/ r
uto itn. stcvnKo Z9i.
o UnMlonJ, v neftlio 21. decembra 1924.
Cena Din T
shaja laak dan popolna*, lstaaaOl aaitl|a la praialaa. — laaaratt s do 30 petit a 2 D, do 100 vrst 2 D 50 pt večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogo* voru. — Inseratni davek posebej. — „Slovenski Marotf" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D
i
Uaravatfttva: Kaallova aliaa *ttv. ff p rt tli 61«. — Telefon sit*. 304. Uradalatvo: Saaflova aliaa AL 9, L nadstropje. — Ttielon star. 34.
HT      Poštnin« platana v gotovini.
Redno politično življenje.
Kdor zasleduje delovanja evropskih parlamentov, zapazi, da se v ten parlamentih deluje z visoko paro. Povsod srečamo nove zakonske osnutke, ki posegajo v kritične probleme dotičnih narodov. Z veliko skrbjo rešujejo valutne probleme, odpravljajo nezapo slenost, boljšajo socijalne razmere, ustvarjajo industrije in urejajo na ta način celokupno gospodarsko in kulturno življenje. V vseh državah zapazimo torej neko poglobljeno delovanje, ki naj odpravi neredne pojave povojnega časa in koi solidira novonastale žMienj-s?e in pridobitne razmere. Naravnost ožite* ju čil ali parlamentarna poročili Iz Čehoslovaške. Nemčije, iz Francije, liafiie. Švedske. Anglije itd., kjer ust var. jajo pozitivne zakone in se razgovarao o pametn'h gmotnih ali duševni!) problemih svojega naroda in svojo dr-žavc.
le pri nas ne moremo priti do miru. Ml ouSc-mir* naš gospodarski in so-cTlnfni razvoj, naš duhovni napredek golemi« slučaju. V petih letih smo komaj sklenili najnujnejše okvirne državne zakone in še te v taki naglici in v takem političnem razburjenju, da ni čuda, če so v marsičem pomanjkljivi! — Nismo prišli niti do tega, da bi izenačil! raznovrstne zakonodaje, ki veljajo v poedinih pokrajinah države. Ves raz* voj in vse reševanje kompl?ciranfh povojnih gospodarskih in drug'h razmer prepuščamo sili časa, nujnosti vsakdanjega življenia, torej usodnosti nere^n-liranega političnega dogodevanja. Naši parlamenti so bili hromi in slepi.
Ne razoolagamo s tistimi pogoji rednega političnega živlienja in ustvarjanja, ki so si jih osvojili drugi narodi m s katerimi se lahko mimo posvečajo zakonodajnem reševanju svojih stisk in želj. vseh svojih političnih in duševnih idealov.
Mlada naša državna stavba se nahaja v staniu borbe za svoje eksistence, za svoj notranji mir in red. Notranji demagogi ii zavestno zapirajo pot do rednega parlamentarnega dela ter do zakonodajne konsolidacije gospodarskih in splošnojavnih problemov. Šesto leto se borimo z razn'mi Padini, Spahi in Korošci ter opuščamo žal radi debate s temi demagoei koristno delo v parlamentu in na vladah. Naša država zastaja za drugimi narodi. Pog ve, ali ne bo ta zastoj kriv kakemu poznejšemu vojnemu ril drugemu porazu, ker bodo nasprotni narodi daleč pred nami in bomo ml neorinravljeni vstopali v mednarodne konflikte!
Kako zaostajamo za drugimi narodi, nam dokazujeta dva primera. — Nemčija in Avstrija, ki sta obe že uvedli po strahovitih valutnih krizah in devalvacijah zlato valuto in s tem položili temelje gospodarske obnove.
Te politične resnice so enostavne, tvorijo pa temelj vsakega razvoja m napredka. Brez notranjega reda fn miru, brez parlamentarne veČine In brer močnJh, doslednih, nac'ionnlnozmiseln'h m ustvarjajočih produktivn'h vl^d ne bomo reševali svojfh Jnvnfh problemov. V Beogradu se naj kontno otvori de-lazmo/nn narodna skupščin'', ki se bo zavedala celokupnega naroda in njegovih javnih težav, tako v Industriji, kakor v trgovstvu. obrti, socijalnosti in duševni kulturi in ki ho v smislu te politične znvesti polagala temeHe za obnovo in vsestranski napredek!
Naša država ni igrišče, kjer se lahko pasejo demaeocri in se lahko vršs vetrne debate o federaciiah. sovjetiz-mih, avtonomijah in drmrih takih stvareh, za katere nimajo še mnogo večji narodi, kakor je jugoslovenski, v današnjih razmerah prav nobenega konkretnega zmisla in ki se rajši poglabljajo v pravo zakonodajno delo na polju državnih financ, agrarne reforme, socijalne zakonodaje itd.
S predstoječimi volitvami napravimo poizkus, da uničimo dosedanjo anarhijo in demagogijo in da omogočimo redne parlamentarne pogoje širokopo-teznega ustvarjanja in konsolidiranja naše države.
Kdor hoče naroda hi sebi kot po* edincu v tem narodu dobro, mora že*
Italijani zavlačujejo razmejitev v Sloveniji.
j.-..
Nadaljevanje trgovinskih pogajanj z Avstrijo. — Dr. Rybaf o uspehih konference v Benetkah. — Dr. Ninčić ne odpotuje v
London.
— Beograd, 20. decembra. (Tzv. Ob 12.30.) Danes dopoldne je ministrski predsednik P a š i ć zelo dolgo konferi* ral z ministrskim podpredsednikom Marko Trifkovičem, nato je ob 11. dopoldne Nikola Pašić odšel na dvor, kjer ga je kralj sprejel v enourni avdijenci. Po avdijenci je z^pet sledilo posvetovanje med obema voditeljema radikalne stranke.
Trosvetni minister Svctozar PribiČe* vič je danes dopoldne odpotoval v spremstvu M. Kavčiča v Užice, kamor je za jutri, v ned-'jo, dopoldne sklica* no veL!:o z\ ruvanje samostojno * de* mokatske stranke. Stranka pridobiva c * dne fi d-»e na t-r --m tiHi v Srbiji. Za zbor v Užicah vlada ve'iko zanima* nje v vseh političnih kro/ih.
Pravosodni minister dr. Edo Luk is n i ć se vrača v ponedeljek s svoiega inšpekcijskega potovanja v Južni Srbiji. V Skoplju in Nišu je pravosodni mini* ster prisostvoval tudi političnim konfe* rencam tamošnjih voditeljev nacijonal* nega bloka. Za božične praznike odpo* tuje minister dr. Edo Lukinie v Kar* lovac.
Naš delegat za trgovinska pogaja* nja z Avstrijo, dr. Miroslav Ploj, je danes dopoldne sprejel vašega dopisni* ka ter mu podal kratek preg!ed o po* teku dosedanjih pogajanj med obema državama, ki so se vršila na Dunaju. Dr. M. Ploj je izjavil, da je že skoraj nad a/* postov povoljno končanih in re* lenih, mnogo je upanfa. da se popaja* nja v kratkem končajo s povoljnim uspehom. Nove težkoče so se samo po* javile v vprašanju carinske tarife in v splošnem delu trgovinske pogodbe. V ostalem deta tudi ovire vprašanje oh* mejnega prometa med Avstrijo in Ju* gostavijo. Pogajanja z avstrijsko dele* gad jo so bita zato prekinjena in odlo* žena. ker je bila k temu prisiljena av* strijska delegacija, ki je morala prema* pati velike napore pri po«* tanjih s Če-škoslovaško republiko. Od 1. januarja 1925 stopi v Avstriji tudi v veljavo nov carinski tarif. Potrebne so nadalje v Beogradu naše konference z merodai* nimi faktorji. Tudi avstrijska He!eg*ci* ja mora še popreie stopiti v stike z in* dustrijskimi krogi, ki so interesirani na izvozu v Jugoslavijo.
Predsednik naše delegacije v Benetkah dr. O. R y b a f je snoči prispel iz Benetk v Rim. Z oziram na veliko zanimanje, ki vlada v Sloveniji za probleme beneške konference, je dr. O. Rvbaf dopisniku > Slovenske sca naroda« podal danes dopoldne kratko skico o uspehih italijansko - jugoslovenske konference. V glavnem je treba nagla-šati dve okolnosti:
I. Razmejitveno vprašanje v Sloveniji še ni končno vel javno rešeno In končano. To vpraia^ie je bilo podrobno razpravliano v Rimu. toda razprava se nI mogla končno sMen't?, Iz razloga, ker je moral zun-nil minister dr. N»nW noprele odpotovati v Pariz. Vprrš^nje razmejitve se reši na na-daljni konferenci v Benetkah.
II. Doslej je parafiniran^h devet pogodb odnosno konvencij. Med njimi je najvažnejša ona. k? se tiče prometa na P^-ki v zvezi s Snšakom in ostalim jupo^lovenskim zaledjem. Kon?ana in narafnirana je konvencih o železniškem tarifu glede Reke. Rešeno je v e!avn;h črtah vprašanie našega izvo?a lesa. Končana je konvencija o plačilu dolgov, ki se tičejo Reke. končana je tudi konvenciia o pris^n;skem bazenu Thaon de Revcl na Reki. Prometni Vonvenciji je podrejenih še oet maniših, ki ureiaio naše o^nošafc z Reko, železniško službo n^š'h uradnikov in uslužbencev na reški postaji, zveze s Sušakom in odgovornost naših uradnikov r\2 reški postaji.
Dr. Pvbaf je končno izjavil, da v rlavnrm InhVo rečemo, da so se posli reševali do*ti povodno, da so posvetovanja poteki dobro in le u^atf, da se bodo povoljno rešila še ostala vprašanja.
