za njo. Kar I čez noč ga je pa prijela taka slabost, I da se je začel zvijati in so morali po 5 gospoda; nato so ga odpeljali v Tržič | v bolnišnico, kjer je čez tri dni 7. t. \ m. izdihnil v strašnih mukah. Pripe» ! Ijali so ga na domače pokopališče in j ga pogrebli ob obilni množici ljud» i stva. N. p. v m.!
Kazlje. — Včasih so imeli Kazeljci dobro obraščene hrastove gozdove. Zdaj so že močno razredčeni. Če poj» ! de tako naprej, bo burja začela Do» bravce močno pihati. — Od nas je šlo v južno Ameriko 20 mladih delavnih ljudi. Toda močno so se ogoljufali. Le nekaj jih piše in kaj pošlje do» mov. — Pred časom so obhajali Sera» žinovi dvoje porok: sin Albin je vzel v zakon Angelo Hlača, hči Pavla pa Franceta Grmeka iz Dobravelj. — Obilo sreče!
Divača. — V gorenjem koncu vasi je pregorela žarnica. Nič se pa ni do sedaj ukrenilo, da bi se nadomestila z novo. Opozarjamo na to. — Na pošti je nekaj spremembe. Na mesto dosedanjega poštarja g. Massalina, ki je služboval pri nas več let, sta prišla dva nova uradnika.
Štjak. — (Previdnost, pre» vidnost!) — Pred nekaj dnevi se je pripeljala k nam gosposka družba kupovat vino. Nekdo se je predstavil za vinskega trgovca iz Trsta. Štjaški vinogradniki so šli na lim in jim pro» dali okoli 120 hi vina. Za vse so pa dobili kot predujem le 1400 lir. Ljudje so :n-a denar čakali, končno so' šli v Trst, kjer niso videli ne svojega vina ne lir, pač pa so slišali le obljube.
Pliskovica. — (Kolesarsko na» v d u š e n j e.) — Ker je bilo po zimi
Banca Commerciale Triestina je najvažnejši denarni zavod v Julijski Krajini, od katerega so v dobri meri zavisela vsa večja tukajšnja podjetja, predvsem paroplovna družba Cosu» lich in ladjedelnice v Tržiču. Danes je Banca Commerciale Triestina in vse njeno delovanje ozko zvezano z Banco Commerciale Italiana in mo» goče je, da se bo z njo sploh spojila.
To so najvažnejši denarni zavodi v Italiji. V državi je sicer še vse polno drugih zavodov, a ti so več ali manj pod vplivom ene navedenih bank, okoli katerih se suče vse gospodarsko življenje Italije.
z dežele ?
malo preveč dežja, smo z delom na polju nekoliko zastali. V preteklem tednu je pa bilo par lepih dni in smo dohiteli, kar smo bili zamudili. — Kup» čija s teranom gre počasi, vendar upa» mo, da ga bomo vsega oddali. — Naši rantje, razen par smrkavcev, se že par let prav dobro držijo. Le naših deklet se je oprijelo čudno veselje. Nad vse rade kolesarijo, in sicer v kratkih kri» lih. Vse ceste so jih polne. Pa menda ne bodo ženinov prikolesarile, čeprav imamo dosti stricev.
Iz idrijskega kotla
in okolice.
^Rudarji in umetnost. — Čudno se to sliši in prav gotovo bo urednik malo podvomli, da se rudar ukvarja z umetnostjo. Da naš rudar ni le spreten in priden delavec, je že dostikrat dokazal z nastopi na odru, ki ne bi delali sramote tudi poklicnim močem v večjem mestu. Precej ru» darjev pa je tudi jako dobrih risarjev, mehanikov, kiparjev, skladateljev itd. Za stvar se je začelo zanimati rudni» ško ravnateljstvo in je nekaterim od» vzelo boljše izdelke, da jih odpošlje na razstavo v Bočen. Med najboljšimi je Šlabnik, ki se bavi z vlaganjem, in Kosmač z mavcem. Šlabnik n. pr. je dal na razstavo lepo izdelano cerkev sv. Justa v Trstu, krasen Miramar z okolico in sv. Višarje. Oddani so bili razni kipi iz mavca, vložen naš grad, več strojčkov, slik itd. Dosti stvari pa’ imajo še doma in precej razdajo tudi zasebnikom. — Kdor torej ne verja» me, da je tudi rudar zmožen za kaj drugega kot »kramp«, naj se potrudi na omenjeno razstavo, ali pa naj obišče n. pr. Šlabnika v Idriji hšt. 99. O uspehu razstave bomo poročali.
S v i d e n j e. — Leta 1915. je odšel na rusko fronto Srečko Lapajne, brat tuk. trgovca Pavleta Lapajneta. Bil je ujet in o njegovi usodi se ni ves čas nič gotovega vedelo. Pred petimi leti je ušel iz Rusije na Kitajsko in si tam uredil ugoden obstoj. Sedaj se je v ve» liko veselje svojcev in prijateljev živ in zdrav vrnil. Razume se, da ve kot očividec krajev, o katerih se danes mnogo piše, dosti zanimivega pove» dati. Po 15 letih mu sorojaki iskreno kličemo: dobrodošel!
Novi grobovi. — Dne 7. t. m. je umrla 19»letna Angela Feleo va. Službovanje v mestu je njeno zdravje tako zrahljalo, da se je vrnila vsa sla» ba domov in v cvetu mladosti umrla. — Dne 6. t. m. je umrla 75»letna za» sebnica Ivana Miklavčičeva, bivša tr» govka pri »Pirhu«. Obema večni po» k oj!
Obisk. — V soboto 12. t. m. je po» setilo Idrijo 10 slušateljev višje rud» niške šole. Ogledali so si vse obrate našega rudnika.
Prošnja. — Rudarjem bi bilo zelo ustreženo, da bi se uradne urè pri rudn. zdravniku začele ob 9. uri, kot je bilo že od nekdaj običajno. Se» daj rudar skoro ne more popoldne na delo, če ima opravek pri zdravniku.
Več rudarjev.
Beračenje. — Da potrka po na» ših predmestjih na vrata dnevno tudi do 8 prosjakov, je nekaj običajnega. Uboge vdove le s težavo utrpe te ved» ne dajatve. Toda ljudje kljub temu radi kaj darujejo, če vidijo, da je pro» silec res usmiljenja vreden in potre» ben. Spoznavamo pa, da je med pro» sjaki mnogo popolnoma nepotrebnih. Nekaj jih stalno dohaja, ki ljudem groze, če jim dar ni po volji. Prosimo mestno občino, da kaj ukrene.
Sp. Idrija. — (Nesreča. — Va» bilo. —) Dne 7. t. m. si je v idrijski ž:galnici pri padcu poškodoval nogo rudar Martin' Peternelj. Prepeljali so ga domov, vendar upamo, da ne bo hudega. — V nedeljo bo pri nas vsta» jenje kot običajno ob 3. uri zjutraj. Nova električna razsvetljava, tekmu» joča razsvetljava vasi in okoliških hiš in hribov, priznana idrijska godba itd., vse to bo dalo še več kot običa» jen sijaj veličastni procesiji, h kateri vse vljudno vabimo.
h Gor,
Cerkno. — (Poučni tečaj.) — Zadnje štiri tedne smo imeli poučni kmetijski tečaj. Udeleževalo se ga je 62 fantov in mož. Vsak teden smo 6 ur z zanimanjem poslušali oba preda» yatelja dr j a Verbiga iz Idrije in na» šega drja Stembergerja. Prav hvalež» ni smo jima.
Libušnje. — (Nove orgle.) — Dobili smo nove orgle. Z delom smo Prav zadovoljni in komaj čakamo, da bodo za veliko noč prvikrat zadonele s kora.
Idrija pri Bači. — (Koristen Pouk.) Zelo nas je razveselila vest, da so nam oblastva poslala g. Mar» fana in g. Šavlija, ki sta nam v treh kratkih, a jedrnatih predavanjih dne U 3. jn 5 aprila dala obilo zlatih naukov iz kmetijstva. Navzoči so s Pazljivostjo sledili pouku. Brez izje» me si želimo vsi tudi v bodoče še enakih predavanj. Saj imamo zanje krasne in ugodne prostore.
Log pod Mangartom. — (Prehod eez Predel.) — Otroci v Strmcu ?° le dni dobili novo učiteljico. Prva 1 n o a nFh le par dni. Drugo, ki je odšla po par tednih, so šolska oblast» Ya odpoklicala. — Cesta čez Predel je ze popolnoma kopna. Letos se ne bo treba avtomobilom vračati z jezo v
Bovec, kot se je lani dogajalo.
Sužid. — Ne vemo kako, a res je, da je med ljudmi le še preveč tožb, obrekovanj, izzivanj itd. Po daljšem besedovanju smo dobili 8 električnih žarnic namesto 4. Kot ptice znanilke pomladi tako se tudi naša dekleta vračajo iz mestnih služb. Tudi iz Amerike bi se rad ta in oni vrnil, če bi imel sredstva.
Ponikve. — (Pomlad. — Naše ceste.) — Po lepi zimi je prišla ve» sela pomlad. Vse je nekam oživelo, za» pustilo peč in kar tekmuje pri delu na polju. Medtem so pa nas zopet trije fantje zapustili in šli v daljno Fran» cijo. Že lepo število naših ljudi ima» mo razkropljenih po svetu. Da bi le na dom ne pozabili! — O naši cesti iz Ponikev na Idrijo»Bačo raje molčimo, ker kmalu ne bo več cesta. Prosimo prav lepo novega g. obč. načelnika v Sv. Luciji, da si ogleda naše ceste in poskrbi, da se popravijo.
Iz tržaške okolice.
Sv. Križ pri Trstu. — 8. aprila je po kratki in mučni bolezni umrl velepo» sestrak Ivan Sedmak. Zapušča žalu» jočo ženo in 6 poročenih hčera. Pogreb je bil prav veličasten. Naj sveti raj» nemu večna luč!
Iz goriške okolice.
Solkan. — Zadnje dni preteklega meseca smp spremili na kronberško pokopališče 21 letnega Jožeta Bitežni» ka. Rajnik je bil dober mladenič. Tudi pel je rad, zato sta mu mešani in moški zbor zapela par žalostink. N. p. v m.! — Za veliko noč se' nadejamo lepega petja, ker naš zbor lepo in složno prepeva. Le naprej!
Iz Re§ke doline.
Rateževo brdo. — (Dekleta PO< p r a v 1 j a j o.) — Ker smo ženske ra» de klepetave, posebno če se nam kri» vica godi, prosimo za malo prostora
v	»Novem listu«. Tistemu gospodu, ki nas je radi balincanja napisal v »No»
vi	list«, povemo, da se nam bi menda rad tudi sam pridružil. Če hoče, mu kupimo tudi očala, ker je menda kratkoviden in ne loči krompirja od krogel in Maričk od Mick, zakaj pri nas ni Maričk, ampak smo Micke. Svetujemo mu, naj se z nami vred ra» je loti »balincanja« s krompirjem po njivah kot pa pisanja.
Smrje. — (Naši prijatelji.) — Dasiravno radi prebiramo »Novi list«, se vendar le poredkoma oglaša» mo v njem. Sedaj ko smo dobili nove zvonove, nas pa kliče dolžnost, da se v prvi vrsti zahvalimo našemu sova» ščanu g. župniku iz Košane, ki je ob blagoslovitvi zvonov imel lep govor in pouk o zvonovih in jih je z lepim obredom krstil. Zahvaliti se moramo tudi prečast. gosp. župniku z Prema za njegov trud. Ravno tako smo dol» žni zahvalo posestniku gosp. Antonu Boštjančiču in gospe j, ki sta bila no» vim zvonovom botra. Nadalje se za» hvaljujemo tudi vaškim fantom in de» kletom, ki so se potrudili, da so nove zvonove, kakor tudi cerkev, primerno
okrasili. H koncu izrekamo še srčno željo, da bi nas zvonovi srečno sprem» jali na trnjevi poti življenja in nas cončno spremili k večnemu počitku.
Vaščani.
Šapjane. — (Manj norenja!) — Dolgo se nismo oglasili iz naše oko» lice. O pustu smo molčali. Več bi bilo treba povedati o pepelnici. V jelšan» ski okolici so še precej spoštovali ta dan. V Šapjanah pa je bil višek vseh neumnosti. Ni se razločila oni dan žena od dekleta, ne mož od fanta. Na sredi ceste pred Jurisevičevo gostilno je bilo vermuta in vina ko vode; saj je bilo vse zastonj. Plačali so vse bo» gati gospodje iz Šapjan. Plačali so, po» tern se pa smejali, da enakih ljudi še niso videli. Preteklo nedeljo 6. t. m. je bil semenj v Šapjanah; kljub temu da je post, so plesali. Ko pa pridete v nedeljo k sv. maši v Jelšane, boste videli iz Šapjan kvečjemu kakšno že» nico ali otroka; deklet nič, fantov ali mož pa še manj. Ne vem, kam pridejo s tem nespametnim drvenjem.
Iz Vipavske doline,
Goče. — (Videla sta s e drug» je...) —2. marca smo zakopali 84» letnega Antona Ježa iz Lož. Njemu so novi zvonovi prvemu zapeli v slovo. Nekaj dni pred smrtjo ga je obiskal 90 letni oče Matija Fajdiga ter se je od njega poslovil z besedami:	»V
kratkem se vidimo nekje drugje.« Po kratki bolezni je tudi on umrl 13. marca. Svoj čas je bil župan in cer» kveni ključar. Oba pokojna očeta sta bila vrla krščanska moža. Iz spošto» vanja ju je spremila na zadnji poti velika množica. — Cesta v vas je po» pravljena. Zato bodo lažje prišli kupci po naše znano dobro vino.
Zalošče. — (Nesreča in smrt.) — 9. t. m. je pogorela posestniku An» tonu Saksidi št. 14 hiša s premičnina» mi vred. Škoda se ceni na 20.000 lir. Kako je ogenj nastal, se ne ve. — V zadnjem času nas je večkrat obiskala tudi bela žena. Kap je zadela posest» nika Andreja Saksido. Jetika pa je spravila v prezgodnji grob Frančiško Stubljevo ter brata Ivana in Franca Rojca. Bog jim bodi milostiv!
Col nad Vipavo. — (Prihod no» v i h zvonov.) — Od veselja in spo» minov ter od misli na prihodnost so se marsikomu porosile oči, ko so dne 2. aprila pripeljali željno pričakovane nove zvonove. Fantje, posebno pa še dekleta, so z vso požrtvovalnostjo okrasile voz, možje in žene pa pro» štor pred cerkvijo. — Ob prihodu je preč. gospod kons. svetnik Ivan Janc imel pred cerkvijo pretresljiv govor. Nato je pevski zbor zapel tri mile pesmi, v cerkvi je bil še Te deum in zahvalne molitve. Ljubi zvo» novi nam že oznanjajo čas molitve in nam bodo po dolgih štirinajstih letih zopet oznanjali veselo alelujo.
Slap pri Vipavi. —• (Novi zvo» novi.) — Dne 3. aprila smo dobili po dolgem čakanju 3 nove zvonove. Pripeljali smo jih z velikim sprem» stvom na okrašenih vozeh z ajdovske postaje. Ljudstvo jih je z radostjo sprejelo; priča temu so bili številni
Stran 8	»NOVI LIS Y «	Štev. 16.
.	.vo»-.,v.«.»*ki«rvi.. •v»-'«»«»»»»'».«»-««, «witjou jr.. .•■«**.«1mosKmr»» »a-ii,• iwwrarl»wm.'»«-,'*»'<l»,iiw>‘ii«TCTM»»»i ■»■■■	■-«-«»«,-^,fn»v.TO.wv-
Katoliška knjigarna v Gorici J®	«"ITZI