J n gosi ovenča in italijanska dele-pnciia se dne 15. janrarja orihodnWa leta sestan*»te k nadaljevanju pogajam v Benetkah.
Dmašnii jutranji listi v Beogradu in v pokraiin? so javliafi, da je zunanji minister dr. M. Ninčić odpotoval iz Pariza v London. Te vesti so netočne. Zlitin r\ie ministrstvo je b*lo danes obveščeno, da prisne dr. N:nci<5 iz Pariza v Beograd v nedeljo zjutraj.
Pred izbruhom državljanske vojne v Rusiji?
Nasprotja med Trockim in Zino
ganda na
— Beograd. 20. decembra, (izv.) Današnia »Politika« objavita iz Bukarešte 10. t m. datirano brzojavko o razdoru v boliševiški rdeči armadi. Br-zcjavka pravi:
Po vesteh iz Odese so v Moskvi vojaški pristaši Trockega zai»r'i trlnl-Ka komim'stlčne stranke Solina, ker Je med voj«ko razširil okrožnico, v ka+erl naziva Trockega za izdajalca in zrhte-va potrebne odredbe, kako na) bi se Trockl) eventualno onemogoči. Med pristaši Stalinovimi je aretacija izzvala veliko razburjenje. Predsednik sovje-tov Pikov, ko je Izvedel za aretacijo, ic takoj odšel, da bi ga osvoSodll, toda brez uspeha, ker ie poveljnik zavoda, v katerem ie b'l Stalin zaprt, postavil zelo težke pogoje za osvobojenie in obenem zahteval, da Stalin pod.i demisijo kot tajnik komunistične stranke.
Povodom te aretacije so nato vladi zveste čete napadle vojašnico, v ba-
leti zmago nacijonalnega bloka, ki zastopa poleg osnovnih državnih in na-cijonalnih idej še pravilno politično smernico konkretnega ustvarjajočega dela tako v državni centrali, v narodni skupščini, kakor v oblastnih samoupravah. Mi zahtevamo, da jugosloven-ski narod prestopi od besed k delu, in sicer k delu 'tako v osrednjem parlamentu kakor v vseh samoupravnih enotah svojega novega državnega življenja!
vi«*v*m. — Boljševiška propa-Balkanu.
teri je bil Stalin zanrt W ;o demolirale. Na obeh straneh ie bilo *-eč mrtvih in težko ranjenih. Oenera'a Putile vič in D^venko sta izjavila, či so bili pristaši Tro^eea v zvezi s tem napadom. V Nižjem Novgorodu vojska Trockega napada pristaše /inovjeva. Na rb7oriii ie državljanska vojna v sovjetski Rusiji.
— Beograd, 20. decembra. (Izv) Kakor javlja »New York Tribune«, so bol.iševiki organizirali ogromno propagando na Ba'kanu, osobito v Carigradu, kjer sovjetski pcent Mirni razsipa vsak dan veFkanske svote falsificiranih nmer'Ških dolarjev in angleških funtov šterPngov. Ti falsifikati se odpošiljalo Iz Carigrada v sosedne balkanske cužave. Grška :n Bolgarska sta poplavljeni s temi falsifikati.
Darujmo za sokolski Tabori
Hočemo redno politično življenje, stvarno delo in ustvarjanje v naši drŽavi, kakor pri ostalih naprednih, svojih nalog razumno se zavedajočih kulturnih narodih Evrope.
Sedanje volitve naj dokončajo šestletno dobo ničvredne anarhije in demagogije!
Naj se odpro vrata delazmrv*nih in politično realnih narodnih in oblastnih skupščin!
v Aioam.
— Beograd, 20. decembra. (Izv.) Današnja jutranja poročila iz obmejnih krajev proti Albaniji naglašajo, da je vlada Fan Nolija izgubila vso zaslombo med narodom. Uporniki so zadnja dva dneva dosegli lepe uspehe in napredujejo proti Tirani. V vladinih vrstah ic nastala velika zmedenost. Ahmed beg Zogu pridobiva vedno večje število pristašev.
— Rim, 19. decembra. (Izv.) Iz Tirane demantiraio vesti o padcu Skadn in Argirokastra. Volitve v narodno skupščino so odložene na nedoločen čas.
— Beograd, 20. decembra. (Izv.) Po   poročilih   iz   Struge je prišlo do ogorčenega spopada med vladnimi četami in uporniki v bližini E3basana.
Vladine čete so bile poražene in so mo-ra'c bežati. Uporniki korakajo proti Pl-Lasanu. Najpreje so bile razširjene vesti, da so uporniki doživeli težak pjraz in da je bil ubit voditelj upornikom Vlo-ši htg. Te vesti niso bile točne. Major V»oš! beg je dosegel lepe uspehe. Vlada Fan Nolija je ogrožena. Po poročiiili iz Debra so Ahmeda bega Zoga čete os\obod;le 80 talcev, ki so jih ?aiele vladine čete. Ti talci so izpovedali, da je Fan Nolijeva viada preko Drača prejela vtlike množine orožja in muaicjc. Oficirji vladinih čet, ki vodijo operacijo, ne znajo niti albanski in so urci. Poveljniku vladinih čet Bajramu Curu se je posrečilo zavzeti od u»3orni'<ov zasađeno Krumo, uporniki pripravljajo protinapad.
— London, 19. decembra (Izv.) Od strani jugoslovenske In hali lanske vlade je prejela angleška vlada zagotovilo, da se Italija in Jugoslavija ne nameravata vmeša-vati v notranje dogodke v Albaniji.
— Ženeva, 20. decembra. (Izv.) Švicarska brzojavna agentura objavlja:
Glavni tajnik Društva narodov sir Erik Drumond je prejel od albanskega ministrskega predsednika in začasnega zunanjega minstra msgr. Fana NoMja brzojavno poročilo, ki pojasnjuje položaj Albanije. To poročilo med drugim navaja, da so bili nemiri organizirani izza ozemlja kraljevine 5H5. Fan No!! prosi g'avnega ta'n'ka, da Intervenira pri vladi v Beogradu In da napravi konec vsem nemirom, ki ogrožajo mir na Balkanu. Vsebina te brzolavke je bila Izročena iugoslovenskemu poslaniku v Bernu. Člani Društva narodov so bili o tem tudi obveščeni.
— Rim. 20 dec. (Izv.) Dalmatince in t*a-šistovski poslanec dr. Dudan je na zunanjega ministra stavil kratko interpelacijo o razvoju dogodkov v Albaniji Interpelant med drugim navaja:
Ali je res, da je istočasno, ko je jugo-slovenski zunanji minister v Rimu izjavljal, da Jugoslavija ne intervenira v Aibanji, iu-goslovenska vlada trpela organizacijo in koncentracijo uporniških čet, ki so bile preskrbljene s strojnimi puškami, topovi In municijo. Interpelant z-ihteva, da vlada ukrene vse za zaščUo Italijanskih Interesov na Jadranskem morju
— Rim, 20 dec. (Irv.) Albansko poslaništvo zanika beogradska poročila, da bi se pripravljal Fan Noli na beg. Italijanski listi ponatiskujejo rade volje zelo obširna albanska tendencijozna poročila, ki skušajo dokazati, da sta Jugoslavija in Grška organizirali s svojega ozemlja uporniško gibanje proti Fan Noliju. Dve italijanski pomorski edinici sta se vsidrali pred Valono. Dnevno križarite ob obali med Dračem in Valono. Italijanski listi omenjajo, da albansko prebivalstvo simpatično pozdravlja italijansko vojno mornarico.
— Beograd. 20. dec. (Izv.) Danes dopoldne je posetil načelnika političnega oddelka v zun. ministrstvu Branka Lazare-vi ć a albanski poslanik na našem dvoru Ali Riza beg Kolonja. Albanska vlada še vedno širi v inozemstvu, zlasti v Rimu In Parizu, kakor tudi v Ženevi pri Društvu narodov proti jugoslovenski vladi naperjene tendenčne vesti. Kategorično zavrača vlada albanske obtožbe, da Jugoslavija podpira upornike.
URADNIŠKI ZAKON NA ČEŠKOSLOVAŠKEM.
— Praga, 20. decembra. (Izv.) Narodna skupščina je včeraj sprejela v drugem Čitanju uradniško predlogo. Skupščina je dalje sprejela trgovsko-politični pooblastilni zakon in še nekatere druge zakonske načrte. Skupščina je odobrila vladi tudi naknadni 375 milijonski kredit za razne svrhe, med drugim za izboljšanje gmotnega položaja sodnikov,
VOLILNI SPORAZUM i NACIJONALNEGA BLOKA ZA MARIBOR-
— Beograd. 20. decembra. (Izv.) Glavni izvršcvalni odbor narodno«radikalne stranke je danes pozval v Beograd zastopnika radi* kalne stranke za mariborsko oblast drja. Fcrda M ii 11 e r j a in dr. Ravnika, ki je bil na zadnjem nedeljskem sestanku pos stavljen za nosilea radikalne liste ▼ tem okrožju v svrho, da se doseže popolen vos lilni spornzum nacijonalnega bloka za M*» ribor*Celje.
IZJAVA J3R. VOJE MARINKOVIcA,
— Beograd, 20. decembra. (Izv.) Današnja »Pravda« objavlja izjavo bivšega zunanjega ministra dr. Voje M a-r i n k o v i č a o njegovem potovanju v Sofijo. On ni imel nobene politične misije in bi jo tudi ne sprejel z ozirom na sedanji politični polcfžaj. Po njegovem mnenju je boljševička nevarnost večja v drugih državah nego pri nas, posebno pri naših sosedih. V boljševi-ški propagandi tiči pa tudi mnogo bluf-fa. Sovjeti hočejo samo paradirati. Glede od noša je v napram Bolgarski ie izjavil, da je treba mirno gledati v bodočnost in upa, da se doseže definiti-ven in trajen modus vivendL Dr. Voja Marinkovič je danes odpotoval na agi-tacijsko potovanje v Požarevac.
MACDONALD JE PRODAL RUSOM STROJNE PUŠKE.
— London, 19. dec. (Izv.) Predsedniki Trgovske zbornice s»r Filip Cunlitt-Listvr Jc izjavil v angleški poslanski zbornici, da. je Macdonaldova vlada privolila V izvoz 600 strojnih pušk iz An^Mje v sovjetsko Rusijo. Dovolila je izvoz tisti vladi, katere član je Zinovjev, ki daje angleškim komunistom navodila za pripravo državljanske vojne. Te strojne puške so bile natiho-ma, ponoči ln z največjo previdnostjo prenesene na krov ladij, ki so jih nato ekspe-dirale v Rusijo. Konservativna vlada Je sedaj sklenila Izvoz orožja v sovjetsko Rusijo prepovedati. Angleška poslanska zbornica je dahe tudi razpravljala o odpo!:lica-nju francoskega poslanika v Londonu Saint Aulairja, katerega odpoklic je je pri francoski vladi izposloval Macdonald, češ da ne kaže posebnega zanimanja zz probleme mednarodnega socijalizma.
INTERPELACIJA PROTI JUGOSLAVIJI V ITALIJANSKEM PARLAMENTU.
— Rim, 19. decembra. (Izv.) Poslanec Dudan je v današnji seji poslanske zbornice stavil to*lc interpelacijo: 1. Ali je res, da je jugoslovenska vlada v času, ko je po svojem zunanjem ministru v Rimu izjavila, da se ne namerava vmešavati v interne raz» mere v Albaniji, trpela na svojem teritoriju na albanski meji koncentracijo oboroženih vstaških čet, opremljenih s strojnimi puška« mi in topovi, ter jim dovolila udreti na al* banski teritorij? 2. Kaj namerava italijan« ska vlada ukreniti v varstvo italijanskih in» teresov na Jadranu, ki so v tesni zvezi z albansko neodvisnostjo? — Druga Duda* nova interpelacija se nanaša na šolsko reformo v Dalmaciji. Glasi se tako*Ie: Ali je res, da je jugoslovenski minister prosvete izdal ukaz za odpravo pouka italijanskega jezika v spodnjih razredih gimnazij v Dat* maciji, kar je očividna kršitev določb m* palske pogodbe, ki ščiti narodne in jezikov* ne pravice dalmatinskih Italijanov?
Borzna poročila.
Ljubljanska borza danes ni poslovala. Zagrebška borza.
Dne 20. decembra. Prosti promet.
Danes borza ni poslovala. V prostem prometu so notirali: Curih 12.9S, Praga 203.75, Pariz 3.60, London 315.25. MIlan 2.86, Newyork 67.—, Dunaj 0.0946—0.0947.
— Curih. 20. dec. Današnja borza: Beograd 7.65—7,75. Pariz 27.H2—27.88, London 24.295—24.305, Ne\vyork 51570—516.20, Milan 22.02—22.07, Berlin 1.22*, Praga 15.60— 15.70, Dunaj 0.00725—0.00729.
— Trst« 2. dec. Borza: Beograd 35— 35.15, Pariz 126—126.35, London 110—110.20 Newyork 23.325—23.37, Curih 432—432.50, Dunaj 0.0328—0.0330, Praga 71—71.50.
— Dunaj, 19. dec. Devize: Beograd 1068—1062, London 334.200—335.200, Milan 3014—3026, Newyork 70.935—71185, Pariz 3820—3336, Praga 2151—2161, Curih 13.750 —13.800. Valute: dolar 70.460—70.860, dinar 1056—1062, lira 2990—3010, češka krona 2132—2148.
DR. FRAN WINDiSCHER:
Kreditiranje in kredi!) pri Narodni banki.*
Do zadnjih časov |e spričo velikih kreditnih potreb na eni strani, na drugi strani na vsled ncdostajanja pravih poslovnih menic tudi v meničnem materijalu pri najvišjem vrelu naše kreditne organizacije prišlo do milejše in rahlejše prajtse glede meničnega materijala nekako via factt. Spričo značaja Narodne banke kot emu?i; !;c banke, ki mora imeti pred seboj v prvem redu likvidnost, -e pa računati s tem, da bo treba likvidirati ta položaj, ki se je razvil tudi v naši državi in pri nas tako, kakor v ttjaši soseščini v inozemstvu vsled izrednih razmer v celem gospodarstvu po vojski. Pri eskontnih in reeskontnlh kreditih so prišle finančne in depotne menice precej v navado. Ne more biti dvoma, ca bo ta položaj treba polagoma likvidirati. Prehod iz sedanjega po- I
strijatci sami imajo interes na tem, da
morejo zopet razpolagati % svota premoženjem. Red in solidnost se vrne, če pride zopet do veljave poslovna menica« Imeti je tudi pred očmi pri kreditiranju veliko verjetnost, da se trajno dviga vrednost dinarja. Upnikom bi lahko nastale velike izgube, če bi imeli preveliko terjatev ob ca so, ko bi se dinar hitro močno dvigal, ker bi mogel marsikaterega dolžnika spraviti v težave za plačilo. Likvidacija sedanjega položaja je absolutno potrebna. Sedanja praksa ne more vstrajati, banka se mora držati svojih izkušenih osnovnih vodil. Vprašanje likvidacije je dano neizbežno, gre samo za način likvidacije. Poudarjali smo, da načeloma ne moremo prerekati pravilnosti zahteve, da pa prosimo, da se posebno pozorno u po-
Potitičie vesti.
ložaja v normalen položaj pa je jako | števa položaj v Sloveniji, ki Je najbolj
težaven in ga je treba vršiti z vso opreznostjo, ako nočemo tvegati nevarnih stresljajev v svojem gospodarstvu, ki je itak že dolgo v resni krizi. Položaj v naših krajih v Sloveniji je posebno težaven, ker dejansko v kupčki ni bilo ob najboljši volji Še mogoče oživiti kupčijskih menic, predvsem tu Ji zategadelj ne, ker je treba voditi račun O mogočnem vplivu inozemske, pri nas živo občutene konkurence, katera v blagovni kupčiji ob času slabe konjunkture daje na kredo s prerablo roko. — Ako naši hočejo, da jih izgrize tuia konkurenca, morajo v časih, ko carina ne igra ob naraščanju naše valute zadostne vfoge, tudi sami pristafati na dolgo kreditiranje. Nekoliko izboljšanja saj Je sedaj mogoče prinesti na ta način v kupčijo, da se v sklepnih pismih dogovarja pristojnost borznega razsodišča v Ljubljani.
V teh težavnih prilikah se nabala-Jd naši producentje in trgovci v prnv neljubem položaju, ko neodvratno trka na vrata zahteva Narodne banke, da se ta. dovoljene kredite donašajo zopet poslovne menice. Ta stran kreditnega vprašanja je zelo važna in vodstva naših gospodarskih organizacij so se v potni zavesti resnosti položaja povo-dom zadnjega bivanja glavnega direktorja Narodne banke g. dr. Draeoljuba Novakoviča v Ljubljani oglasile pri njem ter so v dolgi konferenci razpravljale o položaju in o načinu, kako priti iz sedanje situacije. Dne 17. no-vembra je bila degctaclja Trgovske in obrtniške zbornice za Slovenijo in Zve-ze Industrijcev, obstoječa iz gospodov Tvana Kneza, Drsgotmn Hribarja, inž. Suklj^ja in dr. Windi*ch**rja nri tukajšnji filijalki Narodne banke, kjer je ob prisotnosti g. upravnika Ivana Grego-r4ča razpravljala 2 srosoodom generalnim ravnateljem podrobno o kreditnih vprašanjih. Prišlo je nMprvo na razgovor vprašanje kreditnih potreb v ob-Č*e ter smo BOOtfftrfaJI staT'š*e, da ne kaže zmanjševati itak majhnega kreditnega kontingenta za Slovenijo, kjer je položaj posebno težaven, ker manjka denarja, ker je industrija v dolgi te7ki krizi ter je osobito konkurenca iz Avstrije uničevalna. Pri nas ni bogastva, denarne vloge so narasle, ker se ie vsled stabiliziranja in dviganja dinarja pri prebivalstvu vratio zaupanje. Povedali smo, da poslovrvh menic ni in ^a se v kupčiji vse bran? dajati menice. Če naši ne posoiaio brez menice, priđe konkurenca. Neizprosno !n trdo izvajanje zahteve po ktmč'js^h menicah M pomenilo danes dejansko odtegnitev kreditov in bi vodilo naravnost do gospodarskih nesreč. Gospod generalni ravnatelj je odločno poudarjal, da treba absolutno računati s tem. da mora* mo v interesu likvidnosti banke zopet v staro prakso s poslovnimi menicami, Jrl Je edino pravilna. Trgovci in indu-
izpostavljena tuli konkurenci. Za našo industrijo je prilagoditev in prehod seveda mnogo težja nego za trgovino. —* Likvidirati je treba previdno in treba doveli dolge prehodne dobe, osobito v pričetku v prvem leta treba posebne obzirnosti in uvidevnosti. Govorilo se je n; to podrobno, kako urediti prehod in v kaki dob? je izvrš'ti likvidacijo. — Spričo stališča g. generalnega ravnatelja, da bi bila od nas predlagana likvidacija prepočasna in da treba bolj pospešenega prehoda, v tem vprašanju ni bilo mogoče priti do zaključka ter je bilo treba predložiti Narodni banki utemeljeno spomenico. Taka spomenica je bila odposlana koncem novembra. 2e dne 8. decembra je dospel sledeči odgovor:
»Trgovačkoj i obrtničkoj komori n Ljubljani.