slavoloki ter tekmovanje za okrasi« tev zvonov in zvonika. Na tiho nede« 1 jo se je vršila slovsena blagoslovitev. Opravil jo je ob asistenci čč. gg. go« škega in podraškega g. dekan Breiten« Berger, ki je imel pred blagoslovitvijo lep govor o pomenu zvonov. Sloves« nost je zelo povzdignil združeni sla« penski in planinski mešani zbor pod vodstvom č. g. župnika Pišota, ki je mogočno zapel pozdrav novim zvo« novom. Kljub dežju se je udeležilo blagoslovitve veliko okoličanov, ki so do zadnjega napolnili cerkev.
Popravili smo z roboto bivšo občin« sko cesto. Robota ni bila prepravično razdeljena, a vendar je šlo. — Po za« slugi g. obč. načelnika je po devetih mesecih zopet urejena javna raz« sveti j ava. — Radi dežja nam je zasta« lo poljsko in vinogradniško delo, ima« mo pa upanje na lepše vreme. — Letos se je izselilo 6 mladih moči v Belgijo. Pišejo, da se jim ne godi slabo.
Budanje. — Posestniku Lrancetu Česniku iz Dolge poljane je umrl 17« letni sin Francelj. Predzadnji pone« d el j ek je še bil v cerkvi v Logu; ko se je vrnil domov, je začutil bolečine v nogi. Bolezen se je večala in v goriški bolnišnici so zdravniki ugotovili, da se je fantu zastrupila kri. Prepeljali so ga domov umret. Izdihnil je v soboto. Vse je nagla smrt pretresla. Fantje in dekleta so v sprevodu nosili 14 ven« cev. N. p. v m.!
Renče. — (Elektrika.) — SL marcem je električna centrala v Ren« čah prevzela v svojo oskrbo Renče, Bukovico, Volčjo drago. Bilje in Ore« ho vi j e. Znižala je tudi ceno za 10 stotink. Tudi električne napeljave se spravljajo v red na stroške podjetja. Pravtako se je tudi cena števcev z ni« žala. Prebivalstvo je tega veselo.
Selo. — (V razmislek trto« rejce m.) — V naši župniji smo le« to s počepih 1500 trt v suho. Škoda le, da nismo dovolj pazili na izbrano vr« sto. Pa še nekaj: ali ne bi kazalo, da bi imeli vsaj polovico trt za namizno grozdje, drugo pa same izbrane vrste? Vinska kupčija ni Bog ve kako cvcto« ča. Trst in Gorica pa morata namizno grozdje uvažati iz notranjosti. Novo« listar ji naj bi to preudarili, pa se kaj oglasili.
žz Brd,
Gor. Cerovo. — (N e dajajmo se v zobe!) — Redko se oglašamo v »Novem listu«, menda hočemo zase obdržati vse, kar se zgodi v Cerovem. Toda kljub temu smo slišali, da že tudi sosedje vedo, kako si nekateri fantje delijo zaušnice največkrat za« radi nekega dekleta, ki jim pozno v noč dela družbo. Ali bi ne bilo bolje, da bi take reči prenehale, da nas ne bi imeli sosedje v zobeh?
Vedrijan. — Poredkoma se sliši kaj o nas. Živimo pač bolj po starem, zla« s ti pri gospodarstvu se to opaža. Ker je bila zima mila, smo precej zemlje
preobrnili, toda poskrbeli smo samo za trte, ko bi morali ob slabi vinski kupčiji tudi malo na sadjarstvo gle« dati. Tudi živinoreja bi lahko kaj več nesla, ko imamo mlekarno v bližini.
iz Kanalske dolžne.
Ukve. — (Obnova Cerk v e.) — Vso zimo smo se močno priprav« ljali na obnovo župne cerkve. Kar tekmovali smo, kdo bo več doprine« sel. V nedeljo smo se zadnjič zbrali v stari cerkvi, marsikatero oko je bilo rosno, ko smo se poslovili iz stare cerkve, kjer so se naši dedje in pra« dedje skozi več stoletij zbirali. Pr e« nesli smo Najsvetejše v dvorano Ga«
lep darilo vas čaka,
ako zberete 200 listkov, ki so prilože« ni vsem po % kg težkim paketom jajčnih testenin »PEKATETE«. Do« bite namreč brezplačno zlat prstan z lepim kamnom.
Pozdravi rojakov.
Možje in fantje, izseljenci v Avstriji (Klaus, Wildalpen), želimo vesele velikonočne prazni« ke vsem prijateljem in znancem iz Dol. Otlice in Sv. Lucije: Vidmar Damjan, Liker Joško, Vidic Anton, Vidic Alojz, Bizjak Anton, Per« gor Albert, Bizjak Albert, Bratina Filip, trije bratje Velikonja, Čibej Janez, vsi iz Otlice; možje od Sv. Lucije: Kobal Janez, Miklavčič Andrej, Kovačič Jožef in Kozorog Ignac.
Daleč od rodne grude se spominjamo Slo« venci iz kraja Corrientes (Francija) družin in svojcev v domovini in jim voščimo srečno alelujo. — Carli Alojz iz Bače; Žerjal Alojz iz Gabrovicc.
Monteguee, Liege.
Lansko veliko noč smo praznovali doma, le« tos smo pa že v daljni Belgiji. Delamo v pre« mogovnikih po 8 ur na dan. Zaslužimo po 25 lir dnpvno, a hrana in stanovanje sta precej draga. Imamo tudi majhen godbeni krožek. Zdaj pa pošiljamo vsem v domovini topla vo« ščila in pozdrave. — Mrak Franc, Gor. Tribù« ša; Kogoj Franc, Stopnik; Likar Frane, Idrija; Simčič Franc, Biljana (Žorčev); Simčič. Franc Biljana (Arnajc); Blaznik Peter, Idrija; Čcrv Peter, Sp. Idrija; Skvarča Ferdinand, Sp. Idri« ja; Skvarča Feliks, Sp. Idrija; Simnovčič Do« minik, Ledine; Simčič Pina, Trizon Alojz in hčerka, Biljana.
Chatelineau.
Vesele praznike voščijo vsem znancem in pri« jateljem, fantom in dekletom, materam in oče«
tom,	bratom in sestram slovenski fantje in možje v Belgiji. —- Sporočamo, da nam gre še precej dobro; po večini delamo v rudnikih. Misel na dom nas dela bolj otožne kot vesele, ker vsak izmed nas ima koga v domovini, ki ga iskreno ljubi. V sladkem upanju, da se bo« mo spet videli, zakličemo še enkrat: »Vesela aleluja ter srečno svidenje!« — Kos Ivan, Šorli Vincenc, Debeljak Alojz, Drekonja Alfonz, Rejec Franc in Mihael, Leban Ivan, Rutar An«
ton,	vsi iz Kneže; Božič Alojz, Smrekar Ignac iz Temljin; Mauri Jakob, Mrak Peter iz G ra« hovega.
silnega doma, katero smo spremenili v začasno kapelo. Na velikonočni po« nedelj ek popoldne bomo imeli lepo slovesnost, ker bo blagoslovitev te« melj nega kamna. Upamo, da bomo v jeseni že v prenovljenem veličastnem svetišču božjem, ki bo Bogu v čast in župniji v ponos.
S Pivke,
Malo Ubeljsko. — Vsi hitimo, da spravimo v zemljo seme, še preden se kukavica oglasi. Kljub velikemu delu imajo pa nekateri fantje še dovolj časa. da ponovijo med sabo birmanje. Čas bi že bil, da se ta razvada, ki je marsikoga stala že stotake, iztrebi.
Concordia, Argentina.
Že leto dni smo tukaj, a se radi, zlasti zdaj za praznike, spominjamo stare domovine. — Živec Henrik, Macarol Otmar, .Tulič Ivan, vsi iz Skopega.
Hautrage, Belgij^.
Pozdrave pošiljamo in dosti piruhov želimo v prvi vrsti priljubljenemu »Novemu listu« in vsem dragim v domačiji: Bončina Peter, Bon« čina Ivan, Bončina Andrej, Šinkovec Ivan, Erjavec Jernej, Gnezda Ivan, Gorenja Ka« nomlja; Gnezda Tomaž, Kenda Jakob, Maso« ra; Seljak Janez, Seljak Marija, Tratnik Va« lentin, Idrija; Pečenko Rafael, Pečenko Hila« rij, Ravnik Anton, Srednje; Čelik Jernej, Po« Ijane pri Cerknem; Slik Angel, Bukovo pri Cerknem; Raspet Lovrenc, Novaki; Daksko« bler Janez, Trtnik; Maver Andrej, Maver Ma« rij, Maver Janez, Kos Pavel, Kos Jakob, Nem« ški Rut; Bolčina Anton, Bončina Ivan, Šemrl Leopold. Čuk Karol, Črni Vrh nad Idrijo; Jarec Frane, Prapetno.
Palermo.
Goriški in tržaški fantje, ki služimo v Pa« lermu, pošiljamo srčna voščila v rojstne kraje. Ivančič Rudolf iz Jezerc pri Drežnici; Rutar Stanislav iz Krna pri Kobaridu; Mermolja Ci« ril iz Sela ; Pregelj Anton iz Ajdovščine; Slo« kar Jožef iz Ajdovščine; Budin Albert iz Gr« garja: Skok Anton iz Sedovca; Jeram Jožef iz Novakov; Košuta Franc iz Šempasa; Lipušček Frane iz Grudence; Lipušček Stanko iz Sv. Lucije; Lavrenčič Jože iz Vrhpolja; Čehovin Benjamin iz Branice; Pregelj Ivan iz Ravni; Furlan Jožef iz Lož; Vodopivec Jože iz Dorn« berga; Štrukelj Avguštin iz Sv. Mihela; Štok Josip iz Povirja; Rebec Ivan iz Gorenj ; Pcrtot Josip iz Boljunca pri Trstu; Kavrejčič iz Ko« lonkovca pri Trstu.
L. Zorzut:
Velika noč v Brdih.
Gre velika noč čez griče, jih objame: rožnato vzcvetó, jih poljubi: sladko zapojó, gre velika noč čez griče.
Ptička bregar ca jo kliče v brajde, da se trtam razodene, v njive, da jim sirk požene, ptička bregar’ ca jo kliče.
Gre velika noč skoz vas,
vse dišave vliva, vdiha,
nam zamese novi kvas.
speče nam »gubànce« in »meniha,-
štev. 16.
y>
K O V J LIS T«
Stran 9
»,Sneta oelika noč,
nam oznania ...........
= bollo moč...!**
	
	
Zopet se bodo zamajali velikonočni zvonovi v pomladno jutro. Preko na* ših gorah in dobrav, polj in domov bo plula z njimi blagovest o veliko» nočnem vstajenju. Potrkala bo na vrata naših hiš in se naselila v srcih, ki so morda zanjo pripravljena.
O, koliko jih je, ki jim je veliko» nočno jutro, poezija vstajenja, nekaj praznega, brezpomembnega! Svetost praznikov se je že izpod marsikatei rega krova umaknila.
Da bi sveto veliko noč obhajali v pravi slovenski domačnosti to vošči »Novi list« vsem po domačiji in še bolj onim , ki so zaradi kruha raz» kropljeni po svetu.
6K53S
Za križem.
} Okoli šeste ure zjutraj je P onci j Pilat izrekel nad Kristusom smrtno obsodbo: »Ibis ad crucem! Lictor, ex» Pedi crucem!« (»Na križ poj deš. Bi-riè, pripravi križ!« Te so bile običaj» ne besede rimskega sodnika- ob ob» sodbi.) Nato so Kristusa zaprli, da Pripravijo zanj in za razbojnike križe.
. In kri je prišla nad nje...
Križi so bili treh vrst: poševni križ X; obsojencu so razprostrli roke zgo» ga pustili, dokler imel podobo T. kol so razpeli r<km’ na navpiènega pa noge. Tretja obliKa je pa tista, ki jo vsi poznamo f, nad vodoravnim kolom je še majhen navpičen. Po raznih izročilih je bil križ, na katerem je umrl naš Gospod, tretje vrste. Navadno si predstavlja» mo križ zelo visok. V resnici so pa
raj in spodaj ter so ni izdihnil. Drugi je K a krajši vodoravni
bili križi nizki, tako da je obsojenec visel malo nad tlemi. Da se ni truplo zgrudilo s križa, so na sredo pritrdili nekakšno sedalo ter roke in noge pre» vezali z vrvmi.
Križanje je bilo za Jude ena najbolj sramotnih kazni. Zato je tudi dal rimski prokonzul Tit 1. 70. pri oblega» n ju Jeruzalema vsak dan pribiti na križ po 500 Judov. Čudovito so se iz» polnile besede: »Njegova kri pridi nad nas in nad naše otroke!«
Smrt na križu je pa bila tudi nekaj strašnega. Včasih je obsojenec po dva do tri dni visel, preden je izdibnil.
Na Kalvarijo.
Ko so rimski vojaki pripravili kri» že, je začel križev pot našega Odreše» nika. Ker Judje zaradi sobotnega praznika niso po postavi smeli dalje nego 6 stadijev (četrt ure hoda) ven iz mesta, je bil križev pot le kratek, a vendar poln strahotnih muk. Moril» ni sprevod je vodil rimski stotnik na konju, Jezusa in razbojnike so pa gnali surovi vojaki. Ker po judovski postavi ob sobotah ni bilo dovoljeno nositi bremen, sta razbojnika šla brez križev, le za Jezusa so zopet naredili izjemo in je moral sam vleči težki križ iz cipresovega ali palmovega lesa.
Ko so prišli skozi mestna vrata, so srečali nekega Simona iz mesta Čire» ne v zgornji Libiji. Ker ni bil Jud, so ga prisilili, da je pomagal Kristusu \ križ nositi. To je bilo Simonu v dušno zveličanje, ker je pozneje z vso druži» no_ prestopil v krščanstvo.
Še dva ganljiva dogodka sta se ohranila v pričevanje težkega odrešil» nega pota. V žalostnem sprevodu so šle tudi nekatere Jeruzalemke in ob j o» kavale Jezusa. Bilo je sicer prepove» ' dano javno objokavati koga, ki ga je j' starešinstvo obsodilo, a to ni usmilje» l n ih žen ustavilo. Zato so pa bile de» j ležne Obsojenčeve tolažbe.
' Staro izročilo nam pripoveduje, evangelisti tega niso zapisali, da se je ! skozi vojaško spremstvo prerila neka žena Veronika in ponudila Jezusu ru» to, da si obriše kri in znoj. Nekateri menijo, da je bila to tista žena, ki jo je Kristus ozdravil krvotoka; po dru» gem mnenju pa je bila Veronika Be» renika, vdova po nekem sinu Heroda Velikega.
Tako so prišli na Golgoto. Hebrej»
ski »gulgolet« ali aramejski »gulgalta« pomeni lobanja, črepinja; Rimljani so to besedo spremenili v Kalvarija, ker pomeni calva, calvaria v latinščini lo» banja, črepinja. Kraj se pa zato tako imenuje, ker je tu baje pokopana lo» banja Adama, prvega človeka.
Splošno se misli, da je bila Golgota grič. To pa ni res; morda je bila le par metrov visoka vzpetina, ki se je le iz globokih dolin pod Jeruzalemom videla kot grič. Iz Jeruzalema si pa na Golgoto prišel po ravnem. Danes si je težko predstavljati, kakšen je bil kraj Kristusovega trpljenja, ker se ondi dvig^ cerkev božjega groba. V njej. kažejo mesto, kjer je bil zasajen kriz.
Ko so prišli na kraj križanja, so da» li obsojencem po navadi močne pijače, da bi jih pred mukami omamili. To je bila tudi judovska šega. Kristus pa je pijačo le pokusil. Nato so zasadili križ v zemljo ter šele zdaj pritrdili obso» j enea nanj, potem ko so ga slekli in mu pustili le okrog ledij majhen pas. Obsojenca so posadili na že omenje» no sedalo, nato prevezali roke na po» čeznem tramu ter jih pribili z močni» mi žeblji. To se je zgodilo ob devetih zjutraj. Nedolžno Jagnje je po krivi» ci viselo med hudodelci, a na vse pri» zadejano ponižanje, krivice in trpi j e» nje je imelo le eno prošnjo: »Oče, od» pusti jim, saj ne vedo, kaj delajo.«
1
<565519
Kjer ljubezen, tam Bogu
V nekem mestu je živel čevljar po imenu Martin Matijevič. Stanoval je v podzemlju z oknom na cesto. Skozi okno si videl mimoidoče osebe. Res je sicer, da si videl samo njih noge, toda Martin Matijevič jih je poznal po čevljih. Ker je delal dobro, rabil dobro blago, oddajal čevlje točno ob dogovorjenem času, mu ni manjkalo dela.
Matijevič je bil že od nekdaj pošten človek. Odkar sta mu umrla žena in sin, je pa začel obupavati. Čutil se je
tako zapuščenega, da je godrnjal celo zoper božjo previdnost. V svoji ne* sreči si je želel smrti in tožil Bogu, za* kaj ni poklical k sebi raje njega mesto edinega ljubljenega sina. Izogibal se je celo cerkve.
Nekega dne ga je obiskal romar iz njegove vasi. Martin mu je bridko to* žil o svojih nesrečah: — »Nič mi ni več do življenja,« — je rekel — »že* lim si edino le smrt. Nimam več no* benega upanja na tem svetu.«
»Ne smeš tako govoriti! — ga je za* vrnil romar. — Bog že ve, kaj dela. Če je sklenil, da tvoj sin umrje in ti živiš, je to storil radi tega, ker je tako bolj* še. Tvoj obup izhaja iz tega, ker ho* češ živeti zase, za lastno srečo!
»Za koga pa naj živim?«
— Živeti je treba za Boga! On nam da življenje, zanj je treba živeti. Ko boš živel zanj, ne boš čutil več težav, vse se ti bo zdelo lahko. —
Martin je utihnil in razmišljal. Nato je vprašal: »Kako se pa živi za Boga?«
— To nam je razodel Kristus. Ah znaš čitati? Kupi si evangelij in beri. Tam boš zvedel vse. Zapisano je. — Te besede so se vtisnile Martinu Matijeviču v srce. Še isti dan je šel in kupil evangelij z velikimi črkami. Sklenil je, da bo bral v njem samo ob nedeljah in praznikih. Toda ko je za* čel brati, je čutil tako tolažbo, da je prečital vsaki dan par strani. Večkrat ga je branje tako prevzelo, da je zgo* rei v svetiljki ves petrolej in se še ni mogel odtrgati od knjige. Čim bolj je bral, tem jasneje je spoznaval, kaj hoče Bog od njega. Veselje je vedno bolj polnilo njegovo srce. Prej je ob spominu na sina bridko 1 vzdihoval. Sedaj je pa govoril: »Slava Tebi, slava Tebi, o Gospod in Tvoji volji!« Prej je ob nedeljah stopil v gostilno in po* pil tudi kozarček žganja. Ni bil sicer pijan, toda razigran in je žalil mimo idoče meščane. Vse to se je sedaj kon* čalo. Njegovo življenje je potekalo mirno in vedro. Bolj ko je čital, bolj je spoznaval resnico, in njegovo srce je bilo pokojno. Nekega dne se je zgodilo, da je odprl evangelij sv. Luke in bral v 6. poglavju:
»Kaj me pa kličete: .Gospod, Go* spod’, in ne delate, kar pravim?«
^sak, kdor prihaja k meni 'n po* sluša moje besede in jih spolnjuje — pokazal vam bom, komu je podoben: podoben je človeku, ki je zidal hišo in je globoko kopal in temelj postavil na skalo. In ko je nastala povodenj in se je tok uprl v hišo, je ni mogel orna* jati, zakaj imela je temelj na skali. Kdor pa moje besede sliši in jih ne spolni, je podoben človeku, ki je hišo sezidal na zemljo brez temelja: uprla se je vanjo voda in takoj se je zrušila in podrtija je bila velika.«
Martinovo srce je prevzela radost, snel je očali in jih položil na knjigo. Primerjal je svoje življenje z beseda* mi iz evangelija in se vprašal: »Je*li moja hiša zidana na skali ali na pe* sku? Mislim, da je na skali, zakaj pri srcu mi je prijetno. Nadaljevati ho* čem po tej poti, Bog mi pomagaj!«
Martin je položil glavo med roke in ! razmišljal. Pri tem je neopazno za* j dremal.
»Martin!« — je nenadoma zadonel glas na njegovo uho.
Prebudil se je in zavpil: »Kdo je tam?« Pogledal je k durim, pa ni bilo nikogar. Zopet je zadremal.
In čul je iznova razločne besede: »Martin! O, Martin! Glej jutri na uli* co, jaz te obiščem!«
Mei si je oči in razmišljal o besedah. So bile samo sanje ali resnica? Upi* hnil je luč in leg/el v postelj.
Drugi dan je vstal že ob svitu, opravil molitev in zanetil peč. Nato je sedel k oknu in začel delati. Njegove oči so se ozirale brez prestanka na ulico. Kadar je opazil čevlje, ki so mu bili neznani, se je nagnil skozi okno, da bi videl nele noge, temveč tudi obličje mimoidočega. Pred oknom se je ustavil stari invalid Stepanič. Mar* tin ga je spoznal po raztrganih in za* krpanih čevljih. Držal je v roki veliko lopato in kidal sneg.
Čevljar pa si je mislil: »Kako sem nespameten, da čakam ... Zunaj je Stepanič, ki kida sneg, jaz pa mislim, da me pride obiskat Kristus! Postal sem res že star in neumen.«
Ko je zbodel desetkrat iglo v pod* plat, je vendar pogledal iznova skozi okno. Stepanič je naslonil lopato ob zid in počival.
»Ubogi starček!« — je razmišljal Martin. »Tako je slaboten, da ne mo* re niti snega kidati. Kolena se mu ši* bijo. Čaša čaja bi ga ugrela in poži* vila.«
Namignil je Stepaniču, naj vstopi.
— »Ogrej se malo. Mraz te trese.«
»Kristus naj ti plača! Res je, kosti me bolijo« — se je zahvalil Stepanič in otepal sneg s čevljev.
Popil je skodelo skoro na dušek. Videlo se je, da bi še rad čaja. Mar* tin mu je iznova natočil.
»Vzemi, ti bo dobro delo. Ko je bil On, naš Oče, na svetu, ni odbijal ni* kogar. Iskal je predvsem ponižne, pri* ha'jal vedno k majhnim, iskal svoje učence med ljudmi, kot smo mi, med ribiči, delavci... »Kdor se poviša, bo ponižan,« — je rekel — »kdor se po* niža, bo povišan. Vi me imenujete Gospoda, a jaz vam umivam noge. Kdor hoče biti prvi, mora biti služab* nik drugih«...
Stepanič je pozabil na čaj, pri srcu se mu je storilo milo.
— Hvala, Martin, da si me tako sprejel. Okrepčal si mi dušo in telo.
Ko je Stepanič odšel, je Martin se* del spet k oknu in vzel kopito v roko. Medtem ko je šival, je gledal na cesto, ali ne pride Kristus. Neprestano je mislil samo Nanj, na njegova dejanja in njegove besede.
Tu pride mimo žena v debelih vol* nenih nogavicah in kmečkih čevljih. V rokah drži otroka in ga ščiti pred vetrom, a nima s čim bi ga odela. Revna tujka je oblečena v umazano poletno obleko. Skozi okno se čuje otročje vekanje.
Martin stopi ven in zavpije:
»Dobra žena! Zakaj stojiš z otro* kom na mrazu? Pridi k meni! Po tej
strani, po tej strani« ... Napravil ji je prostor pri peči: »Ogrej se in na* poji otroka!«
— Nimam več mleka! Od ranega jutra tudi sama nisem jedla. —
Martin je vzel skodelo, nalil juhe in odrezal kos kruha.
»Sedi in jej, dobra žena! Med tem bom gledal na otroka. Tudi jaz sem imel otroke in vem, kako je treba z njimi ravnati.«
Dete je capljalo na postelji in brid« ko jokalo. Martin ga je hotel pomiriti: žugal mu je narahlo s prstom, ki je bil črn od smole. Otrok se je zagledal v smolast prst in utihnil.
Tujka pa je pripovedovala svojo zgodbo: Moj mož je vojak. Že 8 me* secev je preč in nimam nobenih vesti o njem. Tri mesece sem brez službe in sem porabila vse, kar sem imela.
»Ali nimaš tople obleke?« — jo je vprašal Martin.
— Ne! Včeraj sem zastavila posled* njo ogrinjalko za 20 kopejk. —
Martin ji je dal star plašč, žena je pa bruhnila v solze: Naj te Kristus ob var je! Prav On me je privedel pred tvoje okno, sicer bi otrok zmrznil. Dobro te je navdihnil Gospod, da si gledal na ulico in se mene usmilil.
Martin Matijevič se je nasmehnil in ji stisnil ob slovesu 20 kopejk v roko: »Vzemi, da rešiš ogrinjalko.«
Nato je sedel k oknu in vlekel dre* to. Kadar se je prikazala na cesti sen* ca, je vselej dvignil oči, da vidi, kdo gre mimo. Nekatere ljudi je poznal, drugih ne.
Ko se je zvečerilo, je užgal svetilj* ko, in nadaljeval z delom. Končal je čevelj, ga pregledal in videl, da je dober. Nato je pospravil orodje, po* metel smeti in vzel s police sv. pismo.
Ko je odpiral evangelij, se je spom* nil prejšnjega večera in zdelo se mu je, da sliši za seboj šum. Ozrl se je. V kotu je mislil, da vidi ljudi, ki jih v poltemi ni mogoče razločiti. Na uho mu je zadonel jasen glas:
— Martin, e j, Martin! Ali me ne po* znaš?
»Kdo si?«
— To sem Jaz! — je rekel glas. — To sem Jaz! — Bil je Stepanič, ki se je smehljal iz sence in zginil nato ko oblak.
— Tu sem tudi Jaz! — je pristavil drugi glas.
In Martin je videl v temnem kotu ženo z otrokom. Žena se je smehljala, tudi otrok se je smehljaj, nato sta oba zginila.
Martin se je čutil srečnega. Napra* vil je znamenje križa, nataknil očali lin čital v sv. pismu kjer se je slučaj* no odprlo:
»Bil sem lačen in dali ste mi jesti, bil sem žejen in ste me napojili, bil sem tujec in ste me sprejeli.«
Na koncu strani pa je bilo zapisa* no: »Resnično vam rečem, da karkoli od teh reči boste napravili najmanj* šim mojih bratov, boste napravili meni.«
Martin je tedaj spoznal, da ga sa* nje niso varale: Gospod je ta dan res prišel v njegovo hišo in on ga je bil sprejel.
Trije poljubi...
(Po Pierre 1’ Ermitu.)
Prvi je bil Judežev poljub: »Učenik, bodi pozdravljen!« In Judež je polju» bil Kristusa, naj večjo Ljubezen. Po» ljub, ki je kot roža znak ljubezni in lepote, je pomenil izdajstvo. In ta po» ljub je bil prodan za pest umazanega denarja, ki je raz jedel že toliko lepih duš. Ubogi Judež! Zakaj nisi srečal Petra, ko si se šel obesit? Peter, ki Ga je trikrat zatajil, se je rešil, ker se je oprijel ljubezni božje ...
Drugi je bil poljub Magdalene.
Magdalena! Kako si ti verna podo» ba bednega človeštva! Želja, da bi lju» bila in bila ljubljena, te je razjedla. Tako si bila lačna ljubezni, da si prvo, kar ti je življenje nudilo, zgrabila.
Potem si srečala Kristusa in si ga spoznala.
Ko so se apostoli bojazljivo razbe» žali, si ti stala pod križem in tvoj jok, tvoji poljubi in tvoje solze so se me» šale s krvjo, ki je kapljala od njego» vih svetih nog. In to je bila Njemu v morju žalosti kaplja tolažbe.
Tretji je poljub Njegove Matere. Nikjer ni spričano, da mu ga je dala. Toda katera mati ne bi poljubila čela umirajočega sina?
*	*	* j
Kateri poljub si Mu ti dal? Malo je tako pokvarjenih, da bi mu pritisnili Judeževega, še manj tako čistih, da bi dahnili na Njegovo čelo Marijinega.
A da bi jih vsaj bilo dosti takih, ki so dali Magdaleninega ...
France Bevk.
Vellicai noč
Velika noč v Odesi? Vojaška ve» lika noč brez piruhov in potic, brez velikonočnih zvonov in službe božje, brez srečnih ur za domačo mizo. Ne velika noč vojnega ujetnika, ampak prazniki vojaških čet, ki so po miru z boljševiki zasedle Ukrajino. Naša ve» lika noč se ni razlikovala od drugih dni razen v tem, da smo dobili neko» liko boljše kosilo in manj kruha kot po navadi. Stali smo neprestano za piramidami pušk, na katerih so bili nasajeni bajoneti. V Odesi je namreč takrat vrelo ...
Marsikateri izmed naših mož in fantov, ki je takrat služil pri sedem in devetdesetem pešpolku, vse gotovo še spominja oblačnega dne 27. februarja 1918., ko smo zapustili gozd pri Vi» branovki v vzhodni Galiciji, prekora» čili bojno črto, na kateri ni bilo nobe» nega Rusa več, in še istega večera pre» nočili v Volicah. To je bila zadnja vas pred nekdanjo rusko mejo. Na» slednjega dne smo prišli v rusko me» sto Satanov. Največja zanimivost te» ga mesta za nas je bil beli kruh, ki so ga prodajale ženske v dolgih vrstah na trgu; naše oči ga že dolgo niso vi» dele.
Nato smo šli dalje, dan za dnem, po blatu in širokih, netlakovanih cestah. Kužmen, trg, kjer nam je govoril neki revolucijonar, naj pobijemo častnike, vržemo proč orožje in gremo domov. Židovsko mestece Felštin, kjer so se nam noge udirale čez čevlje v smr« deče, črno blato; tam so bile ulice ob enem tudi stranišča. Mesto Prošku» rov, vas Grečana; spominjam se, da nam je neki boljševik prepovedal pri» nesti puške v hišo. Radi smo ga ubo» gali in jih pustili v veži. »Moji otroci«, je dejal, »ne smejo videti orožja.«
Natrpali so nas v vagone. Pred na» mi je vozil oklopni vlak. Boljševiki in prostovoljne čete so se umikale ... Prišli smo v Mirzovo; na postaji so ležali še mrliči od ponočnega boja. j Tam smo; prvič slišali čudovito godbo ‘
v Odesi.
ruskih zvonov. V Zatišju smo videli znamenje juga — ciprese. Marsikdo od nas se je spomnil na Gorico; po» stalo mu je tesno v srcu. Razdelnaja, kjer se cepita progi v Kijev in v Ode» so; menda gre od tam ena proga tudi v Besarabijo. Na postaji so še stale strojnice od nočnega boja z napadal» nimi bataljoni, od njih so še viseli tra» kovi nabojev. Vse križem so ležale kape, puške, bajoneti... Končno smo neke noči zgodaj zjutraj dospeli na veliko postajo. Na vprašanje, kje smo, je odgovorila neka ženska: »Ad» jes« (Odesa.) To je bilo 14. marca.
Prepeljali so nas v odeško pred» mestje Perisip, kjer je stala cela vrsta tvornic in skladišč. Tičati smo morali v velikanskih prpstorih neke tvorni» ce, nihče se ni smel ganiti na cesto. Zato marsikdo, ki je bil tedaj v Ode» si, ni videl Odese. Spočetka je bilo prepovedano iti v mesto radi reda, da bi se vojaki ne porazgubili. Pozneje je bila prepoved še ostrejša, imela je svoje posebne vzroke. Prignali so nas bili v Ukrajino prav ob času, ko je bila boljševiška revolucija v prvih plamenih. Mir je bil sklenjen, vojaki so bili doma. Vse je bilo navdušeno. Jasno je, da nas je ljudstvo gledalo po strani. Povedali so nam v obraz, da smo jim prišli jemat kruh in zemljo in da podpiramo povratek njihovih grofov. Kamorkoli smo se prikazali vojaki, so nas obstopili agitatorji. Je» dro vsakega prigovarjanja je bilo, naj pobijemo častnike in se povrnemo do» mov. Niti enemu prostaku se ni zgo» dilo kaj hudega. Kvečjemu, da so raz» orožili kako patruljo. Le častniki, ki so se prikazali v mestu, so na skriv» nosten način izginili. Tako so vsaj pripovedovali.