V odgovoru na Vaše pismo, broj 12.193, od 25. prošlega meseca, koje ste nam uputili u zajednici sa tamošnjim Savezom industrijalaca, čast nam je iz-vestiti Vas, da je upravni odbor bančin s obzirom na veliki broj neposlovnih menica, eskontovanih kod banke odlučio, da trgovci i industrijalci, koji es-kontuju kod banke svoje menice, imajo te menice da zamene poslovnim menicama najmanje sa sumu 20 % u narednoj godini. U smislu ovog reŠenja upravnog odbora izdali smo potrebna uputstva našim filijalama. S poštovanjem Narodna banka kraljevine SHS.«
Povodom predmetne konference je bila prilika opozoriti gospoda generalnega ravnatelja Narodne banke tudi sje na poseben položaj našega obrtništva, kateremu bi bilo treha na primeren način priti nasproti glede njegovih kreditnih potreb, ki so svoje vrste in zaslužijo individualno upoštevanje. Kreditne potrebe obrtnikov naših zaslužijo posebno pozornost in obzirnost spričo številnosti tega stanu, njegove gospodarske važnosti za državo in za bodoči razvoj naše domače produkcije. Gospod generalni ravnatelj je zagotovil, da ima umevanje za te posebne potrebe obrtništva, da pa obstoje gotove težave spričo ustroja in naloge Narodne banke. Vprašanje bi se dalo morda zadovoljivo rešetu če bi se našlo primerne posrečn;ke, kateri bi tvorili vezo med obrtnikom in Narodno banko.
Neorekosl l f vi   550 Je
F^SPsf^F^I  I   H lw*«tMikclH
ju i&wi^i*sWn ,m!^fd,^u'
=== SfOatfff StrO'l nbke cene.
O^jl^l T€* «1 1 <Y~\   pr«*ri   nnletipom
J. fiOREC L'nbUaiia, ggasž
!nsf?rirpitn y ..Slov. Naroda"!
«? Kako kleveta in kvari ugled <!o*?.nskega ljudstva »Slovenec«! »S!o-< emx* se je danca razvnel v uvodniku o »i'CNposobnost! sedanje vlade.« Stara »S'ovenčcva« lajra Ja topot inttnm,<t* na. Ver jo noć-na f nov*.ni argumenti Kak$t.' so ti argiHCiiti? Naip<-\.i hr.a-mo v Sloveniji p;eveč — trednrb Sol! Dobro, aakaj pa m »Slovenec« t* pi-al prejšnja leta m ne sele dane« \ pozi c'oveka. ki s*» zgraža nad nesposobnostjo vlade. Lcpse je bilo od »Slovenca«, da je to zagovarjal prctŠnU !e»* hoi svoje s* *skopoHtično *ml.sCe! Drugi argument »Slovenca« je nastop* ni: >$o»j»ke knjige se uvajajo po šnekn-lac'jskih načelih tiskam in pisateljev*. Kje? Pri nas v Sloveniji! To so lastne »Slovenčeve« besede. Nam res niso znani slučaji takih špekulacij in Jih v interesu našega ugleda kar najodločneje odklanjamo! Žalostno pa je, da si upa s tako kleveto priti na dan gladilo, ki se izdaja za borca slovenskega naroda in njega kulturnosti! Ce je nekaj resnice na tej »Slovenčevi« trditvi, se lahko nanaša kvečjemu na edicije svojega tfskarskega in knjigotržnega podjetja! Stvar je potemtakem zrela za uradno preiskavo proti klerikalnim pisateljem in tiska riem. vsa i na podlagi »S!oven?eve«r ovadbe. — Do takih absurdnosti privede »Slovenca c njegova demagoška pisava, ki včasih pozabi, kaj zapiše!
se Srednjih šol je preveč! Kdo trdi to? »Slovenec« v svojem današnjem uvodniku! Govoreč o »radikalnodemo-kratski nesposobnosti«, trdi, da dokazuje »to nesposobnost« tudi dejstvo, da imamo v Sloveniji preveč srednjih šoP To si upa napisati glasilo, ki venomer vpiie. kako se zapostavlja kulturno Slovenijo, da ji zapira vrata duševnega napredka in da hoče beogradska vlada vse nivelirati! Zdaj čujemo iz ust klerikalnega uvodničarja, da imamo pravzaprav v Sloveniji preveč srednjih šol. to se pravi, da si vzgajamo preveliko in preštevilno inteligenco. »Slovenec« se torej boji srednjih Jo!, odnosno se zgraža nad tem, da Slovenci potom svojih nadštevilnih srednjih šol ne postanejo na v!k uit urni! »Slovenec« prof hiperkulturi. beogradska vlada pa za* To ti zna »Slovenec« demagogizirati! Se srednje šole dokazujejo nesposobnost beogradske vlade, ker jih je — preveč!!
sp »Slovenčeva« nesposobnost. »Slovenec« je napisal uvodn'k o »de-mokratsko-radikflni nesposobnosti«. Pc »Slovencu« je torej nesposoben tisti, ki vodi tako p~i:tiko. da že šesto leto via-da Jugoslavijo in ima vso državno oblast v rokah! To je za »Slovenca* — »nesposobna« politika. »Sposobna« pa je »Slovenčeva« politika, ki čepi za zapećkom ter iš*e uteho za klerikalne po-lomijade v Beogradu z urnebesnim političnim kričanjem in s proslulo avto-nomistično demagogijo! Nai rajši molči »Slovenec« o sposobnosti svojih nasprotnikov, ker Če že piše o tem poglavju, naj se rajši razjoče nad nesposobnostjo svojih 21 poslancev, ki za Slovenijo niso ntegnili storiti ničesar tu ki so politiko SLS zaneliaM tako daleč, da nima v družbi z Radičem prav nobenega izgleda na kakšen uspeh tudi v bodočnosti!
= Raznust nemške stranke? Beogradska »Pravda« javlja, da namerava vlada razpustiti ne samo džemijet. nrv-več rudi nemško stranko, češ da stranke naciionalnih manjšin nimajo pravice voditi samostojno rolitiko. — »Pravda« je glnsMo Davidovičevo, ki v zadntem času prav rada donaša tendenciozne vesti. Ko1;Vo je vest o raz-nustu resnična, se pokaže pač že v najkrajšem črru.
= Nov IHt. S I. jamiarlcm prične ia-hnjntl v Zagrebu socijalistlčno glasilo »Rdeči prapor«.
Pri posetih 7758
je za serviranje najbolj priporoči ;iv kakaa
VfHl HHSTER
Mikiovo truplo najdeno I
Senzmeijonmlen   preokret  v preiskavi umorm v Studencih. — Truplo zakopano v gnoja. — Zlahiič In njegova žena izročena okrožnemu sodišču.
Potek preiskave več aH mani zagone* tenega umora v Studencih pri Maribora Jo doživel včeraj 2jutraj seniacljonalen preokret Dočim je bil eden storilcev že prijet fn so oblasti drugemu takorekoč že za petami, je tvorilo izsinjenje Mlkla edi 10 temno točko v preiskavi strahovitega umora, j Vestnemu poizvedovanju oblasti in policije, j pa se je posrečilo včeraj razkriti tudi to zagonetko. Mikiovo truplo se je na<lo zakopano v kupu gnoja in s tem je napravljen konec vznemirjenju med nariborsklm prebivalstvom ter fantastičnim govoricam, ki so bile razširjene po mestu. O odkritju Mi-k-ovesa trupla nam poročajo:
Sprva, ko je bil umor odkrit, se je splošno smatralo, da je Miki umoril svojo feno in sele Kasneje, ko se je na^lo tudi truplo umorjene*«! deteta v postelji, je nastal sum, da je Miklova rodbina postala žrtev strahovitega ropjrskeea umora. Nadaljni potek preiskav* te oblasti privede! na sled pravega krivca. Bil je to mizar 2laht!č \z Ptuja, ki sicer *e tedaj svoj zločin trdovratno zaniki. vendar je z odkritjem Miklovega trupla njegova krivda dokazana ter njegova usoda zapečatena. V Miklovi delavnici se je našlo, kakor smo le poročali, drugi dan par okrvavljenih čevljev, ki so bili blatni, deloma so se jih prijemali odpadki gnoja. Obstojal je sum, da sia «.e oba morilca v Miklovi delavnici preobula, kajti prej čevljev ni bilo tam To je ugotovil Mlklov pomočnik. Na podlagi teca odkritja je bila policija prepričana, d» sta morilca morala Mikla zakopati v kakem kupu gnoja. Kriminalni organi so dobili zsto nalog da preiščejo vse eventualne v poStev prihajajoče kupe gnoja. Zlasti so se prelskavali kup! groja na prostem in v bliž'nji okolici mesta.