To dejstvo je meni pozneje, ko smo se preselili v obširen in lep Aleksan» drovski park na visokem bregu tem» nega in srditega Črnega morja, zelo j prav prišlo. Posrečilo se mi je, da sem i izginil med drevesi, med prvimi hi»
V. J. Križanovska:
KRALJICA MATASU.
Roman iz življenja starih Egipčanov.
»Daj mi malo vina in sadja. Tudi jaz imam rada to teraso. Ta razgled in mrzlično vrvenje na posvečeni reki sta slika mojega življenja, ki je napolnjeno z vladar» skimi skrbmi. Tam so nekatere mojih) dobrih Egipčank; gotovo so se hotele nadihati svežega zraku« je pri» stavila Hatasu in pokazala z roko na okrašeno ladjico, v kateri sta sedeli dve ženski.
»Kraljevska gospa, tisti čoln je Pagirov in notri sta brez dvoma Nejta in Satati.«
»To je kakor nalašč«, je rekla kraljica. »Že nekaj dni se pripravljam pozvati k sebi Satati in se z njo po» govoriti, pa do sedaj nisem utegnila. Napravim pa zdaj, pošlji koga, da pokliče ladjico.«
i Eden izmed vojakov je takoj skočil v Sargonovo ladjico. Čez nekaj trenutkov je bil pri Pagirovem čolnu, ^tati je uzrla kraljevsko ladjo pri stopnicah. Sama ni vedela, zakaj jo je kraljičino povelje, naj pride k njej, vznemirilo.
»Pridi, Nejta,« je dejala Hatasu in pozdravila obe ženski, ki sta pred njo pokleknili. »Kaj pa vidim! Bleda si in shujšana. Ne zdiš se mi baš vesela in srečna ne» vesta. Kaj ti je, dete?«
Kraljica je pobožala črne, lesketajoče se dekličine lase. Ta je zardela in povesila glavo. Hatasu ni silila vanjo. Začela je govoriti s Semnom in Sargonom. Čez četrt ure je vstala in stopila k omrežju. Pozvala je Ne j to in ji rekla prijazno:
»Tu smo sami. Povej mi iskreno, dete moje, ali si prostovoljno izbrala Hartatefa za moža? Ali ga ljubiš?«
Nejta je uprla vanjo svoje solzne oči. Žarka rde» čica ji je zalila obličje. Oh, kako rada bi se bila izpo» vedala kraljici, tako pa je rekla:
»Moja rodbina želi tako — gotovo meni v srečo,« je rekla s tesnobnim glasom.
Hatasu jo je pogledala z dolgim, raziskujočim po» gledom. Nato se je okrenila in dejala:
»Pridi z menoj, Satati; rada bi se s teboj nekaj po» govorila. A tebi, Sargon, prepuščam Nej to. Zabavaj jo.«
Šla je s terase in vstopila v majhno utico. Sedla je na mramornato klopico in se zamislila; globoka guba se ji je pokazala na čelu. Nato je rekla:
sami, pa sem bil popolnoma varen. Po ure in ure sem hodil po mestu, a nisem srečal vojaka, kaj šele častnika.
V	mestu je šumelo ljudi. Mi smo bili kapljica proti tej množici. Po mestu so krožile ruske patrulje. Trgovine so bile odprte. Ljudje so živeli svoje vsakdanje, le nekoliko vznemirjeno življenje. Srečaval sem najrazličnejše tipe. Od Velikorusov do kavkaških rodov, ki so v resnici zelo lepi ljudje. Izvoščeki so bili Tatari z nekakimi kikljami in širokimi pasovi. Na ploč« nikih pa so prodajali mali Japončki in Kitajčki razne igračke in se igrali z njimi po ure in ure na istem mestu, dokler se ni našel kak kupec.
Ustavil me ni nihče, razen nekaterih židovskih dijakov, ki so me radi črnih las imeli za Žida. Izpraševali so me, po kaj smo prišli in kdaj odidemo? Ka« kor da bi bil jaz general, pa niti ene zvezde nisem imel.
Odesa se mi je zelo priljubila. Po mojem je to eno najlepših mest sveta. Stoji na visokem bregu nad Črnim morjem, ki ga obrobljajo najlepše pa« lače. Novi del mesta je čudovito pra« vilno, moderno zidan. Posebno me je zanimala v Gogoljevi ulici na neki hiši plošča z napisom, da je v njej ži« vel veliki pisatelj Gogolj v letih 1850,—1851.
Tako se je približala cvetna nedelja, ki je bila tistega leta dne 24. marca.
V	Odesi je šumelo kot v čebelnem pa« nju. Delavci so imeli zborovanje za zborovanjem. Bati se je bilo krvave« ga spopada. Bili smo pripravljeni noč in dan. Ne vem, kako bi bil tak spo« pad z delavci končal. Zdi se mi, da bi bili zmagali delavci.
Naš polk je bil že z bojišča znan, da mu ni mnogo zaupati. Generali so nas gledali kot garjeve pse. Ko smo prišli v ozračje, ki je bilo prenasičeno z revolucijonarnimi idejami in so kljub prepovedi, da ne smemo govo« riti z Rusi, prihajali do nas glasovi, naj pobijemo častnike in gremo do« mov, to ni ostalo brez vpliva na nas. Nismo se nalezli boljševiških idej, to« da končati vojno in iti domov je bila srčna želja nas vseh. Spominjam se,
da naš vod nekega večera ni hotel ve« čer j e, češ da je preslaba, dasi je bila boljša kakor prej skozi celo leto. Vo« jaki oddelka strojnih pušk so bili celo prevrnili kotel. Tako se je množila nepokorščina za nepokorščino.
Torej — bila je cvetna nedelja. Krasen pomladni dan. Daši so se me« ščani spočetka radi nas nekoliko ogi« bali Aleksandrovskega parka, je bilo tistega dne v njem vse polno šetajočih se ljudi. Solnce je že zahajalo, nad morjem je bila razlita čudovita sve« tloba. Na pesku so Japonci proizva« j ali svoje glumaške igre. Mi smo stali za piramidami pušk ali postopali v bližini.
Nenadoma je bilo slišati iz mesta strele. Trak«tarak«tak. In še. Ena iz« med naših patrulj je bila tako neum« na, da je šla po glavni odeški ulici. Mimo je prišla kočija, v nji so sedeli štirje mladeniči, ki so začeli z revol« verji streljati na patruljo. Ranjen ni bil nihče. Patrulja je odgovorila. Eden izmed šetajočih mož je bil mrtev, drugi ranjen. Ranjeni sta bili tudi dve ženski. V hipu je bil Aleksandrovski park prazen. Ostali smo sami. Streli so nervozno vplivali na nas. Ali bo treba iti? Kmalu na to smo se smejali ma« jorju, ki je plesal od razburjenja. Ne« kateri Tržačani so trdili, da je pone« čedil hlače. Res je kmalu na to izginil. To je bilo vse.
Dva dni za tem je isti major opazil dva vojaka, ki sta govorila z neko preprosto Rusinjo. Šlo je najbrže za kako kupčijo s kruhom. Major je se« veda slutil zaroto; za kazen ju je dal privezati. To je bila grda vojaška ka« zen, bila pa je tako v navadi, da nihče več ni trenil z očesom, če je videl kaj takega. Kako smo se bili notranje zelo izpremenili, sem bil opazil šele tedaj. V nas vseh je valovil srd in odpor, ko smo videli viseti dva človeka z modri« ma, nabreklima obrazoma, ki so ju močili z vodo vselej, ko sta izgubljala zavest. Eden izmed njih je bil Kra« ševec.
Tako se je približala velika noč. Na nebu so se bili zbrali oblaki, Črno mor« je je bilo razburkano. Po noči je bilo
zapadlo za kaka dva prsta na debelo suhega snega, ki ga je veter raznašal po parku. Popoldne je znova posijalo solnce, le mrzel veter ni ponehal.
Taka je bila naša velika noč v Ode« si. V znamenju globokega in tihega odpora, ob nasajenih bajonetih, ob sovražnih pogledih meščanov. Brez zvonenja, brez službe božje, brez pi= ruhov in potic; le nekoliko obilnejše kosilo smo dobili, a zato manj kruha. Ali je kdo občutil to veliko noč?
Nekaj dni po veliki noči je bil ves polk premeščen v stare ruske vojaš« niče. Vse dni smo čistili obleko in oro« žje in se nismo smeli ganiti z dvo« rišča. Po noči pa so pokale puške na vseh straneh. Streljali so Rusi, kot bi nas opozarjali, naj gremo.
Kristus je vstal.
Kristus je vstal, Kristus je vstal!
Iz groba skalnega dvignil se je svetal, z lastno močjo!
Sveta velika noč kaže njegovo moč. Aleluja!
Kristus je vstal, Kristus je vstal! Sovražniki beže, verni se vesele, zmagan je greh!
Sveta velika noč kaže zmagalno moč. Aleluja!
F. T.
61S533
Ì
»Kako je prišlo do tega, da sta si drznila ti in Pagir zaročiti Nejto s Hartatefom brez mojega dovoljenja? Dobro vesta, da vama je bil ta otrok izročen v varstvo v zame silno težkem trenutku?«
»Kraljevska zapovednica, ko smo jo zaročili s tem človekom, smo imeli v mislih samo njeno srečo. Semnu pozna dobro Hartatefove čednosti,« je rekla Satati s po« vešenimi očmi.
»Satati in Pagir mi nista nič povedala. Hartatefa ce« nim kot razumnega in poštenega človeka,« je rekel mirno Semnu. »Poleg tega je neizmerno bogat in ime« nitnega rodu. Zato se mi zdi dostojen ženin.«
»Nerada bi razžalila plemenitega Egipčana, s tem da bi se protivila njegovi ženitvi. Vendar pa bi morala Satati privesti k meni deklico, da jo prej zaslišim. Nejta je potrta in bleda. Hartatefu porečem, da se bo vršila poroka šele po dvanajsti luni. Ali si čula mojo voljo, Satati; ravnaj se po njej! Doto dobi Nejta od mene.«
Ko sta Sargon in Nejta ostala nekaj časa sama, sta molčala in drug drugega opazovala. Poznala sta se sicer že več let in se neštetokrat videla, toda vselej v tem« peljnu ali pa pri raznih slavnostih. Pa gira je mladi Hitit
obiskal samo dvakrat na leto, ker sta mu bila Pagir in Mena zoprna.
Prvič si je Sargon z zanimanjem ogledoval mlado dekle in ugotovil, da je očarujoča. Ali je bil prej slep, da ni opazil te nenavadne krasotice? Do sedaj ni no« bena tebanska deklica napravila nanj takega vtisa. Pri« govarjal je deklici, naj vzame sadja, in se poglobil v njeno nežno, plemenito obličje.
»Ne, hvala,« je rekla Nejta ter zvedavo uprla svoje črne oči v sosedno sobo. »Razkaži mi rajši svoj dvorec. Pravijo, da imaš v njem divne stvari.«
»Z veseljem, dasi se bojim, da boš razočarana.«
Prijel jo je za roko in jo odvedel v notranjost pa« lače. Razkazal ji je prelepo zbirko orožja, dragocene vaze in končno majhno opico, ki je skakala po sobi med dišečim grmovjem.
»Kako krasno cvetje!« je vzkliknila Nejta.
»Spleti si venec za svoje lase,« je rekel Sargon in ji prijazno ponudil stolico.
»Oh, da, če dovoliš!« je odgovorila Nejta, ki je bila zopet dobre volje. Začela je plesti venec in Sargon ji je pomagal izbirati cvetlice. Vedno bolj je podlegal ču« dovitemu čaru svoje mlade družabnice.
Carmen Sylva. — Domen:
Sel»
Angelček, krilat in slep, je nekdaj priletel pred vrata srca, ki je imelo petnajst let.
»Kaj mi prinašaš?« ga je vprašalo srce.
»Ljubezen.«
»Ne vem, kaj je to?« je odvrnilo srce. »Pridi pozneje!«
Prešlo je več let. Ko se je srce že postaralo in je ovenelo, je zaslišalo trkanje na vrata. Prišel je drugič angelček, krilat in slep.
»Kaj mi prinašaš?« je vprašalo srce.
»Ljubezen.«
»Ah! Zakaj si prišel tako pozno?« je vzdihnilo srce in se razjokalo. »Vse
»življenje sem te pričakovalo.«
»Nič ne de,« je rekel angelček. »Želim, da postaneš srečno. Vzemi!«
In mu je dal: upanje, prevaro, vese* 1 je, gorečnost, solze, nemir, upornost in nežnost.
»Kako?« je reklo srce začudeno. »Je to ljubezen?«
»Ljubezen. Z Bogom!«
In postarano srce se je prerodilo in njegove mišice so bile močneje.
Nekega dne pa so se ga popolnoma polastili nemir, prevara in strah. Vse raztrgano in krvavo je poklicalo kri« latega angelčka na pomoč.
»Ah!« je rekel ta, ko je zaslišal nje« gov klic. »Ranjeno si do smrti; ne mo« rem ti pomagati.'«
»Zakaj ne?«
»Ker nimaš mogočne opore, ki mi je vedno pomagala rešiti umirajoče.«
»Katera je ta opora?« je vzdihnilo srce.
»Mladost.«
Kdaj je
velika noč?
Prvi cerkveni zbor v Niceji (leta 325.) je določil, da se praznuje vsta« jenje (velika noč) prvo nedeljo, ki sle« dl polni luni po 21. marcu. Torej ne more biti velika noč pred 22. marcem in ne po 25. aprilu. Ko je bil vpeljan gregorijanski koledar (1. 1582.), ki nas loči od vzhodnih kristijanov, so sku« šali sestaviti točna navodila, kako se zračuna, na kateri dan pade velika noč. Najboljše navodilo nam je dal nemški računar Gaus: Deli leta (1930, 1931, 1932 itd.) z 19 in ostanek se ime« nuje a; ravnotako deli leto s 4 in osta« nek je b; deli leto s številko 7 in osta« nek je c; množi a z 19, dodaj še 24, deli dobljeno svoto s 30 in ostanek je d; množi b z 2, c s 4, d s 6, seštej vse in dodaj še 5, potem deli s 7, ostanek je e. Dan velike noči dobiš, če dodaš številu 22 še zneska pod d in e. Dob« ljeno število pomeni, da je dotičnega marca velika noč. Če dobiš recimo šte« vilko 51 (tako je za leto 1930.), bi bila torej velika noč 51. marca. Ker pa ima marec le 31 dni, moraš od 51 odšteti 31 (dneve marca) in tako dobiš dan 20. aprila. Če bi imela pasti velika noč aa 26. ali na 25. aprila, se praznu« je teden prej, to je 19. oziroma 18. aprila. Na podlagi tega navodila lahko zračunamo, da bo velika noč drugo leto 5. aprila, 1. 1932. 27. marca, leta 1933. pa 16. aprila. Kdor želi, si lahko zračuna dan velike noči za vsa prihod« nja leta.
GiSStS
OlovelcoljMlb.
Sedeli smo v kavarni. Zunaj je de« zevalo. Gostje so se tesno drenjali okrog mizic, da natakarji niti mimo niso mogli. Moj prijatelj Verbič je že več kot pol ure govoril omizju s pr e« pričevalnim in milim glasom o bedi siromakov, o surovosti človeštva, ka= ko je treba sočustvovati in bližnjika razumeti.
»Če bi vsi ljudje,« je povzdignil be« i
sedo, »le količkaj tega razumevanja, le malo te duševne veličine imeli...«
Umolknil je, vidno prevzet od last« nih besed, ter pogledoval po omiz« ju, kakšen vtis dela na prisotne nje« govo veliko človekoljubje. Da bi se pripravil na nadaljno razlago, je Ver« bič naročil novo kavo. Bled, suh in od trudnosti upal natakar se pridrenja s pladnjem čašic. Verbič se lagodno nasloni, da bi zaužil dišečo črnino, to« da v tem hipu zapazi, da mu je nata« kar prinesel belo mesto črne kave.
»Natakar,« vpije z grmečim glasom, oči so izgubile prejšnjo milobo, »na« takar, kaj sem vam naročil?! Teslo, ali ste gluhi? Kakšne nemarne pote« gone imate v službi, čujete, vi, plačil« nik? Ni grozno? Človek naroči črno in tisti tepec prinese belo ...?
Plačilni je vljudno ustregel človeko« ljubu Verbiču in pred vsemi gosti ozmerjal podrejenega natakarja. Ko je ta zamenjal kavo in prinesel vno« vič črno, je imel solzo v očeh.
Verbič je sedaj izpil. Oči in glas so dobile prejšnjo milobo in je nadalje« val: »Ljudem manjka duševne veliči« ne, razumevanja in odpuščanja ter ljubezni...« Ni skončal stavka, ker sem mu prisolil krepko zaušnico.
Vrgli so me iz kavarne, toda Verbič ni več pridigal o človekoljubju in pri« zanašanju do bližnjika.
Slavilna
pesem.
Slavilna pesem naj doni, ket- Križani je vstal.
Z vstajenjem nam je upanje in trdno vero dal.
Aleluja!
Ta sveta vera nas uči, da bomo vstali vsi.
Veliko noč dočaka vsak, kdor z Jezusom trpi.
Aleluja!
F. T.
»Zakaj me gledaš tako pozorno?« jc nenadoma vprašala Nej ta, dvignila glavo in se srečala s plamte« čim prinčevim pogledom.
»Vedno bolj se čudim tvoji nenavadni podobnosti z mojim bratom Naromantom!«
»Kje je tvoj brat? Nikoli nisem še čula o njem,« je rekla deklica začudeno.
Sargon je otožno vzdihnil.
»Umrl je,« je odgovoril. »Bil je težko ranjen v bitki m prišel živ v egipčansko ujetništvo. Tutmes I., ki ga je nJegova hrabrost prevzela, ga je dal zdraviti. Kmalu nato pa je težko zbolel in umrl. Mnogo sem žaloval za njim.«
»Ali misliš, da sem mu podobna?« je vprašala Nej ta radovedno.
»Da. Če se hočeš sama o tem prepričati, ti pokažem njegov doprsni kip. Pojdiva, v moji sobi stoji.«
Nejta si je nadela na glavo venec in sledila Sar« gonu.
V majhni sobi poleg spalnice je stala na granitnem podstavku soha mladega moškega skoraj v naravni ve« ji kosti. Nejtino obličje je bilo v resnici podobno obličju
»Kako zal je tvoj brat! Kako dobrohotno obličje!« je vkliknila deklica navdušeno. »Mislim, da bi se vanj zaljubila, če bi bil živ. Rada bi poljubila tega velikega in plemenitega bojevnika,« je rekla, prizadevajoč si do« seči obličje kipa.
»Počakaj, da ti pomagam,« jc rekel smeje se Sargon.
Pridvignil je mlado dekle h glavi sohe. Smejoč se s svojim srebrnim smehom je Nejta položila svoje roke na bojevnikova ramena in pritisnila svoje ustne k be« lim kamenitim.
Mlada človeka nista zapazila, da so se vratne za« vese odgrnile in se je na pragu pojavila Hatasu. Pri pogledu na ta prizor je obstala. Izraz neskončne lju« bežni in žalosti je za trenotek zatemnil njen strogi obraz.
»Kaj delata tu?« je končno vprašala.
Pri zvoku njenega kovinastega glasu se je Sargon naglo okrenil in v zadregi spustil Nejto na zemljo.
»Nejta je hotela poljubiti Naromantovo soho. Tako se ji je priljubil, da bi se vanj zaljubila, če bi bil še živ. Pridvignil sem jo, ker ni mogla doseči obličja.«
Blagohoten usmev je razžaril kraljičino dbličje. Njen pogled se je za hip ustavil na sohi, nato je objela
Vellico-
nočna
sveča.
Vstajenje Gospodovo praznuje Cerkev na veliko soboto. Pri tem se poslužuje globokoumnih svetih obre« dov, od katerih hočemo enega popi« sati. Zjutraj se poda duhovnik z le« viti in strežniki iz cerkve in pred nje* nim obzidjem se ukreše iz kamna iskra, s katero se zaneti v drvu ali oglju ogenj. Duhovnik blagoslovi ogenj in moli: »Daj, o vsemogočni Oče, Ti neminljiva Luč, da nas ogenj Tvojega bliščečega veličanstva raz« svetli, da dospemo k večnemu živ« ljenju.«
Nato blagoslovi duhovnik zrna ka« dila in velikonočno svečo in moli:
»Prosimo Te, vsemogočni Bog, naj pride na to kadilo bogati izliv Tvoje« ga blagoslova. Užgi, o nevidni stvar« nik, to luč, da se žrtev, ki se to noč praznuje, zasveti v svitu Tvoje skriv« nostne svetlobe in da se iz vsakega kraja, kamor pride nekaj tega, kar tu blagoslavljamo, umakne zloba pe« klenske prevare, po Kristusu, Gospo« du našem.«
Odtod izhaja navada, da jemljejo kristjani od tega blagoslovljenega ognja zubelj in netijo z njim po do« mačih ognjiščih.
Ogenj in luč sta namreč Kristusova podoba. Saj se je Kristus sam označil za luč in apostoli so ga imenovali luč sveta. Kakor se je posvečeni ogenj zaiskril iz kamna, ne da bi ga zdrobil, tako je vstal Kristus iz zaprtega gro« ba, ne da bi ga odprl.
Po opravljenih molitvah poškropi in pokadi duhovnik ogenj in zrna ka« dila, strežnik pa prižge ob blagoslov« 1 j enem ognju svečo. Diakon si nade« ne belo oblačilo in vzame v roke dob go palico, ki nosi na vrhu svečo na tri vejft, tako zvani triangel. Trije konci sveče pomenijo tri božje osebe: Oče« ta, Sina in sv. Duha. Nato se stvori sprevod v notranjost cerkve, kjer ne sme goreti nobena luč. Na čelu koraka nosilec kadilnice, nato slede križ, cer* kveni pevci, diakon s svečo na tri ve« je, na koncu pa župnik. Ko pride pro« cesija v notranjost cerkve, prižge dia« kon ob blagoslovljenem plamenu pr« ve sveče eno izmed treh vej svoje in poklekne. Na kolena pade tudi ves ostali sprevod. Nato zapoje z radost« nim glasom: Lumen Christi — Luč Kristusova. Njegovi spremljevalci se vzdignejo na noge in odgovore: Deo gratias — Hvala Bogu! Isto se ponovi sredi cerkve, kjer se užge druga ve« ja, in pred glavnim oltarjem, kjer užgejo tretjo.
Višek slovesnosti je pred oltarjem. Tu se diakon postavi pred pravo ve« likonočno svečo in začne v pesniških besedah proslavljati velikonočno skrivnost. Sredi pesmi pritisne po« svečena zrna kadila v svečo in jih po« krije z rdečimi koščki voska, ki so podobni glavam žebljev na križu. Po* svečena zrna kadila pomenijo svete Kristusove rane, ki jih Zveličar nosi tudi po vstajenju.
Ob drugem mestu pesmi prižge dia« kon z blagoslovljenim plamenom tri« angla velikonočno svečo in nato z njo vse luči na oltarjih. Zubelj na veliko« nočni sveči pomeni novo življenje, h kateremu se je vzdignilo iz groba Kristusovo telo. S trianglom se pa užge zato, da se pokaže vernikom, kako je tudi Kristusovo vstajenje iz« šlo iz moči troedinega Boga.
Z zubljem velikonočne sveče pri« žgejo vse luči v cerkvi radi tega, ker je Kristus luč sveta in resnica, iz ka« tere izhajajo vse druge resnice. Ble« ščeča sveča spominja tudi na goreči steber, ki je vodil izraelsko ljudstvo skozi puščavo v obljubljeno deželo.
Ravno tako nam sveti Kristus skozi temne puščave našega življenja.
Velikonočna sveča ostane na evan« geljski strani glavnega oltarja do vne« bohoda in se prižiga pri slovesni službi božji. Poživlja naj v nas spo« min na Kristusa, ki je bival po vsta« jenju še 40 dni na zemlji.
SSS33
Mrtvec.
(Po Johnu Galsworthyu.)
Spomladi 1. 1950. je sedel državni pravdnik s svojim prijateljem pri kozarcu vina.
»Ko sem oni dan pregledoval očeto« ve spise,« je pričel, »sem našel tegale. Naj ti preberem?«
»Prosim.«
Državni pravdnik je pričel:
»Pred londonsko policijo je stal dne ... ubožno oblečen mož, a vendar dostojne zunanjosti. Tu podajamo pogovor med njim in policijskim sod« nikom doslovno:
»Smem nekaj vprašati?«
»Če vam lahko odgovorim, pač.«
»Rad bi vedel ali sem zaljubljen?«
»Ne delajte slabih dovtipov.«
»Prav resno mislim. Vse je odvisno od tega; po poklicu sem kovač.«
»Kako torej pridete do tega vpra« šanja?«
»Sem brezposeln.«
»Kaj ima to s tem opraviti?«
»Dovolite, že dva meseca sem brez lastne krivde brezposeln. Gotovo ve« ste, da jih je v mojem položaju na stotine in tisoče.«
»Dobro, le naprej!«
»Že tri mesece sem popolnoma brez sredstev.«
»Ste se obrnili že na ubožno oskr« bovalnico svojega okraja?«
»Da, a ne daje več podpor.«
»Pri cerkveni dobrodelni bratovšči* ni ste tudi že bili?«
»Da.«
»Nimate prijateljev ali sorodnikov, ki vam bi lahko pomagali?«
»Polovica jih je takih kot jaz, polo« vico sem pa že obral.«
deklico in jo poljubila na čelo! Vsa zmedena in srečna zaradi take časti je deklica padla na kolena in pritisnila k ustom roke svoje pokroviteljice, ki jo je ljubeznivo dvignila.
»Tvoje srce ti je vdihnilo dobro misel, dete moje. Ljubi vedno in spoštuj tega moža, ki ti je slučajno tako podoben. Bil je velik junak.« Kmalu nato je kraljica odšla.
Čim je kraljičina ladjica izginila v temini, si je Sa« tati oddahnila. Ko se je Nej ta poslavljala od princa, si je snela venec z glave in prosila princa, naj ga položi na glavo krasnega Naromanta, kar je mladi Hitit z na« smehom obljubil. Ko je ostal zopet sam, se je vrgel na ležišče in se poglobil v množico burnih misli.
»Ne odstopim je ne Hartatefu ne Keniamunu. Moja mora biti,« si je govoril s plamtečim pogledom. »Hatasu mi jo da, zakaj večkrat se je izrazila, da mi želi srečo.
Toda treba je na neki način uničiti Hartatefa ali ga napraviti neškodljivega. Pri tem mi pomore Keniamun, ki bo mislil, da dela zase. Jutri pošljem ponj. O zastav« ljeni mumiji ne povem za sedaj kraljici ničesar.«
Ko je naslednjega dne Keniamun na Sargonov po« ziv prihitel, mu je Sargon dejal:
»Govoril sem s Hatasu o tvoji zadevi. Na mojo veliko žalost mi je rekla, da ne more brez velikih vzrokov užaliti tako uglednega moža, tem bolj ker ji Nejta do sedaj ni priznala, da jo silijo v to možitev. Glede mumije je Hatasu rekla, da utegne biti to zgolj obrekovanje, ki so si ga izmislili Hartatefovi in Menovi sovražniki. »Samo nepobitni dokazi o nečastnem de« janju,« je rekla, »me morejo prisiliti, da bi mu od« rekla Nejtinovo roko.« Zatorej, dragi Keniamun, ako hočeš priti do smotra, moraš odkriti v minolem ali se« danjem Hartatefovem življenju kako podlo dejanje ali pa si moraš kaj izmisliti, kar bi ga v kraljičinih očeh uničilo.«
»Hvala ti, princ, za veliko uslugo, ki si mi jo izkazal. Tvoje velikodušno posredovanje je prineslo že sad. Kakor mi je zjutraj Hnumgoten povedal, je Hartatefa včeraj kraljica pozvala k sebi ter mu naznanila, da od« laga Nejtino poroko za dvanajst mesecev. Tako pri« dobimo časa. Ne dvomim, da izsledim kaj takega, kar bo Hartatefa spravilo v nemilost. Njegova vloga z za« stavljeno mumijo se mi zdi zelo sumljiva. Ima tajne stike s Smenkarom, tem najhujšim oderuhom v Tebah, in z njegovo ženo Ganofero, tem šakalom v krilu, čigar ljubimec je.«
»Imate ženo in otroke?«
»Ne. To je tudi vzrok, da me šele v drugi vrsti vpoštevajo. Toda jaz sem lačen, nimam li pravice do dela?«
»Le v ubožnici.«
»Sem hotel včeraj notri, pa je pre* napolnjena. Ne morem li nobenega človeka prisiliti, naj mi da dela?«
»Težko.«
»Gospod, sem strašno lačen. Dovo» lite mi prosjačiti po cestah.«
»Ne, to je prepovedano, saj sami veste.«
»Smem potemtakem krasti?«
»Toda, toda ... vi se šalite!«
»Prav resno mislim. Bom umrl od lakote. Torej mi dovolite, da prodam jopič in hlače.« Začel je slačiti hlače; spodaj je bil nag.
Sodnik zaripljen vstane: »Ne kršite postav. Nespodobno oblečen ne sme nihče na javne prostore.«
Došle knjige.
Rodolfo Baumbach: La leggenda del Tricon no. (Zlatorog). Versione di Ario TribeLTri* belli. Con prefazioni e note. Edizione »Del« fino«. Trieste. Stabilimento tipografico nazio« naie. 1930. Vili. Pag. 102. (Cena 7,— Lit.)
France Veber: Filozofija. Načelni nauk o človeku in o njegovem mestu v stvarstvu. Ljubljana, 1930. Izdala Jugoslovanska knjigar« na. Str. 217. — Znanstvena knjižnica, 10. — (Cene: vez. Din 60.—; broš. Din 48.—.)
France Bevk: Nagrada in drugi spisi. Tiska« la in založila Tiskarna »Edinost«. Trst, 1930. Str. 103. — Biblioteka za pouk in zabavo, VII. — (Cena ,2.— Lit.)
Slovensko « nemški slovar. Slovenisch « deutsches Wòrterbuch. Sestavil dr. Fr. Bradač s sodelovanjem dr. I. Preglja. 1930. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Str. XXIV + 625. — (V platno vezan izvod stane Din 100.—.)
T. C. Bridges: Na pomoč!
(Prev. Ant. Anže.) — Grazia Deledda: No« vele. (Prev. dr. J. Lovrenčič.) Ljubljana, 1929. Založila Jugoslovanska knjigarna. Str. 301. — Ljudska knjižnica, 33.
O Bridgesovi povesti ni, da bi izgubljal be«
»Dobim torej dovoljenje, da smem prenočevati na prostem ali pa da me zapro zaradi potepuštva?«
»Izjavljam vam enkrat za zmeraj, da kaj takega ne morem dovoliti.«
»Kaj naj torej storim? Zakonov no* čem kršiti, a povejte, kako naj živim brez jedi?«
»Rad bi vam povedal, če bi vedel.«
»Potem pa dovolite eno vprašanje: Sem li po mnenju postave sploh še pri življenju?«
»Dobri moj mož, na to vprašanje pa vam ne morem točno odgovoriti. Zdi se, da za zakon obstajate le ta* krat, ko ga prekršite. Toda upam da tega ne storite. Prav žal mi je. Nasled* nji slučaj.«-----—
Pravdnik je končal. »Čudne razme* re so bile v tistih časih,« se je posine* jal njegov prijatelj.
; sede, ker ni dosti vredna. Večjo pozornost za* j služijo novele italijanske pisateljice Grazie j Deledde. Deledda je L 1927. dobila Nobelovo I nagrado za slovstvo. S tem je že itak znana ! cpisovalka Sardinije in njenih prebivalcev po* stala znana po vsem svetu. Grazia Deledda jemlje snov za svoja dela skoraj izključno iz sardinskega življenja. — Dr. Lovrenčič je pre« vedel pet novel, in sicer sledeče:	Skušnjave,
Osveta, Zgodba o gospodu ravnatelju in štev. 245., Maščevanje posebne vrste, V kraljestvu skal. Pred bravcem se vrstijo slike iz življe* nja sardinskih prebivalcev; njihovo srce utrip* Ije vidno in močno. Deleddina beseda je pre* prosta in gre k srcu ter zasluži, da bi jo bil prevoditelj bolje ponašil (prim. stavek na 207. strani: »... gospodar je n. pr., ko sta si raz* delila junčke, jih prodal za lepe denarce, Fe* liks pa jih je moral dati tako rekoč zastonj.«).
France Veber: Filozofija.
Načelni nauk o človeku in njegovem mestu v stvarstvu. Ljubljana 1930. Izdala Jugoslovan* ska knjigarna. Str. 217. (Cena Din 48.—, ve* zan izvod Din 60.—.)
To delo imenuje profesor Veber sam svoj »novi uvod v filozofijo«. Dr. Veber je napisal že L 1921. »Uvod v filozofijo«, toda kdor po* zna ta uvod in bo čital sedanjega, se bo začu*
dii, kakšen razvoj se je izvršil v Vebrovem fi* lozofskem mišljenju v tej dobi. Vprašanja, ki jih je sam, kakor pravi, le umetno in nasilno »rešil«, se odkrivajo tu v novi luči in dobivajo novo rešitev. V tem uvodu se odkriva trojica vesoljstva: prirodnost, človečanstvo, božan* stvo. Prof. Veber izhaja od človeka, — filozo* fija mu je edina osrednja človeška veda —■ a iz notranje narave človeka samega in iz analize njegovih doživljajev se mu odpira pogled v vesoljstvo. Pod njim so reči, ki se ob njih ve* seli in žalosti in jih nikdar resnično ne ljubi. Človek je oseba, ki jo je mogoče ljubiti ali so* vražiti, spoštovati ali zaničevati. Nad njim je edinstveno bitje, absolutna oseba, ki jo tudi edino človek more svetostno vrednotiti z mo* litvijo in češčenjem.
To pojmovanje vesoljstva pomeni v Vebro* vi filozofiji vsekako prevrat in sam je začu* den, kako se ta filozofija sklada z »Očena* šem«, to »klasično molitvijo« krščanstva. V zmislu svoje filozofije podaja prelepo analizo »Očenaša«. Naj misli kdo karkoli, na vsak na* čin bo moral vsakdo, ki je doslej z zanima* njem spremljal Vebrovo znanstveno delo, za* vzeti svoje stališče tudi ob tem delu, ki se ob njem ločujeta dva svetova.
Slovensko=nemški slovar. — Slove* nisch=deutsches Wòrterbuch.
Sestavila dr. Fr. Bradač in dr. I. Pregelj. 1930. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Str. XXIV + 625. — (Cena v platno vezanemu izvodu 100.— Din.)
Slovenskosnemški slovar je bil zelo potre* ben. Dosedaj smo rabili Pleteršnika in Sartia, ki pa oba ne moreta več zadostovati potre* bam, ker sta zastarela in ne odgovarjata da* našnji visoki stopnji književne slovenščine, ki je prav v zadnjih tridesetih letih izredno po« množila svojo izrazno moč za vse panoge človeškega delovanja. Tudi pravopis se je v marsikateri besedi ustalil drugače, kot za* hteva Pleteršnik. Zato nam ta slovar ne bo služil samo kot ključ do nemščine, temveč tudi kot pravopisni vodnik. — Zunanja obli* ka je prav priročna.
Pozdragi in voščila rojakov.
Slovenski fantje iz Francije pošiljamo po« zdrave in voščimo vesele velikonočne prazni* ke svojim družinam, pa še našim nezvestim dekletom, ki so na nas že pozabile.
Književni pomenki.
Po vojakovem odhodu se je Sargon iztegnil po le* žišču in govoril z zadovoljnim usmevom:
»Vse gre dobro. Kmalu se ti oddolžim, Hartatef, za žaljivi nastop, s katerim si se drznil pokazati, da sem v tvojih očeh zgolj ujetnik, ki bi bil moral postati su* žen j. Medtem obiščem te dni Pagira.«
VII.
Abrakra.
Ko se je Keniamun vrnil domov, se je zaprl v sobo in začel resno premišljevati o Sargonovih besedah. Har* tatefa je moral uničiti in to čim prej. Odkar je zvedel 0 Podobnosti med umrlim Naromantom in Nej to, je padla v njegovo dušo iskra sumničenja. Neka tajna vez je spajala Nej to z njeno kraljevsko pokroviteljico. Če je temu tako, tedaj utegne Nejtin mož doseči najvišja mesta in bogastvo.
.vT°da kako bi se najhitreje otresel Hartatefa? Z za* mišljenim, žarečim obličjem je hodil po sobi. Zdajci se je udaril po čelu in oči so se mu zmagoslavno zaiskrile: • i »S3 se n^sv.em že poprej spomnil Abrakre!« je de* jal. »Ta mogočna čarovnica mi pomore z dejanjem in s svetom.«
Niti za trenotek ni hotel odlagati z obiskom zna* menite čarovnice, ki je živela na drugem koncu Teb v osamljeni hiši, kamor so prihajale ženske, hoteče zve* deti bodočnost, ljubosumni možje in nesrečni zal ju* bij enei.
Po dvajsetminutni vožnji je prispel na majhen, prazen trg, ki so ga obdajale posute hiše. Po eni strani trga se je vlekel dolg zid, za katerim si videl palme, akacije in sikomore1) velikega vrta. Majhna vratca s kovinasto ploščo so vedla v ta vrt. Keniamun je prijel majhno kladvice, ki je tu viselo, in rahlo udaril na ko* vinsko ploščo.
Še ni odbrnel poslednji zvok brona, ko so se vratca odprla, in gost se je znašel v gostem drevoredu, vo* dečem k poslopju, ki je bilo v gostem listju skoraj skrito.
»Da si mi zdrav, Hapi! Ali lahko govorim s tvojo gospo?« je vprašal Keniamun ter vrgel obroček srebra grbastemu pritlikavcu, ki je vrata skrbno zapiral.
»Da, gospod. Moral boš pa nekoliko počakati, ker ima obisk.«
(Dalje.)
*) neka rastlina, ki raste v toplih krajih.
Tomšič Pavel iz Zatraveža, Kovačič Leo* pold, Baudaž Anton iz Cvetreža (Kal); Jakopič Štefan in Franc od Markičev; Skrt Štefan, Se* niča; Vončina Štefan, Vrhavč.
Rudarji iz Le Vieux Campinarie (Belgija) želimo vsem v domačiji veselih piruhov. — Leban Anton, Valentinčič Ivan, Stule Ivan, Kaučič Franc iz Modreja; Lužnik Andrej in Murovec Franc iz Bače; Krivec Alojz in An* drej iz Prapetna: Testen Ivan, Gregorčič Franc in Andrej, Janež Peter in Anton, Jer* mol Franc in Gabršček Jaka, vsi iz Poljubina; Kaučič Anton in Ivan iz Ljubina; Žgavec Franc, Vihtelič Alojz, Vihtelič Franc, Lampe Dominik iz Črnega vrha; Vidmar Joško, Ko« gej Jožef, Gruden Ciril, Pcrmozer Rudolf, Je* reb Viktor iz Idrije; Rejc Janez iz Kanomlje; Razpet Ferdinand, Sp. Idrija; Bajt Blaž, Po* ljanc Filip; Bajt Ignac, Kokošar Peter, Carli Anton, Hvala Anton iz Vojskega; Sedej Franc, Tominc Franc iz Zadloga; Gruden Anton, Mlinar Franc iz Dola; Mohorič Julijan iz Če« kovnika; Kaučič Franc iz Ljubina pri Tolmina.
Trije načini zvonjenja.
II. Umerjeno zvonjenje.
Da ni še prišlo umerjeno zvonjenje povsod v navado, sta krivi dve zapreki: 1. pomanjka* nje ritmičnega čuta zvonivcev za enako od« merjeno premikanje (kretanjc), 2. neprimerno obešeni zvonovi. Kdor nima razvitega ritmič« nega čuta, ne more po vojaško korakati, ne zna plesati, ne more pritrkavati in ne umerje« no zvoniti. Za to potrebuje pa zvonivec tudi dovolj telesne moči, da more zvon nakrat za* gnati ali ga krepko zadržati. Od umerjenega zvonjenja so torej otroci izključeni.
Za umerjeno zvonjenje morajo biti zvonovi primerno obešeni. Jarem malega in srednjega zvona mora biti pod vrtišči tako podaljšan, da je razdalja od vrtišč do spodnjega roba krila pri vseh zvonovih enaka. Če tega ni, je vsak poskus zastonj.
Tudi v umerjenem triglasnem zvonjenju je možnih šest melodij, rabi se pa le ena, in sicer povsod ista, ki pričenja z malim zvonom. Ta zvon ima namreč vkljub podaljšanemu jarmu najhitrejše nihaje, ker je najlažji. Zato mu jc treba dajati vedno največji razmah. Če se več* jima zvonovoma ne prepušča naj več ji razmah, če se z vrvjo le nekoliko zadržujeta, nihata tako hitro kot mali zvon in to mora biti. Ako bi pričeli zvoniti z velikim zvonom, bi mu utegnil pričetni zvonivec dajati prepočasne nihaje za mala zvonova. To je vzrok, da se pričenja umerjeno zvonjenje vedno le z malim zvonom.
To zvonjenje ima za ritmično podlago tri* delni takt, ki ga v pritrkavanju ni. Mali zvon prične zvoniti. Ko pride do največjega razma* ha, začne srednji zvonivec šteti 1, 2, 3, in sicer 1 vedno na udarec malega zvona. Nato začne potegovati vrv navzdol vedno na 2 in zvon (srednji) mora udarjati vedno na 2. Če udarja prej, ga je treba bolj zagnati, če udarja pozne« je, ga je treba pridržavati z vrvjo. Šele ko jc dal zvonivec srednjemu zvonu pravi razmah, da udarja enakomerno na 2, se začne vrv vel. zvona potegovati na 3. Če se takoj ne posreči, da začne vel. zvon udarjati na 3, ga je treba umerjevati, kot je gori rečeno.
Umerjevanje srednjega in velikega zvona traja seveda za začetnike več časa, vaja pa ta čas vedno bolj krajša in naredi tudi štetje ne* potrebno. Vendar pa morajo tudi izurjeni zvonivci vedno paziti, da takoj popravijo vsa*
ko prehitevanje ali zapoznevanje zvona. Med zvonjenjem jih ne sme nič motiti. Na vsak na* čin se morajo začetniki najprej vaditi v umer* jenem udarjanju na kozarcih ali zvončkih.
To navodilo velja — izvzemši nekatere iz* premembe — tudi za zvonila štirih zvonov. Ritmična podlaga je tu štiridelna. Šteje sc 1, 2, 3, 4, kot pri pritrkavanju v štiridelnem taktu, zato jc tudi začetek enak. Na 1 začno mali zvon, na 3 tretji zvon (po velikosti) in šele potem na 2 drugi zvon in na 4 veliki zvon,
torej tako kot piše »Pritrkovavec« na str. 41 spodaj; melodija je prav tista, kot jo vsebuje vzorec 112 a) na strani 94. Vendar pa dela me« lodija ves drugi vtis, če zvonijo vsi štirje zve« novi ali le eden ali nobeden.
Štiriglasno umerjeno zvonjenje je seveda te« žavnejše kot triglasno, ker se nihaji malega zvona delijo na štiri udarce namesto na tri ter so si udarci mnogo bližji, da že zaradi maj« hnega prebitka ali zastanka trčita dva glasova skupaj.	Iv. M—a.
MSSBie8iBBgZaSS@BS@B8a8@SS8a85g5IB@BSa@Ba@®«
8 Tvrdka Tessi* • Hribar » fiariea |
CORSO G. VERDI št. 32
m
1 m
priporoča svojim starim odjemalcem domače in inozemsko blago vseh ^ vrst, posebno veliko izbero črnega sukna za čast. duhovščino in m platno znanih tovarn Regenhart & Ravmann za cerkvene prte.
Perilo za neveste od najnavadnejših do najfinejših vrst in vse «?,: potrebno za njihovo popolno opremo.	|p
g BLAGO SOLIDNO.	CENE ZMERNE, p
Josip Ker§evanl# Gorica,
PlauBSKat Cavoiir štev. €5.
Zaloga šivalnih strojev svetovnoznanih tovaren „MUNDLOS“ in „PFAFF“, dvokoles originalnih BIANCHI, gramofonov, samokresov, pušk in vseh nadomestljivih delov imenovanih predmetov.
Mehanična delavnica:
GORICA — Piazza Cavour štev. 5 Bsacla „LA8tP9“	Bencin „MMP0“
Najboljši pletilni stroji nemške tovarne „Sandler & Graff". Brezplačen pouk v umetnem vezenju in pletenju.	Telefon St. «IS. GrcoUvins: KEESEVANI, GORIZIA. CICLI
Ker so	G. CORETTI, znaš!, tvrdke
	« iiiMiiiniinr
tvrdki	B.STRUCHEL