Uspeh n' izostal. Včeraj zjutraj okoli 10. sta stražnik Marke?:č in nadzornik Stare preiskaal polje pri Novi vasi. Na Betnavski cesti, približno v sredi med artilerijsko vojašnico in Novo vasjo leži kup gnoja, katerega sta oba imenovana preisvala. Ko sta nekoMko Časa kopala, sta odkrila najprej čevelj, ki je molel Iz pod kupa. Nadaljevala sta z odkopavanjem In kmalu sta odkrila neko truplo. FV)g1ed, ki se Jima je nudil je bil grozen, kajti truplo je bilo Že v stadiju razpadanja. O strahovitem odkritju je bi! takoj obveščen polic*iskl komisarijat v Mariboru, na kar je odšla na lice mesta sodna komisija, ki i« ugotovila sledeči dejanski stan:
Na mžni strani komolca se nahajale dve mlaki krvi m tudi kozolec sam je b!l s krvjo Ošk ropi jen. Okrog tega so ležali kostni drobc! Iz teh sledov je sklepati, da je bil Miki tu umorjen. Od kozolca dalje vodi krvava sled — morilca sta očivldno svojo žrtev vlekla dalje — proti kupu gnoja. Truplo Je ležalo zakopano v gnoj fn sicer je bilo obrnjeno na trebuh. Obleka je bila popolnoma razstrgana, iz česar sledi, da sta morilca svojo žrtev res vlekla po tleli. Umorjenca ni bilo prepoznati; glava je bila popolnoma razbita in poznali so se na njej sledovi težkih ndarcev, verjetno zadanih z mizarskim kladivom. Obraz je btl popolnoma deformiran fn deloma oglodan od poljskih mlŠt Potem, ko je bila ugotovljena identiteta umorjenega, ki Je Identičen z Miklom, Je bilo truplo prepeliano v mrtvašnico na Pobrež* je. kjer je bilo obducirano. Ugotovljeno je, da sta oba morilca zvabila r.a ta samoten kraj Mikla in ga zavratno umorila. Tekom nadalJne preiskave se je ugotovilo, da sta oba neznanca po zločinu odšla pes v Hoče In stopila na vlak v Maribor-Ljubljana. V vlak sta stopMa ločeno !n sfcer večji najprej in šele kasneje se mu je pridružil manjSi
rej je bflo na novo preiskano tudi 2laht!čevo stanovanje, ker ebstoja sum. da je ta sva-ječasoo odstranil s sveta dve svoji ljubici ic ju »skopal v svoji MU Rezultat preiskave te ni gnan. — Mariborska policija pa *e * vspeino preiskavo pokazala dokaz svoje zmožnosti, kar je prod vsem zaslusa neumornega nadsvetmka g. Kerševana,
rUaake nudi po nizki ceni
Narodna knlgarna
Ljubljana, Prešernova ulica T«
„Zalaoatelj ljubljanskih izvGščkav z ovsom."
Še o tatvini premoga pri Reichu. — Velike  tatvine  pri Žitnem zavodu v Ljubljani.
Svojcčasno smo če poročali o ve1"., tatvini premoga. Premog je kradla pri tovarni Reich dobro organizirana dru/fba, obstoječa iz Antona Babnika, Avgusta Maren-četa, Ksrh Gorenjca in Janka Tomca, ki so bi'i vsi aretirani in izroče::: drž?.vr pravdnišivu v LJubljani.
Poznejša policijska poizvedovanja fn sodna preiskava so ugotovila, da }e v tatvino premoga vpletet: tudi neki pre\oznik Za'aznik, ki Je raznim strankam proda! nad 16.000 kg premoga, ukradenega pri Kfefcha. Vsega skupaj cenijo, da si Je ta drezsz na zvit In skriven način prilastila nad 4 vagone premoga,
še senzacijonelnejše odkritje je ;:c.prz-vila ljubljanska policija pri prevozniku Jenku Tomcu, stanujočem ',Pred JgrtSčem«.
Kriminalni organi 50 uvedli pri Tomcu obširno hišno preiskavo In so odkrili v njegovem hlevu celo skladišče Sita, koruze, ovsa in Ječmena; del b!a&j pa je imel *t nn»c shranjenega pri neki sira.nki v Mastnem domu. Policija, ki se je overila, da Je to blago sumljivega izvora, je zaslišala Tomca tudi giece žita in na dan so prišla zanimiva razkrit; a. Tome je imel zveze z delavcem Antonom Babniirom, zaposlenim pri *2itnem zavodu« in je v dogovoru z njirn izvažal \z skladišča kar na debelo družb;-no žito. Posel sta običajno izvrMra v opoldanskih urah, ali pa v mraku. Tome Je prišel kar z vozom in nekoč ie nalovil kar 26 vreč ovsa, koruze itd. Očividr.o pa nm nI zadoščal »izvoz« z enim samim konjem, kajti najel je celo večkrat Lrvoščke. ki so mu pomagali izvažati oves, v dobri veri, da- vozijo kupljeno blaga Vreče Ukradei -ga žita so se vozile r.a dom Babnika v Zeleni Jami in v skladišče Tomca. Bar^.ik ie blago prodajal strankam v okolici.
Zanimivo pa 'e, kako sta živela oba ^izvoznicama* žita. Oba Teme In pebrrfk sta bila veseljaka, vozila sta se z Izvoščkl na razne zabave, pojedine, krste bi droge prireditve ter živela kakor dva grofa. Večkrat sta najela kakega izvoščka ter se potegnila kam na Posavje ali ceio dalje. Tome je plačeval izvoščeka z ovsom. lz:->:\ fc, da ima doma večje zaloge ovsa od nekega trgovca iz Skorje Loke, »ki m_- gre zelo slabo« in mora prodajati pod roko . . ; je zopet zatrjeval, da je oves last neke -železničarja iz Banata, kateremu nI trebi plačevat! železniških pristojbin in en zato ceneje dostavlja v Ljubljano. Naivni hr.o-ščki so prebrisanemu Tcmcu res verjeli ra tako je Tome kmalu zalagal polovico ljubljanskih izvoščkov z ovsom. Kakor se je ugotovilo, jih je bilo baš 13 — torej nesrečna številka — ki so od njega kupovali oves. ne da bi vede!!, da je ukradeno blago Poleg žita je »zvažal Tome iz skladišča Zitnevi zavodo tudi moko. Preiskava ie ugotovila, da sta Tome in Babnik ukradla 83 vreč ovsa, 7 vreč ječmena, 3 vreče koruze in 6 vrati
Kot že omenjeno sta bila pri 2lah4!ču ! moke, vendar se točna količina ukradenem
najdena oba kovčka, ki sta bila last Mikla. Kot drugI zločinec je osumljen Žlahtičev pomočnik čič. ki so ga pred dnevi videli v Ljubljani. Upati je, da ne uvide roki pravice, žlahtiča so včeraj pripe?jalf zvezanega In v spremstvu orožnikov v Maribor. Na kolodvoru se »e zbrala velika množica, ki je hotela morilca ltnčati in le s težavo so ga orožnrki obvarovali pred insulti. Istočasno je Wla izročena sodišču tudi njegova žena, ki je osumljena, da je vpletena v umor. Vče»
■■■ ■      wmm  m aisseauaueaeaeasuB
blaga ni daia ugotoviti vsled vefikUj 2a!oz v Žitnem zavodu. Verjetno je. da Je bilo ukradeno mnogo več blaga, kajti tatvine so se tudi pri Žitnem zavodu že Iz-rševale d d !eto dn». Kolika je škoda, še ni ugotovljena. Verjetno pa je, da bo znašala P3d 100 tlso!5 dinarjev. Vsi obtoženci pridejo pred porote V splošnem bo v tem procesu zaslišanin okoli <0 prizadetih oseb. Je torej to ena največjih tatvin, ki je bila v zadnjem času !z-vršena v Ljubljani.
Ed. Rice Burroughs:
3o
War%anov sin
Opica ie položila trup'o dekV;* rn i!a in prlpravPa nn hoj, da zm?£3 In si ohrani la izredni plen WisH»a Je, da bo zmaga laiika Tudi ^n* *• poznala Koraka. Ali ga ni pregnala svoječasno iz rođa veleopic, ne da bi iztegnila roko in uporabila zobovje? Ta Korak je bojazljivec, ki trepeta pred bojem. Z njim bo končal v nekaj trenotkih.
S sklonjeno glavo, z vzbočenimi prsi se Je vrgla na to čudno človeško bitje z gladko kožo, ki ima pogum udreti v kraljestvo njenih kraljevskih pravic*
Sprijela sta se. kakor dva razdivjana bika in se zavalila na tla; ruvala sta se in grizla z zobmi. Korak je nekje pustil svoj nož. Besnost in krvoločnost bi mogel utolažiti le na ta način, da se zagrize v meso veleoplec, da trga njeno meso in da na svojem telesu znčuti njeno gorko kri. Korak se ni boril iz maščevanja ali sovraštva. Njegov boj ie imel globokejše razloge.
Tako je bilo: Korak je bil v tem hipu samec, ki je sprejel boj s samcem — zaradi samice.
Napad Korakov je bil tako nepričakovan in silen, da se je že v prihodnjem trenotku zasedel v opično grla ne da bi se ta mogla braniti. Zajedel se je globoko prav do glavne žile. Z rokami pa Je držal strašne Sape svojega nasprotnika.
Sedaj se je zavedla Meriem in odprta oči. Kar je videla, le njene oči napolnilo z začudenjem.
»Korak!« je zaklicala. »Korak, moj Korak! Vedela sem, da prideš, ubij ga, prosim te, ubij ga!«
S plamtečimi očmi m z dvigajočimi se prsi ie hitela proti njemu, da mu v srce vlije odločnost in vstrajnost. Nedaleč od njega je ležalo kopje, katero je odložil, ko se je spoprijel z veleopico. Dekle je hlastno zagrabilo kopje. Dasi ie bil boj grozen in strašen, vendar ni pokazala slabosti. Korak je pač bfl ljudt boj z drugimi Mangani, kateri jo je hotel odvzeti. Zato ni gledala, kako bi iskala pomoči in zatočišče v vrhovih dreves, kar bi brez dvoma storile druge opice-samice iz rodu Mangani. Zagrabila je kopje, namerila z njim in ga zapičila veleopici naravnost v srce.