via Hazdni TEST, via S. ©aterina 7,,
odpovedali prostore, je začela v ponedeljek 7. t. m. razprodajati najnovejše zaloge, ki si jih je nabavila za obnovitev, z odbitkom
30°
od cen, ki so označene in že itak prav nizke.
Volieaiia, sakaeaina, saiiaaioa a enotnih ia pisaaih barvah, blaga za perila, parila za mala ia žagala,begata izbera molkih srajc, maja, aopasica, robaeicazainalba ia ženska,brisača prti,prtiči, halja, pregrinjala, zavese, preproge, obposteljaa preproge, preproga za ho-čaihe.rateagratfiiceaaFaaiaice, robci ia drobnarije a naj večji izberi.
1. Vse blago je prvovrstno in zajamčeno
Gospodarstvo
Trg lEeiih prideta.
I ZAHVALA
j zavarovalnici gSL5 081101:“ in g. Rav-j niku v Gorici, Via Barzellini št. 2,
l za najboljšo cenitev mojih pogorelih poslopij, in sicer hiše, kleti, hleva lope, svinjaka kakor tudi premičnin. Priporočam „L’UNION vsakemu.—
Ivan Šer&lciiic — Šembije 31, (II. Bistrica).
TRST, dne 15. aprila:
Krompir: domači (ida, kamnik) 45, gališki 35, ogrski 35, novi 120.
Zelenjad: zeleni radič 80 do 120, za kuha* nje 70, kislo zelje 130, glavnata solata 120, so« latica (salatina) 280, cvetača 80, brokoli 50 do 60, korenje 100, hren 400, špinača 100 do 120, grah 120, blitva (blede) 50 do 60.
Jajca 35 do 40.
GORICA, dne 16. aprila:
Zelen jad: zeleni radič 30 do 40, ohrovt (vr« zote) ckspress 80 do 120, špinača 40, solata 50 do 60, peteršilj 40 do 50, šparglji 650 do 700, špargice 300, brokoli 20 do 25 za kg, lobodičje 14 do 15, redkvice 15 za sveženj.
Jajca 32 do 38, maslo 13.
Krompir 30 do 35.
Opomba: Spargi jev pride na trg po 300 do 400 kg na dan; prišlo bi jih mnogo več, če ne bi bilo vreme tako slabo. Izvažajo jih pred« vsem v Avstrijo in na Češko, kamor gre tudi druga zelenjad, ker sta v dotičnih državah mraz in slabo vreme. Na goriškem trgu je mnogo graha (po 150 do 180 kg) in novega krompirja (po 120 do 150), ki pa ni domač pridelek, tem« več iz južne Italije.
Natečaj za sajenje boihača.
Bolhač (italijanski piretro) je roža, ki raste v velikih množinah v D alma« ciji in tudi na kvarnerskih otokih. Od tod izvažajo letno velike množine cvetnih glavic. Zmrvljene služijo za. preganjanje živali, ki so označene v naslovu rastline.
Ker se je izkazalo ugodno pospe« sevati gojenje te rože tudi v Italiji, so se združila različna oblastva in orga« nizacije ter razpisale nagrade sadil« cem boihača. Nagrad bodo deležni sadilci v puljski, reški in tržaški pokrajini. V ta namen je določenih 7500 lir; posamezne nagrade pa znašajo 50, 100, 200, 300, 400 in 500 lir.
Kdor se v gornjih pokrajinah zani« ma za sajenje boihača, naj se obrne za pojasnila na reški, puljski ali tržaški kmetijski urad ali njega podežei« ske podružnice. Javiti se je treba vsaj do 30. aprila 1930.
Izvoz vina iz Italije je znašal lansko leto 762.363 hi naspro« ti 714.396 hi iz prejšnjega leta. Izvoz se je nekoliko povečal. Iz številk sle« di, da je bilo prodanega v inozem« stvo nekaj manj kot 2 odstotka vse« ga pridelka; ostalo smo popili doma.
Nemčija in uvoz vina.
Nemčija je uvozila lansko leto 821.000 hi vina, in sicer:
444.000 iz Španije, 127.000 iz Grčije, 126.800 iz Francije, 46.700 iz Italije, ostalo iz Portugalske, Ogrske, Jugo« sl avi j e, Romunije itd.
Cikorija kot dodatek h kavi.
, Prvič so rabili cikorijo kot dodatek h kavi na Nizozemskem, in sicer okoli ;• 1690. Uporaba se je zelo počasi širila m šele okoli 1. 1800. je prišla v splošno navado.
Cikorijo delajo večinoma iz radi« čevih korenin. Najprej jo posušijo v posebnih pečeh, potem pa zmeljejo. ' -ikorijo dodajamo h kavi zato. da do
bimo bolj temno tekočino, kot jo da ! samo kavino zrnje. Cikorija je popol« noma nedolžen dodatek; redilnih sno« vi nima, kot jih tudi sama kava ne vse« buje. Redilna sta le sladkor in mleko. Kava vsebuje strup, ki se imenuje »koffein«, in vpliva na živčevje ravno tako kot »nikotin« v tobaku.
Uničuj plevel!
Vse kaže, da so vremenoslovci, ki so prerokovali za letos čudno vreme, zadeli resnico. Toplota se menjuje z dežjem. V takih razmerah sc na nji« vah kaj rad razvija plevel. Kdor ga hoče nadvladati, naj ga začne takoj trebiti. Ne odlašaj s takim delom, po« sebno s pletvijo.
Izvoz cvetače.
Po predpisih Državnega izvoznega zavoda v Rimu se sme izvažati v ino« zemstvo le taka cvetača (karfijol), ki ima predpisano veliko glavico. Naši brokoli imajo premajhne cvetne gla« vice, da bi jih smeli izvažati. Izvoz cvetače iz Italije je znašal v letu 1926.	kvintalov	386.640,
letu 1927.	kvintalov	603.152,
letu 1928.	kvintalov	351.119,
letu 1929.	kvintalov	407.273.
V	Čedadu
so ustanovili vinarsko zadrugo, ki ima sedež v prostorih zadruge za sušenje sviloprejk.
V	Kopru
se je ustanovila zveza vinarskih za« drug, h kateri so pristopile vinarske zadruge v Bujah, Kopru, Piranu, Uma« gu, Vertenelju in Poreču.
Sladkor v Italiji.
Lansko leto so izdelale italijanske tvornice 3,920.000 kvintalov sladkorja. Pravijo, da bo treba izvozitiNčez mejo nad 500.000 kvintalov.
fino i etemm po modri galici.
Če imaš po nemarnosti ali nesreči vino z okusom po modri galici, napra« vi sledeče: Najprej se prepričaj, ali je res galica raztopljena v vinu. V ta na« men vtakni v kozarec sumljivega vina čisto in novo šivanko ter jo drži v vi« nu skozi 20 minut. Ko jo vzameš iz vina, poglej, ali je pokrita s plastico bakra (galica vsebuje baker). Če vi« diš plast, vedi, da je tako vino lahko zdravju škodljivo in ne samo težko užitno.
Nato vzemi na vsak hi vina po 300 gramov (3 decilitre) vode, v kateri skuhaj 5 gramov žvepla in 10 gramov sode (soda kaustika) toliko časa, do« kler se žveplo ne izgubi. Čim se je to zgodilo, precedi tekočino in jo prime# šaj vinu. V teku par tednov se bo ha« ker vlegel med drožje, kakor vino
Pretočiš
Pepe! kot gnojilo.
Pepel je precej dragoceno gnojilo, če ga nismo že prej rabili za lug. Lug namreč izluži iz pepela predvsem ka« lij, ki je čistilo za umazano perilo in glavna redilna snov v pepelu.
Pepel se zelo razlikuje od pepela. Najboljši je iz lipovega in bukovega lesa. V glavnem pa vsebuje vsak lesni pepel v majhnih količinah (navadno 3% ) fosforove kisline, precejšnjo ko« ličino (8 — 10% ) kalija in mnogo (30% ) apna.
Pepel je radi kalija prvovrstno gnojilo za rastline, ki nam dajejo sladek pridelek (sadje, grozdje, p e« sa itd.), izborno je tudi za krompir, detelje in koruzo.
Pepel je znano gnojilo za travnike. Prave čudeže dosežemo z njim na vlažnih ali močvirnatih travnikih. Tu« di vrtnarji rabijo pepel, ker vedo, da ne vpliva le blagodejno na količino in dobroto pridelka, temveč da napravi tudi zemljo bolj rahlo.
Najboljše je, če se pepel trosi v je« seni ali v teku zime, sicer pa pred in neposredno po dežju.
Čebelarska zadruga v Gorici, via S. Giovanni štev. 6, opozarja vse čebelar« je, ki so dali vosek v predelavo, da naj pride« jo iskat izgotovljene satnice. V nedeljo 13. in 27. aprila dopoldne bo skladišče odprto, da lahko ustrežemo tudi onim, ki ne utegnejo priti med tednom v mesto.
Opozarjamo nadalje, da bomo pričeli sredi tega meseca z drugo predelavo voska. Kdor ga ni še prinesel, naj stori to prav gotovo do 18. aprila t. I.
Prodamo tovorni avtomobil »Fiat«, sred« nje teže, za 7500 lir, priklopni voz (»rimorchio«) r.£ 2 kolesi za 2500 lir; oboje v prav dobrem stanu. Vprašajte v kavarni »Baldini«, Gorica — via Mazzini 1.
Vila v Ljubljani se poceni proda. — Brezi« gar, Garibaldi 6 -— Gorica.
Proda ali se da v najem z vsem inventarjem (ev. tudi blagovno zalogo)
trgovska hiša
v majhnem, prometnem industrijskem kraju (Laško, Slovenija). Stoji blizu postaje in je ena izmed vodilnih
trgovskih hiš
s špecerijo, deželnimi pridelki in manufakturo.
Ponudbe pošljite na naslov:	H. Herman,
T.asko, Slovenila
Mohorjeve hnjige.
Letošnjo jesen izide pet mohorskih knjig. Ker se oglašajo radovedna vprašanja, kakšne bodo, si jih oglejmo,
1.	»Sirote« so pretresljiva povest, ki jo je spisal naš otliški rojak Narte Velikonja. Jetična mati umre na cesti in zapusti štiri sirote. Njih težko živ* ljenje in končno rešitev nam pisatelj opisuje v močnih', živih slikah.
2.	»Delavci« so druga izvirna po* vest, ki jo letos prejmejo mohorjani. Spisal jo je Slavko Savinšek, ki je de* lavski sin iz fužinarske družine. »De* lavci« nam živo rišejo, kako se življe* nje na kmetih spremeni, ko se zgradi* jo tovarne in začne mladina vreti va* nje na delo.
3.	Nove postave. V tej knjigi bo vešč strokovnjak razložil najvažnejša poglavja iz italijanskega civilnega prava. V njej boš našel pouk, kako pravilno sestaviš testament, kakšne so lastninske in posestne pravice, nada* 1 je pouk o najvažnejših pogodbah itd. Ta knjiga bo tako pisana, da jo bo vsak naš gospodar lahko razumel in njene nauke s pridom porabljal.
4.	Otrok moli. To knjižico bo mo* rala vsak mati mnogokrat vzeti v ro* ke. Kazala bo otrokom podobe in jih učila molitve, ki so zraven podob. Pa tudi otrokom bo knjižica v veliko ve* selje.
5.	Koledar je ljubi znanec naših družin, ki jih spremlja skozi vse leto. V njem bo tudi letos obilo reči za pouk in zabavo. Za zdaj lahko izda* mo le to, da bo v koledarju strokov* n jak obširno in pravično opisal seda* nje razmere v Rusiji. Zgodovinar prof. Bednarik bo podal par poglavij iz starih časov. Priljubljeni pisatelj Franc Jaklič pa je napisal šaljivo po* vest, da se bomo prisrčno nasmejali. Koledar bo prišel k nam v novem, okusnem oblačilu.
Toliko povemo za zdaj. Pristavimo le še to: če se niste še vpisali v Gori* ško Mohorjevo družbo, vstanite in brž pojdite k bližnjemu poverjeniku, ki vpisuje ude v našo bratovščino. Čla* narina znaša šest lir. Če pa poverjeni* ka ni v bližini, pišite na Goriško Mo* horjevo družbo v Gorici, Via Orzo* ni 36 A. Kdor zdaj zamudi, jeseni knjige dražje dobi.
Ti boi eno povedal ! i
»Lep nov klobuk imaš. Kdaj si ga kupil?«
»Pred desetimi leti. Ko sem ga no* sil tri leta, sem ga dal obrniti, čez dve leti pa nanovo pobarvati. Po p re* teku štirih let sem kupil nov trak in klobuk je bil zopet kakor nov. Pred štirinajstimi dnevi sem ga pa v ka* varni zamenjal z nekim drugim.«
* ❖ *
Znani nemški igralec Pallenberg, znan po svojih izvirnih domislicah, se v restavraciji pritožuje, da je zrezek trd in nož skrhan. Natakar ga zavrne: »Sem mislil, da ste bolj izvirni, pa go* vorite isto, kar drugi.«
Ljudska posojilnica v Cerknem,
vp. zadr. z neom. jam., vabi člane k
REDNEMU OBČNEMU ZBORU
za XXXVI. upravno leto 1930., ki se bo vršil v nedeljo dne 27. t. m. ob pol treh popoldne v zadružni pisarni.
Dnevni red: '
1.	poročilo načelstva in nadzorstva,
2.	odobritev računskega sklepa in bilance za leto 1929.,
3.	volitev načelstva in nadzorstva,
4.	morebitni predlogi.
ODBOR.
OBČNI ZBOR Ljudske poso j. v Trnovem pri Bistr.,
reg. zadr. z neom. jam., se bo vršil dne 27. aprila 1930. ob pol štirih popoldne s sledečim dnevnim redom:
1. poročilo načelstva in nadzorstva,
2 odobritev računskega zaključka za 1. 1929,
3.	volitev načelstva in nadzorstva,
4.	slučajnosti.
V slučaju nesklepčnosti se bo vršil pol ure pozneje drugi občni zbor ob vsaki udeležbi.
ODBOR.
PREKLIC.
Podpisani Ivan Fon iz Smasti štev. 39, pre« klicu jem in obžalujem besede, ki sem jih go* voril dne 19. marca 1930. v gostilni g. Uršiča v Ladrah, proti g. Ivanu Kurinčiču iz Smasti 40. javno izjavljam, da omenjeni sploh ni sodelo* val pri napadu na mojega brata kakor sem jaz izjavil ter se mu zahvaljujem, da je odsto* pil od kazenskega postopanja proti meni.
Smast, 20. marca 1930.
Ivan Fon.
Les: jelov, borov, bukov, lipov, javorjev itd. kupi žaga v Gorici. Ponudbe na: Brezigar, Garibaldi, 6 — Gorica.
1 IDRIJA k
Zobni zdravnik
Stanko Perhavec
sprejema
V	Idriji: nad Kosovo gostilno št. 100
vsak petek od 9. — 15.,
V	Ajdovščini: vsako soboto od 9. — 18.
i	Vsa dela so zajamčena. «o-
Gostilna „Aile CORRIERE*,
(tik Caffè Fabbrls)
v TRSTU — via Romagna st. 4.
Domača kuhinja, vipavsko in istrsko vino ter kraški teran. - Postajališče potniških avtomobilov in ljudi z dežele.
mm ZilLOSiJ VIHa v Trstu Viali: XX Sett. 84
Vljudno se priporoča
lastnik F. STRANCAR.
Salon za moške in dame.
Gorica, Piazza Vittoria (Travnik) 17
Navadno kodranje in trajno ko* dranje po najmodernejšem sistemu Mayer*Karlsbad. Kodri trajajo po 6 mesecev.
Priporoča se LUDOVIK ZOTTER, brivec in vlasuljar.
m
.-ji
m
m
m
m
*
m
m
m
-st
m
m
m
m
m
m
m
et
et
m
; e
I «I

..
et
m
„1111211 SEL POPOLO."
LEONARDO CHIECO,
TRST, Piazza Garibaldi N. 1. - prej Barriera vecchia.
Bogata Szhera 2 2 2
Matere, neveste, otroci,
preden I*.napite, oglejte si naše cene, ki
so najšbmlj nizke v Trstu.
Par primerov:
madapolam, dober, 80 cm visok m Lit. 170, platno za rjuhe, 150 cm visok „	„	3'80,
„širting-nevesta“ za nevestino opremo „	3.—,
cefir za moške srajce	D40,
črn saten, 130 cm visok .	.	.	„	„	3'80,
traliž za žimnice.....„	„	270,
posteljno pogrinjalo iz sviie
m 2-40X270 po „ 48—,
lHjT*' Izrabite priliko !
m
le
lie-
te-
te
le
te
te
le-
te-
le
»
m
6#
m
m
»
se-
ne
m
m
e
m

S*
le
velikansko izbero zadnjih novosti v vseh oddelkih, ki so za novo letno dobo na novo založeni po
Corso V. E-isIl št 16
t-'	•••
: ........ - • .'V


love
KDAJ IN KAKO ZASTARAJO PRAVICE?
Poseben pomen ima v pravnem živ« ljenju čas. Nikjer pa ni čas tako važen kakor pri zastari pravic. Zastara je pravno dejstvo, radi katerega kdo iz* gubi pravico, če je v določeni dobi ne izvršuje, ali jo pa pridobi, če jo dolo* čeno dobo izvršuje. Iz tega sledi, da moramo razlikovati dvojno zastaro:
1.	zastaro, na podlagi katere nekdo pravico izgubi in jo drugi pridobi, in
2.	zastaro, radi katere nekdo pravico
izgubi in se drugi oprosti določene ob* vezanosti. Z ital. besedo imenujemo prvo zastaro »prescrizione acquisitiva ali usucapione«. = pridobitna zastara ali priposéstvovanje. S to zastaro lahko pridobiš lastninsko, služnostno i in druge stvarne pravice. Drugo za= j staro pa nazivamo:	»prescrizione j
estintiva = zastara, radi katere pra« $ vice ugasnejo.
Danes hočemo govoriti o tej drugi i zastari, ker se je zastarna doba po j novem zakonu zelo spremenila.
Pravica in tožba.
Recimo, da si posodil sosedu 1000 ! lir. Sosed ti ni vrnil posojila ob dolo; j čenem dnevu. Od tega dneva dalje | imaš pravico zahtevati s tožbo, da ti posojilo vrne. Pri tem je važno vedeti, kdaj prične zastara.
Pri tako zvanih osebnih pravicah, (naš primer) ko gre za določeni prav« ni odnošaj med dvema ali več oseba« mi, prične zastara tedaj, ko nastane pravica do tožbe.
Pri stvarnih pravicah pa gre v prvi vrsti za pravni odnošaj med osebo in določeno stvarjo (zemljiščem, hišo in drugimi nepremičninami). Drugi ne smejo motiti te osebe pri izvrševanju njene pravice. Zato prične zastara pri stvarni pravici v trenutku, ko te kdo moti v uživanju ali izvrševanju te Pravice. To je pravilo, ki dopušča kakor vsako drugo pravilo nekatere izjeme.
Bistvo zastare.
Zastara je predvsem obrambno sredstvo proti tožbi. Zato se lahko to« ženec tudi odreče ugodnosti, ki mu jo nudi zastara. Dočim mora kazenski sodnik uradno uvaževati zastaro, ci« v’mi sodnik tega ni dolžan storiti. Če Kc toženec ne sklicuje na zastaro, je sodnik ne sme uradno uvaževati. Kdor ima pravico do zastare, se tej pravici tudi lahko izrecno ali molče odreče. Molče se odreče zastari, kdor napravi nekaj takega, kar je nezdružljivo z voljo, da bi hotel izrabiti zastaro v svojo korist. Ni pa mogoče se odreči zastari, dokler ni dovršena. Upniki in druge osebe, ki imajo na zastari ko« r'st, jo lahko izrabijo, če tudi hi si ji opravičenec odrekel. *
Čeprav zaradi zastare pravica do tožbe ugasne, ostane vendar nekaka naravna obveznost. Če dolžnik kljub
Stran 20
zastari, n. pr. plača svoj dolg, ne more j zahtevati, da bi mu upnik plačani j znesek povrnil.
Kdaj ugasne pravica do tožbe?
Redna zastama doba znaša 30 let. Po tridesetih letih zastara pravica do vsake tožbe. Redna zastarna doba za trgovske tožbe pa znaša 10 let.
i
Zastarna doba 5 let.
|
V petih letih pa zastarajo tožbe, ki j izhajajo:
1.	iz pravice do letnih obrokov od j dosmrtnih rent;
2.	iz pravice do vzdrževalnine;
3.	iz hišne najemnine in najemnine j od kmečkih posestev;
4.	iz obresti in sploh vseh dajatev, ki se obnavljajo v letnih ali krajših obrokih, če so nekak prirastek ka» pitalu.
Po preteku treh let
zastarajo tožbe:
1.	profesorjev in učiteljev za po» učevanje izven šole, če so prejemali učnino za več ko en mesec hkrati;
2.	zdravnikov in babic za zdravnic j ški pregled in zdravila;
3.	odvetnikov, prokuratorjev za tro* ške in delo;
4.	inženirjev, arhitektov, geometrov za njihov zaslužek.
Zastarna doba enega leta.
Po preteku enega leta zastarajo tožbe:
1.	profesorjev in učiteljev za zaslu» žek, ki so si ga pridobili s poučeva* njem izven šole, ako so prejemali dnevno ali mesečno učnino;
2.	trgovcev za blago, ki so ga pro: dali netrgovcem;
3.	učnih in vzgojevalnih zavo» dov, ako hočejo izterjati učnino in vzdrževalnino;
4.	služinčadi, delavcev in dninarjev, ako hočejo iztožiti svoj zaslužek.
Po preteku 6 mesecev
zastarajo terjatve gostilničarjev, hote* lirjev in podobnih podjetnikov za sta» novanje in pijače.
Omeniti moramo, da upniki lahko zahtevajo od dolžnikov, naj prisežejo, da je dolg bil plačan, ako gre za ter» jatve, ki zastarajo v manj ko petih letih. V teh slučajih namreč zako» nodajalec predpostavlja (presumira), da je bil dolg plačan, dokler se ne do» kaže nasprotno. Zato dopušča zakon pri teh terjatvah prisego dolžnikovo. Prisega je večkrat za prizadete upnike kaj izdatno sredstvo.
ZDRAVNIK
dr. L. SIMONITI,
bivši asistent za notranje bolezni,
sprejema ysak dan u ©Orici,
fistia 8I7T3118 (na Treniti)
(nasproti gostilne „Fiegl“.)
o«J. ©- - 12. in 3. - 4.
Db sFEfeii po četrti uri na Ustnem domu u
pišjja»i i* Brdih i
«
owa
vrsta semenske turščice, vzgo» ; jena z umetnim križanjem dveh j' odličnih amerikanskih vrst, z j rumenim zrnjem, ki daje naj» ; boljšo moko. Turščica je zgod» j nja in požene navadno po 2 ! klasa do 30 cm dolga.
Trgovina s semeni:
JUST HŠAJ,
SORICA,
Piazza della Matteria 4.
TRST — VIA ARCATA 16 — TRST.
Veliko skladišče moških in deških oblek; na novo založeno z največjo izbero površnikov v modernih barvah, črnih in plavih jopičev, mo» dernih flanelastih in suknenih hlač v razno» vrstnih barvah.
Velika zaloga delavskih oblek in tudi posa» meznih hlač in jopičev.
Govorimo slovenski.	Zelo znižane cene.
Zeio važno m skrbne gospodinje In krčmarice !
Aluminijeva posoda na vago po 25 Ur kg.
Zelo znižane cene. Po naravnost smešnih cenah razprodajamo razno* vrstno kuhinjsko posodo in druge hišne potrebščine.
Trst, via Carducci 3 (nasproti bivši vojašnici.)
Pozor!


Naznanjam svojim cenj. odjemalcem v mestu in na deželi, da je moja
mcmisfaktuiTia trgro-vliiai
vnovič na debeio založena z novirn blagom po znižahih in konkurenčnih cenah.	Priporoča se ugl. občinstvu
Rudolf Knez, GORICA,
Pizza E. de Amicis 13 (na Komu).


mastmmm
Dragi kmetovalci!
Vaše pridélke, sad vašega truda in znoja vam pogosto uničuje toča. Tej nezgodi se lahko opomore s tem, da pridelke zavarujete pri katoliški zavarovalnici
„LA CATTOLICA".
Mlake prlslojSaSne.	Ugrodni p o sr o ji.
Obveščamo kmetovalce, ki so bili vpisani v tekmo za žitno bitko in bodo. odlikovani ter so zavarovani pri imenovanem zavodu, da ne bodo plačali zavarovalnine do 400.— L. — Plača zavarovalnica sama.
Naša zavarovalnica zavaruje: grozdje proti toči, stavbe in premičnine ®	proti požaru, ljudi za življenje in doživetje.
Genaraliio zastopništvo s TEST, ~ KICCLO* Sl. Zastopstvo v TOiii® JU :	in M. ŠONC.

VISINTiN
TUT. sia delle Torri i. sopi sla S. lazzaro 17. "H: imi SV. mm NOTO.
Pričela se je prodaja sukna" in moških oblek po najnižjih cenah. » Imamo na razpolago najboljše krojače, ki izdelujejo obleke po meri.-
BsgotoifBjene obleke esci L 52L stakne	73 73 5Ž5.-
dašje,
93
Zagotavljamo vas, da je blago prvovrstno in cene konkurenčne.
-tea

VppaAaaja i odgovori. j
Vprašanje št. 275: Ali morajo tudi delavske ; skupine plačati užitnino od popitega vina, ki ga vzamejo na debelo? — Odgovor: Zakon v ! Vašem slučaju ne priznava oproščenja od j užitnine. Ta ugodnost velja le za poljske de* i lavce, in sicer za vino, ki ga popijejo pri hrani Ì na delu.
Vprašanje št. 276: Ali je veljavna tudi po j novem zakonu daritvena notarska pogodba, i napravljena po avstrijskem zakonu? Ali se po ; smrti darovateljev lahko razveljavi? — Od* i govor:	Na Vaše vprašanje ne moremo točno i
odgovoriti, ker je premalo jasno. Daritvena j notarska pogodba, ki je bila sklenjena pred !
1.	julijem 1930,, je veljavna, ker je z& take j merodajen avstrijski zakon. Po njem je bilo ; tudi mogoče preklicati ali izpodbijati daritve* i no pogodbo, in sicer v nastopnih slučajih:
1.	darovatelj je lahko zahteval izplačevanje ‘ zakonitih obresti od vrednosti darovanega s predmeta, ako je po darovanju zašel v bedo ! in stiske;
2.	darovatelj in dediči so lahko preklicali daritveno pogodbo, če se je obdarovanec iz« kazal za nehvaležnega;
3.	ako je darovatelj z daritveno pogodbo
prikrajšal nekoga v pravici do vzdrževanja, S sme ta od obdarovanca zahtevati, da mu na* \ domesti primanjkljaj;	i
4.	pogodba se sme preklicati tudi zaradi j prikrajšanja na nujnem deležu; te pravice se j lahko poslužijo darovateljevi otroci;
5.	daritveno pogodbo smejo izpodbivati tu* \ di upniki, če so bili zaradi darovanja oško* \ dovani;
6.	po darovanju rojeni darovateljevi otroci ! smejo v slučaju potrebe zahtevati izplačeva* nje zakonitih obresti od vrednosti darovanega predmeta.
Ker nam niste svojega slučaja natančno opi* sali, smo odgovorili na splošno.
Vprašanje št. 277: Imava 17 in 18 let. Rada bi šla k zrakoplovcem. Kam naj se obrneva in kakšne listine potrebujeva? — Odgovor: Obr* nite sc do vojaškega okrožnega poveljništva (Distretto militare). Tam dobite vsa potrebna Pojasnila.
Vprašanje št. 278:	Očetu so pomrli vsi si*
novi, ima pa dve hčeri. Ali lahko posinovi tu* jega otroka, da se ne izgubi ime? Ali bi po* sinovi j enee dobil premoženje? — Odgovor: Oseba, ki ima zakonske ali pozakonjene otro* ke, ne more nikogar posinoviti.
Vprašanje št. 279:	Sosed je zvišal tlak za
15 cm, tako da teče ob dežju voda v moj hlev; znižal je tudi hodnik pred hišo za toliko; da ne morem pripeljati sena iz senožeti, ker ni* niam drugega dohoda. Kaj naj napravim? — Odgovor: Sosed bi ne smel tal toliko zvišati,
pa hiše. hod*
nik in odstrani tako ovire. Če bi ne hotel ustreči, lahko izročite zadevo odvetniku. Izid Pravde bo za vas skoro gotovo ugoden.
Vprašanje št. 280: Kako in kje dobim »ka* zenski list« (fedina penale)? — Odgovor: Prošnjo za kazenski list morate napraviti na Pristojno okrožno sodišče (Tribunale civile e penale). Prošnji je treba priložiti krstni list in kolkovan papir za 10 lir. Prošnja se napiše na navadnem (nekolkovanem) papirju.
Vprašanje št. 281:	Koliko časa moram bi*
vati v Italiji, da dobim državljanstvo? Tu sem že 22 let, pa sem še vedno zapisan za jugoslo* vanskega državljana. — Odgovor: Italijansko državljanstvo zaprosi lahko na podlagi zakona
teče deževnica v vaš hlev. Še mar hodnika, ki ovira 'sedaj dovoz do vaše Pogovorite se z njim, da popravi tlak in
HMTHBiElSE POHIŠTVO
J$i ZftJ&MÈEISQ
PO IAJSIŽJIH (3MB
tisšiiti! ? tomi
G. B1ECHER
TRST — Via deli’Istria 27.
Najbolj moderne sobe, kuhinje in jedilnice. Razpošiljamo po deželi.
Veliki popustil
Bolt. BBS. [OMEL,
sp<2c5a.$$s6 za bolezni v
ušesih, nosu in
bivši operater na univ. klinikah prof. Neumanna in Hajeka na Dunaju in asistent | proi.Brunettija v oddelku za nosne in ušesne | bolezni v mestni bolnišnici v Benetkah. | Sprejema od 9.-11. predp. in od 3.-4. pop.
| Gorica, Vis Garibaldi 11 (prej Teatro) j
I KABINET ROENTGEN
Primarij
| Dr. DE FIORI AUG.
68HICR, Corso Viti. Èira.IH.št.M-ll
od 9. — 12. in od 2. — 4.
8
Nove vrste cigaret.
Italijanski tobačni monopol je dal razprodajalcem, pooblaščenim za raz* • prodajo tujih cigaret, v razprodajo nove cigarete, izdelane na otoku Rodu (Egejsko morje). Imenujejo se Rodi in Samsoun, stanejo po 30 in 36 stotink ena.
V teh cigaretah je najfinejši tobak iz orienta, ki je lahek, lepo dišeč, v njem je malo nikotina. Cigarete so v lepih škatlah, so z zlatim ustnikom ali brez njega.

„Lfl BLOCCHISTA TESSILE"
TRST " - wio. Madormlraei št. S,
Prodaja vse predmete po smešno nizkih cenah!
Zs celili® mm m m praksi mliM ziioegs nssšhih srajc in še ®sž|e zaìn&e insistila, žensisii m nfrešMia hshhbìc.
Moške nogavice, enotne barve . »	» moderne risbe
»
ženske
»
otroške
iz škotske niti iz sukanca iz škotske niti vseh številk in barv
par L 1.— » L 1.25 » L 1.95, » L 3.90, » L 4.90, » L 1.50.
VELIKA ZALOGA OSTANKOV NA UTEŽ.
RESNIČNA TVRDKA NA DEBELO
„LA BLOCCHISTA TESSILE"
TEST; samo w vlo. Madonnina št. S.
L\y,v5: v5• • -' V ' ■
PSU