Korak sicer ni več potreboval njene pomoči zakaj veleopica je bila že skoraj mrtva. Glavna žila na vratu je bila pregrizena in kri je iz nje curkoma lila na tla. Korak se je Meriem ljubeznivo nasmehnil in jo pohvalil za njen junaški čin.
Kako je bila vitka in krasna! Ali se je morda ona spremenila v Času, odkar je ni videl, ali pa le on drugače vidi? Opozaval jo je, ves zadivljen, in odkrival je na njej čar za čarom. Koliko časa je temu, odkar jo je zagledal v naselbini njenega očeta? Takrat je bita še malo dekletce. Kako dol* go je že temu? Korak ni vedel, zakaj življenje v džungli ni merjeno po časovnih enotah,  tudi one
in važnosti Vsekakor
na je to moralo biti že davno. Zakaj sedaj ona ni več malo, neznatno, ubogo dekletce, kakor je bila preje, ko se je še igrala pod visokim in košatim drevesom ob ograji. Pa kako je to, da je sedaj to kar naenkrat ugotovil. Saj se ta sprememba ni Izvršila naenkrat, kar preko noči? Njegov pogled se je obrnil na mrtvo truplo veleopice.
Prvič v življenju je sedaj razumel pravi vzrok in povod dekličine ugrabitve. Njegov pogled se je zasvetil in zopet zamrači!, ko je z nogo potisnil v stran truplo mrtve veleopice, opice-samca. Ko se je ozrl na Meriem, je sramu zarudel. Sedaj mu je bilo vse jasno. Da, sedaj je gledal na njo z dragimi očmi, z očmi moža, ki občuduje razcvelo žensko telo.
Akut je prisopel prav v trenotkn, ko je Meriem zapičila kopje v srce veleopice. Neizmerna radost ga je obšla. Ponosno se je šopiril in hodil okoli mrtvega sovražnika. Veselo je mrmral in zaničliivo povešal spodnje ustnice. Njegove kos-matine so se Ježile. Ni se brigal ne za Koraka in ne za Meriem, V njegovi notranjosti se je zganila nova misel, katero je rodil pogled na mrtvo truplo veleopice, in duh, ki je prihajal od nje. — Njegova notranjost je bila polna neutolažljivega hrepenenja, zunanjost njegova pa je izražala neko nemirno jezo. V njem je rastlo brepeneje, da se prevrne k svojemu lastnemu rodu veleopic. Tako se ni samo pri Koraka zgodila velika sprememba.
In Meriem? Bila je ženska. In božja pravica
ženske je, da ljubi. Meriem je Koraka vedno ljubila. Bil je za njo, kakor njen lasten brat. Edina Meriem v svoji notranjosti še ni preživljala spremembe. Bila je srečna, samo da je mogla s Korakom živeti v prijateljstvu. Ljubila Ka je le kot svojega brata — in je bila ponosna nanj. V celi džungii ni bilo bitja, ki bi bilo tako krasno, tako silno in junaško, ki je on.
Korak se ji je tesno približal. Ko je Meriem pogledala V njegove oči, je v njej zažarel nov plamen, katerega pa Marlem ni razumela.
Ni se zavedala, da je spolno dozorela, ni raz* umela, kaj pomeni nov in drus sijaj v KaraKovih oCeh.
rMeriem,« je šepetal in njegov glas se Je tresel, ko ji je položil roko na rame. »M«»riem!« in tesno jo je objel in privil k sebi. Pogledala mu ie v obraz in se nasmehnila. On pa se je sklonil in jo vroče poljubil na ustnice. Tudi sedaj Še vsega tega ni razumela. Ni se spominiala, da bi io preje kdaj že kdo poljubil. Prijetni občutki so jo obšli in vzljubila je poljube. Mislila je, da je to samo način, s katerim hoče Korak izraziti svojo srečo in zadovoljnost, da jo je rešil gotove smrti, da je ni odnesla veleopica. Bila je neizmerno srečna tudi ona in zato se je tesno privila k njemu, ga strastno m goreče objemala in zopet in zopet poljubovala. Pri tem je opazila, da ima Korak za pasom njeno lutko. Vzela jo je in poljubovala prav tako goreče, kakor Koraka.
\
Prosveta.
Repertoar Narodnega gledališča ▼ Ljubljani.
DRAMA: - Začetek ob 20. zvečer.
Nedelja, 21. decembra:   Ob   15. popoldne »Pri  Hrastovih«.  Ljudska  predstava pri znižanih cenah. Izven. Ob 20. zvečer Danes bomo tiči, ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven.
Ponedeljek 22. decembra: Veronika Dese-niška. Red T.
OPERA. Začetek ob pol 20. zvečer. Nedelja, 21. decembra: Ob 20. uri zvečer: »Tosca«. Spominska predstava za G. Puc* cinija. Gostujeta g. Zikova in g. Šimenc. , Izven.
Ponedeljek, 22. decembra: Zaprto. Torek, 23. decembra: »Pikova dama«. Go* stujeta g. Zikova in g. Šimenc. Red B *    ★ ★
M. Z.:
„Veronika Deseniška
L
Zcio pozno prihajam. Ker sem iz vpraševanj zapazil, da se moja zakasnitev raz-Irea najrazličnejše, smem povedati, da sem Smatral stvar potrebno najtehtnejšega premisleka. Izpraševati sem si moral vest pri vsakem stavku, kritično gledati predvsem sa sebe samega. To je zahteval respekt, ki £a imam pred pesnikom in njegovo umetnostjo, že odkar se je med nami pojavila.
Oton Župančič piše dramo ...
2e leto dni je šepet nosil novico preko naše grude. Zazdelo se mi je, da stojim kje zunaj, ko diši po zemlji in krili jata selivk zopet proti severnejšemu domu. Glej, kmalu nam zašije pomladno sonce, da razneži vse v nas in okrog nas v samo slast, lepoto in triumf.
Taka obečanja mi je donašal oni šepet In je delo dospelo.
Prečital sem »Veroniko«, Jo videl na gledišču, jo zopet pazno prečital in si jo vnovič ogledal pri igralcih. Začutil sem, da nam je darovanega mnogo več, a tudi zopet manj, nego bi bilo ono, na kar sem čakal Čakal sem predvsem na dramo. Na umotvor« ki se bo kakor divna oaza zasvetil sredi pustinje naše oderske produkcije. Zato sem na Župančičevo novo delo izprva zrl samo s tega stališča. Potom takega gledanja pa nisem doživel onega osrečenja, katerega sem deležen iz pesnikovih dosedanjih del. Danes gledam na »Veroniko« drugače, kot na pesem v dramski obliki. S tem pa sem si razklenil ves mogočni zaklad poezije, iz katere obstoja ta umetnina. Hazlili so se pred me slapovi rož, iz katerih puhti opojni in osrečujoči vonj Župančičevega mojstrstva.
Pesniška vsebina stihov, odeta v muzi-ko jezika, ki Jo ima le on edini, plastična krasota in izvirnost pesniških misli stoje na vrhuncu občutja, ki je v poeziji dosegljivo.
En kratek stih me je posebno zadivil, me prevzel In mi poje v srcu. To Je oni, v katerem pravi pesnik o kresnem času: »Ko sonce docvete in se os u je«. Vidim iz same luči vzraslo stolisto rožo ali krl-zantemo. Pa se ji komaj približam in se že začenja osipati sprožene dozorelosti. In nekaj zveni v tem verzu, kar mi oživlja vse ono, z otožnostjo združeno kipenje srca, katero me vsako leto zgrabi o kresnih večernih zarjah, ko vse dehti, ko dviga narava tisočercn glas bohote in osrečenosti v prosojne zublje žarečega nebesa. Tedaj se mi zaplazl po tilniku navzdol mrka zavest, da so to le dnevi, le trenotki, noseči v sebi že kal smrti In stojimo samo na prevalniku, kjer od vekomaj pričenja tek ceste navzdol. »Ko sonce docvete in se osuje...«
Ali o speči Veroniki: »...Metulji — sanje so vztrepetavali ji na očeh obotavljaj?  se  zleteti z njih.«
Ali je mogoče za nalahno vznemirjeni jutranji spanec lepe deklice najti primero večje nazornosti in lepše poezije, nego metulje na cvetju, ko jim plašno zatrepetajo krila pri bližajočem se koraku?
V nekaterih primerah srečavamo tudi Zupančičev zmagoviti humor.
Oskrbnik o novi opremi pristave:
»Odeje — sam puh, kakor bi bil angelj-ce oskubeL«
Kako vleče grofa Friderika k Veroniki:
»Ce bi (sc. gospod grof) strelo zajahali, bi rekli, da sede na poliu.« #
Vinoljubni vitez  Jošt ima »pobožno« misel:
»Pelj 1 nas v klet obokano, prijatelj,
da bomo bližji dedom pod zemljo.«
Ta vlažni vzdihljaj bi se bil mogel roditi v Falstaffovi glavu
Zadosti citatov; saj bo vsak Slovenec bral »Veroniko Deseniško«.
Maeterlinka vredna je ideja, da meče leseni križ, ki deli okno na štiri polia, na nočno dvorišče svojo senco in stojita pod njo senci Jelisave in Veronike kakor vizija z Golgote,
Za nekaj mi je žal: Da ni pesnik močnejše povdarjal volje Celjanov, ustvariti si na našem jugu lastno carstvo. Le šest stihov govori o tem. Stari celjski grof pripoveduje o svojem vnuku: »...ž njim gledava na jug,... dokoder gre naš jezik.« Levar govori na odru te verze s povzdigni eno glavo in glasom; vendar pa so prekmalu
mimo, nego da bi strune narodnega čuta v poslušalcih glasno zabrnele, « •
Pesnik Župančič nam je stkal, da govorim z Aškercem, nov pester čilim. Ko ga je pred nami razgrnil, se je iz njega vsul oblak opojnih rož in mnogo prelestnega cvetja je obviselo tudi na nitkah blaga, da-joč mu svoj živi, dehteči vzorec Ali naj res zvedavo otresemo tkanino in stikamo pod živim cvetjem za njenim lastnim vzorcem, za tkanimi ornamenti in kako se složno spajajo ter izlivajo v ono umetniško ce« loto, kateri naj služilo?
Ni hvaležna ta naloga, najmanje pa Je popularna. Pišem pa o delih, ki prihajajo na naš oder. Dolžnost me torej veže, da taka dela premislim ravno s te plati in povem čisto iskreno in pošteno, kar sem v njih našel, naj bo tako aH tako.
Župančiča občutim vseskozi kot lirsko naturo. Prvikrat sedaj je stopil med nas kot dramatik. Ali je kulturni smrten greh, če se mi dozdeva, da s tem prvim jurišem morda ni popolnoma zmagal? Ali bo Župančičeva zvezda manj svetla, če se o teh stvareh tudi govori? Mirno in brez tendence?
Smatram Župančiča za prvega našega sodobnega pesnika. V vseh njegovih delih je toliko najvišje umetnosti, da ostane nien ustvaritelj za vekomaj zapisan med prepič-le reprezentativne može. na katere smemo z mirno vestjo biti mednarodno ponosni V njem se tudi m prav poseben način manifestira slovenska duša, njena vrsta mehkega čutenja in tihega hrepenenja po lepoti.
Ni pa slovenska duša doslej nikdar še pokazala daru posebne dramatičnosti, ne v svojih političnih pokretih, ne v narodnem pesništvu. Angleži so morda prvi narod sveta. A že stoletja čakajo z naravnost mesijansko vero, kdaj se jim bo rodil prvi veliki glasbenik.
V nas vseh je nagon, da bi si Čimprcje stekmovali prav na vseh poljih ravnovesja z glavnimi kulturnimi narodi, vsaj po kakovosti, četudi seveda ne po množini reprezentativnih mož.
Ko smo čuli, da piše naš prvi pesnik dramo, nam je želja takoj vtrdila že tudi vero, da je s tem rešen problem slovenskega velikega dramatika. Taki smo pač.
Vera je potrebna, saj prestavlja gore. Toda ne prestavlja jih na komando. To nas dela nestrpne in v lastno pomirjenje si včasih skušamo — to govorim čisto nasploš-no, nikakor ne z sklenitvijo Otona Župančiča — imenitne može sami napravljati in si jih sugeriramo, živel je pred leti neki dr. (1, fin, samoten človek in globoko mu-zikalen. Ali je kako skladbo kdaj objavil, ne vem. A prijateljski občudovalci so na vprašanje, kdo je. drugim govorili: »To je slovenski Havdn«. Slovenski Ha.vdn, slovenski Shakespeare, slovenski Darwin. slovenski Dostojevski], slovenski Michelangelo, slovenski Edison L t. d. Vedno in vedno se ponavlja ta nekritičnost, ta nojevska politika, ki nam prinaša nevtemeljeno samozadovoljstvo. Nekoč sem slišal ali celo bral tole: Slovenski besedni zaklad izkazuje 80 tisoč besed, francoski pa (baje) samo 20 tisoč; torej? — Psevdologičnl zaključek iz tega prepuščam vsakomur zase.
(Dalje prihodnjič.)
Koncert „Amar-Hindemith".
Na muzikalnem večeru pri Lajovicu sem predlansko leto prvikrat slišal Zikov-cc, ki so igrali Hindcmitha. Mnogo sem slišal in čital o njem do tistega časa, a s tre-notkom, ko sem se vtopil v njegov kvartet, se mi je odprla popolnoma, sicer slutena, nova glasbena dežela. In včeraj smo mi vsi, v katerih je še srce odprto za nov glasbeni svet, slišali in tudi videli (nekaterim se je hotelo morda samo videti) samega Pavla Hindemitha in ž njim še troje ljudi, ki jim mi ljubljanski malomeščanje s svojo omejeno »muziko« še ne sesamo do gležnjev. Mi ni mar, kar govore danes po koncertu naši več ali manj glasbeno inficirani ljudje, po večini s svojimi gnilimi koreninami, živeč v davno pretekli dobi konsonane in disonane, blagoglasja in takozvane kakofonije. ki poslušajo samo z ušesi, polnimi blagorodnega, zastarelega masla, a ne s srcem odprtim nastežaj, v katerem je za vsako svatbo pripravljena bogata gostija. In prišli so Amar-Hindemithovci s Stravinskim, Dobisijem, Odakom, samim Hindemithom in četrttonskim liabo. Prišli so, kakor nevihta, ki razčisti ozračje, kakor luč ki razsvetli temo. Žal, da ne morem s peresom slediti svojim Čustvom. Napisal bi jim vse evangelije, ves novi, najnovejši glasbeni testament Te Štiri duše, ne, ta ena sama duša igra in poje kakor čudež. Le izmed tisočev in tisočev je mogoče najti tako sorodstvo misli, občutenja, izraza. In te misli to občutenje in ta izraz kaže visoko, čisto, bolezensko tankočutno kulturo, morda ne samo blagorodno, a tudi vražje grešno, ne samo v črno oblečeno, a tudi enodušno v zakotni beznici, skratka, doma, v nebesih in peklu. Vsa tehnika njihove igre je zame postranska stvar, in kier mi je, kakor n. pr. pri Habi nasilno padla v ušesa, tam se mi je srce zaprlo. S polnimi požirki pa sem pil Stravinskega, četudi bi si želel tu več demonskega ognja, ki je morda nemcem tuj. Zikovci bi najbrž tale strašni ritem ruskega besnega plesa dali vernejše. Stravinski je padel našim
ljudem v ušesa, kakor kamen v bolni želodec Nikdo skoro nI bil nanj pripravljen, Jn prišel Je nepričakovano % svojimi novimi harmoničnimi vrednotami, s svojimi melodičnimi šibami in ritmičnim praslovanskim bakhannlom kakor ubiiajoči grom. Nato De-bisij! Kakor po nevihti blaženo solnce s svojimi mehkimi sencami in jarko svetlobo. Kako hitro jaše nova glasba! Debisij, še pred par leti takozvani »modernjak št. 1«, je danes s svojim vozom, polnim blagoglasnih strun obsedel daleč za drugimi Odak je naš! Rojen L 1888. v Liveriču v Dalmaciji Je po končani gimnaziji, košče-kom teologije in filozofije v Munchen priplaval k P. Hartmannu, kjer se je učil glasbe in je nato po 4. letih dovršil mojstrsko srlo v Pragi pri V. Novaku To danes nekaj velja. Tam je dobil svojo prvo nagrado s sonato na gosli in klavir v L 1922, napisal še op. 2 in 3., moška zbora, op. 3., tri pesmi za tenor solo z orkestrom na besedila Zupančiča in Prešerna (!), op. 4. predigro za veliki orkester, op. 5.. danes slišani kvartet v B-duru v obliki velike sonate in piše sedaj kot profesor kompozicije na zagrebški glasbeni akademiji kot šesti opus scenični oratorij »Antikrist« na lastni tekst po Apokalipsi in Ničeju. Zdi se mi, da se mož še ni našel. Stil kvarteta Je še pester, je neustalo vino, kaže mestom najmodernejši nacijonalni stil, mnogo gorečna temperamenta, a misli se hitro oblajajo in preskakujejo, kakor kaprični metuljčki iz cveta na cvet. Lajovic pa pravi, da je začetek vedno težji, kot konec Res! In vendar je ljubeznivi Odak moral tri- ali štirikrat na oder in videli smo, da komponist sam ni nič, ako nima prijateljev-izva-jalcev. Malo Je manjkalo, da jih ni v prekipevajoči hvaležnosti objel.
Nato Hindemith. Kot dedič velikega Bacha predvsem velik kontrapunktist, polifo-nist. Ako bi igral tale njegov kvartet na klavirju, moral bi biti brez smisla v svoji takozvani »kakofoniji«. Teoretično bi te zvoke ne mogel razjasniti. Vse drugače vplivajo kot kompleksi barv v instrumentalnem podajanju. Toda, če bi Hindemith razun svojih očarujočih barv ne mozel dati ničesar drugega, bi njegova glasba dolgo ne interesirala. Čudoviti barvitosti njegovih tonskih orgij pa je brat njegov duhoviti mu, stavkova tehnika, tenka polifonika, vedno nove ritmične uganke. Vendar pa v tej glasbi ni silne dramatike, motivi morda (prvi dri) ne najsrečnejši, a dosledno Izpeljani. Ne bom rekel, da je v tej glasbi premalo dogajanja, saj se zdi poslušalcem, kakor da ca ta glasba meče semtertja. a mnogokrat, kakor bi mu izginjala tla pod nogami, vendar slediti glasbi ne moreš, ker gre prt ko tvoje jt'asbene logike in zdiš se v sredini morja brez bregov, čutiš pa vendar, da je v nji zakopanega mnogo sladkega strupa, opija, ki, kadar se mu brezsilno udaš, zavlada nad teboj in te ne izpusti več
Haba pa se mi ne zdi resničen. To je glasba zaradi eksperimenta, a ne zaradi glasbe same. Ako bi nit ne povedali, da Je to četrttonska muzika, bikromatična, ne bi tega občutil. Smatram za muziko, resnično božjo hčerko, samo ono. ki ni produkt razmišljanja in eksperimentov, a njen izliv srčnega občutenja. Prav gotovo Haba tega, kar smo slišali ni občutil kot sin češkega naroda, ki četrttonov ne pozna. Lažje bi to rekli o naših fstrijanih, Cičih. o orijental-cih. Morda mi niti ne čutimo estetične potrebe po četrttonih in podobnih delitvah, ker smo to v teku stoletij preboleli in Je naš temperirani glasbeni ustroj že nekaka likvidacija bivše neustaljene naše glasbe. Sicer pa pokaže bodočnost, ako ima Haba in oni, ki so bili pred nJim in bodo za nJim, prav. Hindemithovci morajo biti, če ne s Številom poslušalcev, pa saj z njihovim Jt-kritim in visokim entuzijazmom zadovoljni. Odprli so nam nova vrata v hram muzike, kjer smo videli prekrasne, še nikdar občutene in prežite glasbene čare. —Č.