ALFA LAVAI"
Vam kaže na sliki
»SNEMALNI

<tlp 1930)
z bobničem, M ne porjavi. Družba ALFA LA VAL
5. 1/Is FaPHBti - ffiiLHH 113 - Via Farneti 5.
od 13. junija 1912., št. 555 člen 4. vsak inoze» j mec, ki biva v Italiji najmanj 5 let. Prošnjo j je treba nasloviti na notranje ministrstvo in jo vložiti preko županstva in prefekture. Za državljanstvo ne zadostuje, da se je kdo rodil v Italiji; imeti mora rudi v eni italijanski ob» čini domovinsko pravico.
Vprašanje št. 282: Imam na obrazu rjave pi» čice, katere imenujemo »lače«. Dobim jih pri pri vsakem pomladanskem solncu. Kako jih odpravim? — Odgovor: Rjave pičice na obra» zu (leče) so nekaj čisto običajnega. To so pig» mentirà (barvilna) zr^rca, ki se nahajajo v ko» ži; zato jih je težko odpraviti. Nekateri upo» rahljajo najrazličnejše maže, a najbrž brez uspeha. Pustite pičice na miru.
Vprašanje št. 283: Kaj je bolezen »rožapi» la«? — Odgovor: Pod imenom »rožapila« mi» slite menda bolezen, ki se znanstveno imenu» je »crysipelas«, nemški »Rotlauf«. To je precej j resna bolezen, ki je združena z visoko vroči» s no, glavobolom in bljuvanjem. Takemu člove» j ku se pozna že na obrazu, da je bolan. Na ji obolelem mestu koža pordeči in oteče, napra» jj vijo se mehurčki ali celo gnile bule. Tak člo» | vek mora k zdravniku.
Vprašanje št. 284: Ali se. lahko pokvari to» | plomer, da ne kaže prav? — Odgovor: Resne j in velike tvrdke ne dajo v prodajo nobenega j toplomera, dokler ni preizkušen pri vseh topli» ] nah, katere naj kaže. Zato se taki toplomeri jj prav redko pokvarijo. Toplomeri manj resnih \ tvrdk navadno niso preizkušeni in večkrat se s pri njih pretrga nit živega srebra ali alkohola, j Taki niso za rabo.	}
Vprašanje št. 285: Ali obstoji priprava (apa» j rat), ki bi zazanamoval vodo ali posneto mie» j ko, primešno naravnemu mleku? — Odgovor: i Take priprave ni. Posneto ali povodeno mie» j ko lahko spoznate le s tolščomerom (Gerber, j Hoyberg) in primerjevalno molžo v hlevu.
Vprašanje št. 286: Zakaj daje stot mleka ja» nuarja in februarja meseca le ‘4-20 kg masla, $ dočim daje oktobra 4.90 kg? —X)dgovor: Ko» j ličina masla zavisi od krme, vrste živali in j molznosti krave. Mleko je oktobra bolj mast» ; no le raditega, ker so takrat krave koncem j molznosti, to se pravi noseče, dočim so ja» nuarja in februarja tik po otelitvi.
Vprašanje št. 287: Ali more imeti mleko (ve» j černo mleko) 6.7 odstotkov tolščobe? — Od» govor: Večerno mleko, posebej še v zadnjem delu molže je najbolj mastno. Tako mastno mleko je pri nas le redek pojav, dočim je pri angleški kravji pasmi Jersey v navadi.
Vprašanje št. 288: Pri posojilnici sem imel dolg. Poleg drugega jamstva sem dal tudi vin» kulirano zavarovalno polico. Dolg sem plačal, vinkulacija pa še ni zbrisana. Kam naj se óbr» nem? — Odgovor: Posojilnica naj Vam da iz» javo, da se odpoveduje vinkulaciji. Izjavo iz» ročite zavarovalnici, oziroma njenemu zastop» niku, ki naj preskrbi izbris.
Vprašanje št. 289: Kakšno mešanico umetnih gnojil naj rabim za prvič orano vlažno njivo, kjer mislim sejati korenje? — Odgovor: Ta» ka njiva in korenje potrebujeta apna, fosforo» ve kisline in kalija. Najboljše bo, da takoj po» trosite na vsakih 100 m2 po 10 kg Thomasove žlindre in črez 14 dni po 2 kg kalijeve soli s 40 odstotkov kalija.
Vprašanje št. 290:	Kaj povzroča plesen na
masti? — Odgovor: Plesen je pravo ime za glivično bolezen, ki se razvija v zatohlih, to je vlažnih in neprezračenih prostorih. Raztoplje» no mast pokrite s čistim pergamentnim papir» jem, hraniti pa je ne smete v zatohlih prosto» rih, posebno ne, če je tam kislo zelje, repa, krompir itd.
Za welikomoéne praznike
so došle velike pošiljatve pomladan» skega blaga tvrdki
5. LEU, Trissts, sia 5. Lazzaro 0.
Madapolam »Sole« .	. .L 1.80,
platno »Madonna« .	. .L 2.20,
domače platno .... L 2.80,
»pelle uovo«.............L	2.80,
schirting »Sposa« za nevestino
opremo .................L	3.20,
platno »Famiglia« vis. 150 cm L 4.20, dovglas, visoko 150 cm . . L. 4.50, pravo češko platno, vis. 150 od L 10.— naprej, platno »Famiglia«, vis. 150 cm L 4.20,
Izredna prilika:
volneni muslin -	.	.	.	- L 8.50 naprej,
popelin za srajce v vseh
vzorcih ................L 3.30 naprej.
ribs za obleke po .	.	. .L 7.50 naprej.
Velika izbera blaga za moške obleke. Nogavice, maje, robci itd.
Zotaii ^itiFavniik
dr. Robert Bissili!
sprejemat
od 9. do 13. in od 18. do 19. ure
v TRSTU
via S. Lazzaro št. 23-il. ftb srečati In sebotsìi ordinila v FOST0JMI
SIDOL C0MPAHY
TEST — Via 8. Ea«ia ite?. 4 j
Telefon N.ro 72-73.
lz-
dsIÉ
Za obnvalo rabite SAMO
ki
ti itili,
ooiesi
in
DSViitll
Avtorizirana civilna inženirska pisarna
drl ing. fiaberščik Oskar,
TOLMIN,
izvršuje vsa civilno inženirska dela in vsakovrstne projekte; napravlja načrte in vse potrebno za priznanje vodnih pravic; meri in parcelira zemljiščš; izdeluje zemljiška skice za kupno-prodajne pogodbe; razne cenitve za privilegirana posojila itd.
tfajmja dsiaunica up in zlatnine v Trstu. Kupuje krone po najuišjih cenah.
L. POVH
TRST — Piazza Garibaldi
štev. 2, I. nadstropje.
ZDRAVNIK
Dr. O. GREGORIG
za notranje bolezni
sprejema vsak dan od IO. - 12. in od 3. - 4. ure
V BORICI viaIe xxiv- MaSg- (prej via
si uuniui, Tre Re) štey_ Q y pritličju
Tvornica tehtnic, uteži in mer
inseppe Fioreie & C.o
Tf^ST, Via Vidali 9, tel. 84~03 z veliko izbero uteži, mer in tehtnic oblastveno odobrenih iz dor»ačih in inozemskih tvornic.
Popravljamo najrazličnejše tehtnice po zelo nizkih cenah. Za dobo popravila damo tehtnice in uteži na razpolago brezplačno.
Vellicai pjriSožsmostt III
Velika zaloga volneriine visoke 150 cm, vredne 35 lir za meter, se prodaja po L 16.50.
Zaloga popelina za srajce po L 3.95.
Platno za srajce, 150 cm visoko, po L 4.50. Domače platno, 80 cm visoko, po L 3.50.
Platno »Madonna«, težko, 80 cm vis., po L. 2.80. Jajčna kožica, najfinejša, 8Ò cm vis., po L 2.90. »Tibet«, črn, težak, 120 cm visok, po L 3.90. Saten, črn, težak, 120 cm visok, po L 3.90. Saten, črn, svetlikast, 140 cm vis., po L 6.90. Frštanj, dobre barve, po L 1.50.
Platno iz lanu, 80 cm visoko, po L 5.90. Panama za srajce, 80 cm visoko, po L 2.90.
Nogavice, oprsniki, maje, srajce, rokavice, naramnice, robci, brisače itd. itd. — Vsi pred» meti so prvovrstni, prodajamo jih po tovar» niških cenah.
MARIJA ACCERBOšii — TRST
Zaloga manufakture, tkanin in blaga.
Via Genova št. 21.
I prešanje št. 291: Koliko redilnih snovi vse» dobro vležan kompost iz usnjatih izrez» kov, ki jih zavržejo čevljarji? Za kaj je naj» boljši tak kompost? — Odgovor: Usnjati iz» rezki vsebujejo 1.4 do 5 odstotkov dušika, 1.3 4 odst. fosforja in 8 do 15 odst. apna. Pre» izrezki toliko razpadejo, da se more rast» 'na okoristiti z navedenimi snovmi, traja pa Več let. Odstotkov redilnih snovi v kompostu ni mogoče ugotoviti, ker zavise tudi od drugih Primesi in ali jo bil kompost polivan z gnoj» n'co. Kompost iz izrezkov je najboljši za gno» jonje njiv ali pa za sajenje dreves.
Vprašanje št. 292: V mladem breskvincm nasadu sem že pozimi opazil, da so nekatera drevesca polna živali, podobnih bolham (ka» tere Vam pošiljam na ogled). Uničiti jih nisem nnogcl ne z apnom ne z železnim vitrijolom ne z arzenikom in tudi ne s kvasijevimi trščicami, kakšne živali so to in kako jih uničim? — Od» govor: Dobili smo Vaš papir, ki je popackan s črnimi listnimi ušmi. Uničiti bi jih moral s tobačnim izvlečkom in to v dobi, ko breskve še niso bile zelene. Sedaj se bodo uši izgubile, na njih mesto pridejo bolj svetle, ki jih mo» rate uničiti z izvlečkom iz kvasijevih trščic.
Vprašanje št. 293: Ker se s prvim julijem Povišajo kolki na menice, vprašam, ali bodo dobre tudi takrat menice, ki so sedaj izdane 'n kolkovane po sedanjih predpisih, zapadejo Pa šele po prvem juliju? — Odgovor:	Bodo
dobre, ker velja povišanje kolkovin le za me» nice, ki bodo izdane po 30. juniju.
Vprašanje št. 294: Ali je kmet dolžan pia» čati užitnino od vina, katerega kupi za svojo 'abo? — Odgovor: Mora plačati, zakaj užit» "ine prosto je le vino, ki ga vinogradnik sam Pridela in popije doma z družino ali delavci.
Vprašanje št. 295: Ali smemo — tako pred» v'deva naš poslovnik — kaznovati člana z de» narno globo, ker nosi prešibko mleko v mie» karno? Ali zadostujejo za dokaz gostomer ali Chevalierovi tolščomeri? — Odgovor: Kazno» va« člane radi prešibkega mleka z denarnimi globami je sitno. Najboljše je, da plačujete "rleko po tolšči: če nosi član mastno mleko, aaj se bolje plačuje kot tisti, ki nosi slabo.
ako boste prisilili člane, da bodo nosili le dobro mleko in izločili iz hleva krave s šib» ,Tolščo ne morete določati z gostomerom tudi ne s Chevalierovimi kozarci, temveč le z Gerberjevo ali pa Hovbergovo pripravo.
Pošljite nam naslov! Nekdo nas je prosil za nasvet v zadevi, o kateri ne Moremo razpravljati v listu. Prizadeto osebo prosimo, da nam pošlje natan» ooo naslov, na kar mu bomo odgovor 'L pismeno.
SSofooaGdratvraišlci
amrimlsatorlj
- - Via delle Sette Fontane 6.
k o ni m točno vsako deio z zlatom in kavču-za ’ I'ašim ljudem z dežele poseben popust potne stroške. Govori se slovenski. — Delo Zaiamčeno! — Odprto od9—13. in od 15.—19. Ob nedeljah od 10.—12.

zdravnica
tir. VILMA DOMINGO,
bivša asistentinja kr. klinike za porodništvo in ženske bolezni v Florenci
sprejema
—	od 10.-12. in 15.-16. ure
GORICA,
ulica Corso Vittorio Emanuele III. številka 59. Posebnost: zdravljenje z ultravijoletnlmi žarki.



Darila
VELIKANSKO IZBERO, POPOLNOST KROJA,
DOBRE TKANINE, NESPREMENLJIVE BARVE, LEPE RISBE IN POŠTENE TER NIZKE CENE
dobite le pri tvrdki
„ALLE 6RAM Dl FABBRICHE"
Tr-st, C*6sa*so Oar-iibstleli IO$
Imamo SKLADIŠČA polna oblek za može, mladeniče in otroke ter ZA» LOGE moškega sukna, če hočete nas ročiti obleko po meri. Izgotovi Vam
jo LASTNA PRVOVRSTNA KROJAČNICA.
Jamčimo Vam za popolnost katere» gakoli kosa, ki ste ga izrecno naročili.
p tienit
S FroncosHa zavarovalna družba Jf 11 ssei življenje in požar. Glavno zastopstvo
TRST, Via S. Lazzaro 8. tel. 48 - 50.
Zastopnik za goričko in tržaško pokrajino g.
ANTON POSEGA, RAZDRTO.
o za poroke in lerste o
dobite v zlatarni
F. BUBA,
Tttsgs# Carso Garibaldi 35,
i	wša Homa IS. ____
Frisitele so velike pošiliatve

dun ajs&cega, navattiraegia In r etzltošne ga
potilitva
po zelo znižanih cenah.
Naivečje jamstvo. Pošiljamo tudi na deželo.
M CAMPOKUOVO M O&J VIALE XX SETTEMBRE 00
g	ZDRAVNIK
dr. Greste Adalberto,
starejši sin,
m sprejema vedno v svojem č	' ambulatoriju
«	v GOMCS,
N na Travniku (Piazsa Vittoria] št. 14/1.
m	nad lekarno Crislofoletti.
s
1 T I L 1 I I s
Zdravnik - kitaro - sobni zdravnik
dr. P. Ugo Netzbandt,
izvežban na klinikah na Dunaju in v Monakovem (na Bavarskem)
sprejema
v Tolmlnta vsako soboto in nedeljo (pri drju Bussiju), v florisi druge dneve v tednu (via DanteiO), ^
PosrtemainilcI In piraje
..DIABOLO"
so svetovno znani In najboljši.
Kdor kupi »DIABOLO« je gotov, da mu bo koristil, ker je trpežen in čisto deluje (posne» ma). »DIABOLO« prodaja naravnost tvrdka, kot to delajo vse moderne svetovne tvrdke.
Tvrdka jamči za izdelek ter zato lahko dovo* ljuje najugodnejše plačilne pogoje.
KMETOVALCI! Ne dajte se zapeljati s cenim blagom ali ničvrednim jamstvom pri malih trgovcih. — Zahtevajte brezplačne cenike.
Agenzia Generale per scrematrici Diabolo, Bolzano.
Za vsa pojasnila pišite nadzorstvu:
VittorioJonson, GORICA, lili Contaaalle M, (Casella ZS).
y>
N O VI LI S f«
Štev. 16.
V V' z
viluta — tuji denar.
me 16. aprila si dal ali dobil za:
1 dolar	19.05
1 angl. funt	92.75
100 dinarjev	33.77
100 šilingov (avstr.)	268.85
100 čeških kron	56.52
100 nemških mark	455.25
100 švic. frankov	369.70
100 franc, frankov	74.72
100 belga	266.30
Beneške obveznice 75.40; obveznice »Consolidato« 81.—.
Loterijske številke.
Dne 12. aprila Bari	35 46			1930. 17	33	1
Florenca	73	46	39	27	45
Milan	25	19	70	1	12
Neapelj	68	79	37	71	67
Palermo	65	74	89	70	47
Rim	61	73	25	45	71
Turin	88	17	52	45	71
Benetke	77	1	18	21	28
Semnji v prihodnjem tednu.
Ponedeljek 21. aprila: Turjak, Ba» zovica, Vipava.
Torek 22. aprila: Sežana.
Sreda 23. aprila: Cerkno, Tolmin, Šebrelje, Planina.
Četrtek 24. aprila: Gorica, Komen, Jelšane, Piran, Lovran, Vižnjan.
Petek 25. aprila: Cerovo, Svetvln» čenat.
Sobota 26. aprila: Divača, Motovun.
Cibejeua leto® „fflima“,
TRST, PIAZZA S. FRANCESCO, blizu nove sodnijske palače,, izdeluje:
BIOGLOB1N, krvni liker za slabokrvne žen« ske in otroke;
ČISTILNI SOK ZA KRI, z jodom, najboljše pomladansko čistilno sredstvo za kri;
ČISTILNI ČAJ ZA KRI, čistilne kroglice za kri;
MENTHOSALYL, preizkušeno sredstvo proti revmatizmu, bolečinam v križu in plečih;
POLYENERGOL, krepčilno sredstvo proti oslabljenju živcev, pešanju, glavobolu in slabokrvnosti ;
EUCAPTOL proti izpadanju las;
KAMILČNI IZVLEČEK, ki podeli lasem zla« to*rurneno barvo;
CREMA »MINERVA« za olepšanje kože in obraza, ni mastna;
FLUID ZA KONJE, redilni prah za živino.
Če naročite več blaga skupaj, po*
sijemo poštnine prosto.
Natakarica, izvežbana, išče mesta. — Naslov je pri upravi.
Na prodaj j° večje posestvo z gostilno v lepi legi, 1 uro oddaljeno od Postojne. — Na« slov dobite pri upravi.
Kovaškega učenca, krepkega, pridnega in poštenega vzamem takoj v službo. — Anton Novak, kovač — Knežak 78.
Odgovorni urednik dr. Engclbert Besednjak Tiskala Katoliška tiskarna v Gorici,
Rive Pimrottn itf.v 18.
mali oglasi.
Vsaka beseda stane 50 stot., debelo tiskana 1 liro, najmanj 5 lir- ^— Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. Ce je navedeno posebno geslo, pošljite k ponudbe ali odgovore v zaprtem ovitku, aa katerem jj je navedeno geslo
Edini pooblaščenec za nabiranje oglasov za naš list starih pokrajinah Italije in v Jugoslaviji je: Pubblicità viale XX Settembre 65, tel. 83—34.
tržaški občini, G,(Čehovin, Trst,
; Oskrbništvo Coroninijeve graščine v ] Kronbergu naznanja, da odpre za veliko noč v lastni kmečki hiši v Nadainberju osmico. Domači pristni rizling.
Pohištvo nudi širom naše dežele znana industrija pohištva Stefan GomiSček, Solkan 280. l'u je velika izbe?« opra' os H iidega lese
po n.ejn/5jih c«:»a. N-j r-KoaSvo
Mlin z dvema kamnoma in z električnim motorjem 7 H P gli brez motorja so proda po nizki ceni. Karel Kumar, via Pavia 14 — Go« rica.
Velika zaloga škropilnikov, ruzpršilnikov, žveplalnikov, mehov, kotlov itd. — Sprejemam vsa popravila. — Alojz Leban, kotlarski moj«' st er v Gorici, via Morelli 15. .
Čedno služkinjo, vajeno gostilne ali ki ima | vsaj veselje do tega, sprejme takoj gostilna,
| Starc — Štanjel.
! Zlatnino in srebrnino, star°- kupujem
vedno po naj višjih cenah Vsa popravila kar najhitreje. — Rirmska, poročna in krstna da. rila. — Moderna zlatarne, Corso Verdi &•. 13
(Gorica, nasproti novemu Zelmjadnemu trgu).
--------- ---------------— ------------———
! Gospodarski odsek v Vipavi bo sprejo«
1 mal tudi letos živino na pašo na Orlovše. —
| Pojasnila dgje nač. g. M. Bratovž v Vipavi, j Pripomni se, da so ne bo sprejemala živina \ pod enim letom.
! Gramofone, gramofonske plošče (tudi slovenske), fotografske potrebščine na drobno in debelo dobite v knjigarni IVokalni, Gorica,
| Corso Vitt. Eman. III. štev. 7.
! Prodam P° zelo nizki ceni dobro ohranjen 1 motor znamke L : co. K : H. P. 5. — Natane«
1 nejša pojasnil^ daje lastnik, čigar naslov pove uprava.
| Zdravilne posebnosti. Lekarna G. Ca« J stellano, last F. Boiaffio, Trst, via Belli, vogal ! via dell’ Istria 7, tel. 64—85
I Mladega krojaškega pomočnika za stalno službo išče krojač Peter Lukman — Idrija.
Kupujte Pr‘ tvrdki Rudolf Fonti (Krvinu« ki), vig Commertiale 3, Trst vse kuhinjske po« trebščine iz aluminija, emajlirano posodo, krožnike in druge potrebščine iz železa. Vse je po nizkih cenah.
Večje posestvo z enonadstropno hišo in obširnim poslopjem, vse trdno zgrajeno, za vsako rabo in 10 ha polja in travnikov blizu železnice se proda. Pojasnila daje Posojilnica za il. bistriški okraj, Torrenova di Bistcrza.
Mladenič zdrav in poštenih staršev, / enoletno prakso v pekovski obrti želi vstopiti kot vajenec k pekovskemu mojstru. — Naslov pove upravg.
Fotograf A. Jerkič se priporoča za slike za legitimacije. Kdor naroči šest razglednic, dobi eno barvano zastonj. — Corso Verdi 36 (v hiši zobozdravnika Berke).
~ 28*leten mladenič s stalno službo želi zna* n ja z dekletom od 18—25 let starim. Ponudbe s sliko pod geslom štev. 6 na Pubblicità Cehu« vin — Trieste.
Veščega mesarskega pomočnika sprejmem takoj. Prednost imajo oni, ki so zmožni tudi za prodajo mesa- Plača po dogovoru. — Na« slov pove uprava.
Krojači pozor! Prodam krojačnico ob dr« žavni prehodni postaji, z dvema šivalnima strojema in vsem ostalim orodjem. Lahko prc« vzame tudi pomočnika, ker je vedno za dva dovolj dela. Naslov je pri upravi.
35*lefen trgovec s 50.000 lirami gotovine se želi oženiti z gospodično od 26—30 let sta« ro. Prednost imajo trgovke. Ponudbe s sliko pod geslom »Tajnost 51« ng: Pubblicità Cebo« vin — Trieste, Viale XX. Settembre N.o 65.
Gospodična, ki je dovršila trgovsko šolo išče primerne službe. — Naslov je pr; upravi.
Proda Se spalna soba in drugo pohištvo. —■ Gorica, via Rossini 11.
Proda se malo rabljen »Sgkov« plug št. D 10 L po nizki ceni. Pojasnila daje gostilna Vr« tovec, Vel. Žablje pri Ajdovščini.
Proda se ali da v najem ŽnideršKSeva hiša v Matenji vasi, z vsem gospodarskim poslop« jem, pripravna za vsako kupčijo in gostilno. Poleg hiše sta dva lepa, velika vrtova in eden manjši. Pojasnila daje Fr. Dekleva, Slavina, p. Prestranek.
Krojaški vajenec, že deloma izučen, lšce službe pri dobrem mojstru, najraje na deželi. — Naslov je pri upravi.
Trgovina z različnim blagom, s prepisom trgovskega dovoljenja, se proda v središču prometnega trga na deželi. Potrebni kapital znaša Lit. 10.000 do 15.000. -— Za pojasnila pi» šite na upravo lista pod geslom »Bodočnost na deželi«.
Na prodaj je nova hiša v Matuljah, na glavni cesti, pripravna Zg vsako trgovino z zemljiščem ali brez, po zelo nizki ceni. Hiša je v prostem roškem pasu. —• Naslov: Natale Su» Sanj — Mattuglie (Fiume).
Občni zbor Kmečke posojilnice na Dol« Otlici se bo vršil dne 27. aprila 1930. v župni* šču z običajnim dnevnim redom. — Načelstvo.
išče se služkinj g, pridna in snažna. — Dr. Schulz — Torrenova di Bisterza (Carnato).
Rabim tak°j poštenega, pridnega žagarja in hlapca za konja. — Naslov je pri upravi.
TOE.MIM.
Preiasfciuss c-ma j
zobni zdravnik ! ROBERT BERKI |
|	SP1EISMS.	1
kot doslej	|
j	vsako ledette Fi	\
| dpju Serjunu v Taliminu»
! S	ostale dni pa	|
; I w laOUBOBg Cofso Verdi 36« I