— Pri današnji sobotni predstavi »Rl* gotetta* poje naslovno vlogo baritonist g. Robert Primožič iz Zagreba, in to vslcd te« ga, ker je g. Popov obolel. Vlogo vojvode poje g. Banovec. Dirigira kapelnik Ncffat, režira g. Bučar.
— Ljubljanska opera počasti danes, v nedeljo, zvečer blagopokojnoga svetovnega mojstra G. Puccinija. Pri tej priliki ae poje pod taktirko in v režiji opernega ravnatelja g. Rukavine opera »Tosca« z gostoma g. Zi» kovo kot Tosco in g. Šimencem kot Cava« radoaai. ki smatrata oba ravno ti dve vlogi kot svoji najboljši kreaciji. Ostale vloge so sledeče zasedene: Scarpia — Cvejič. Ange« lotti — šubelj. Cerkovnik — Zupan. Spole t* ta — Mohorič, ječar — Perko, orožnik — Mencin in pastir — Hahič ml. — Predstava je izven: zadetek ob pol 8. uri zvečer.
— Ljubljanska drama priredi v nedeljo dne 21. t. m. dve ljudski predstavi, in aicer igra popoldne ob treh Ksaverja Meška dra* mo »Pri Hrastovih*, zvečer ob osmih pa veseloigro »Danes bomo tiči«. Cene vseh prostrov za obe predstavi so zelo znižane in vsakomur dostopne.
— »Mladi junak«, glasilo »Svete vojske« proti pijančevanju in nevarnosti alkohola je pravkar začelo izhajati v zelo ličnih mesec« nih zvezkih. Vjebina je prav posrečena. — Otroško zadete pesmi se menjajo s poljud« nimi razgovori. Poedine zvezke krasijo ali* ke med besedilom. Poedina Številka stane Din 1.50: torej malenkost.
— Ciril Jeglič, Obrazi. Založila kmetijska tiskovna zadruga v Ljubljani. 100 strani. Broširano 25 Din. Pisatelja poznamo že po povesticah v raznih leposlovnih listih in iz '
Trgovini in industriji!
Društvo trgcmVih potnikov in zastopnikov za Slovenijo
d,biva dnevno pritožba od svo ih članov, kakor tudi od trgovcev, da nebroj velepod etij (trgovskih in iuduaaijskih) zaposluje nekvalit'dnne moči kot potnike, medtem ko je dovotj kvalificranih moči ra razpolago. Dru-t^o vsled tega vse piizađete v skupnem interesu podvlja. da nekval f.cirane moči takoj odpuste in poskrbe za pravilen nadomestek. Piosimo vs- interesente da se v slučaju potrebe vedno obračajo na gornje društvo v Ljubljani, Gradl&će 17. I» ki jim bo vedno nud-lo najboljše močL 77o3
veselih podlistkov. Pod naslovom «Obra^f» je zbranih v knjižici 42 črtic, ki so polne duha. vedrosti in močnega občutja. A**t »r omenja v uvodni besedi, da so te črtice »le utrinki daljnih ognjev: lučke za Žalost in iskre za smeh« in »slutnje, ki prebude samotno misel«. Ali te drobne lučice in iske so tako živahne in vabljive, da ne moreš mimo njih z zaprtim srcem, in v teh tihirt slutnjah, ki bode samotno misel, je toliko tišine in verne ljubezni, da se tu pa ta*n nehote potopiš sam vase. Četudi ti, »mah l-kosti« nič ne pomenijo. Spomniš se na Mi-žuraničevo »Lišče« ali pa še bolj na Petra Altenberga: toda »Obrazi« so pristno slovenski In domači in nekateri n. pr. Porna pomlad) te kar omamijo s svojo tiho liriko a!l ti pa s svojo svežostjo in neprisiljeno poanto izvabijo odkritosrčen nasmeh. — V tekstu zaslediš nekaj manjših besednih oz. pravopisnih napak, katerim pa se takoj pozna, da jih je v naglici zakrivila tiskarna. Čeprav je knjižico »napisal študent ter je študentom posvečena«, bo našel v njej vsak. ki Ima še kaj mladosti v srcu, vsaj en obraz, vsaj eno besedo, njemu namenjeno v prijazen pozdrav. Jegličevi »Obrazi« so prav dobrodošlo božično darilo. — Sliva.
— Ljudska visoka šola v LJubljani. V nedeljo dne 21. t. m. odpade napovedano predavanje radi ovir In praznikov. Prihodnje predavanje se vrši v nedeljo dne 4. januarja 1925.
— Maurice Leblanc, »Tigrovi zobje*. Iz francoščine prcvcl F. J«o. Knjižnica »Ju« tra«, zvezek 7., Ljubljana 1024. Založilo »Jutro«. St. 274. Cena broš. Din 30.—, vez. Din 40, poštnina Din 2. — »Tigrovi zobje« spada med najzanimivejše detektivske romanc, skoinzkozi napet, dnhovit in poln ve» likih, občudovanja vednih dogodkov, ki se dogajajo radi podedovanja dvestomiljonske d~dščine. Kdor vzame knjigo v roke. jo ne odloži preje, dokler je ni prečital. Roman je okrasen z lepo naslovno sliko. — Naroča se pri upravi »Jutra« ali »Tiskovni zadrugi« v Ljubljani.
Colombo
CEHOM TEA
loo Grammcs No. i
Plenarna seja Trgovske in obrtniške zbornice.
(Konec.)
Nujni, oziroma samostojni
predlogi.
Z* zvišanje obrestne mere pri poštnem čekovnem aradu. Uradnlštvo tega urada naj ae dostojno plača.
Zbor. svetnik g. Jelačin ml. je nujno predlagal, naj se prisili poštni čekovni urad, da zviša obrestno mero od 2% na 6%. Nadalje je pozval zbornico, naj stori potrebne korake, da bo ta zavod svoje nameščence dostojno plačal, ker dosedanje plače so naravnost škandalozne.
Isti član je predlagal, naj se lzposluje razveljavljenje prepovedi glede prodaje de-naturiranega špirita, nadalje za oprostitev trgovske korespondence krivičnega taksiranja, končno zaradi ustanovitve devizne In valutne borze v Ljubljani. (Vsi predlogi so bik soglasno sprejeti.)
Zbor. član g. Kostevc je predlagal, naj zbornica posreduje pri ministrstvu pravde in pri ministrstvu trgovine, da se v občnem državljanskem zakonu predvideva 5% odnosno v trgovskem zakonu In meničnem redu določena 6% zamudna obrestna mera poviša na 19 oziroma na 12%, dokler se razmere bistveno ne spremene. (Sprejeto).
Zbor. član g. Rakovev je stavil predlog za odpravo nekaterih nedostatkov na Kolodvoru v Kranju (Sprejeto).
Zbor. član g. L o ž a r je utemeljeval svoj predlog za brzojavno zvezo na Bize-ljsko (Sprejeto).
Zbor. član g Hafner je predlagal potrebne korake za odpravo krivic pri določevanju taks na vino. (Sprejeto.)
Zbor. član g. A. R o j i n a je predlagal, naj zbornica ponovno ukrene na vseh me-rodajnih mestih nujne korake, da se uveljavi nova carinska tarifa. (Sprejeto).
Zbor. član g. E. Franchettije predlagal posredovanje zbornice, da se invalidsko in starostno zavarovanje ne Izvaja dotlej, dokler se ne poceni bolniško in nezgodno zavarovanje. Isti član Je nadalje predla-
gal, naj se zviša odstotek, ki ie določen od ostanka dohodkov državne loterije za podporo obrtnikom, (ba predloga sta bila sprejeta).
Zbor. član g. Lenarčič je predlagal potrebne korake, da se razveljavi uredba bivšega ministra Vesenjaka zaradi poseganja agrarne reforme tudi n* industrijske prostore. (Sprejeto.)
Proti maksimiranju obrestne mere.
Zbor. tajnik g. dr. VVindischcr je strokovno razjasnjeval, da je treba zoper uvesti kupčijske ali poslovne menice, obenem pa je svaril pred maksimiranjem ob-testne mere. Njegove informacije so vsestransko pojasnjevale obstoječe kreditne težave.
Pristop k mednarodni trgovski zbornici.
Zbornica je sprejela predlog tajnika g. dr. iMurnika, da pristopi k mednarodni trg. zbornici.
Pred zakliučkom skoraj pet ur trajajoče seje se je prijavil k besedi glavni tajnik zagrebške zbornice g. dr. Alfonz Čuvaj, ki je povdarjal, da je bila seia zanj vsestransko informativna. Nasvetoval je medsebojno delovanje ljubljanske In zagrebške zbornice v vseh gospodarskih vprašanjih, ki posega v obseg obeh. — Predsednik g. Knez se je govorniku toplo zahvalil ter na to zaključil sejo.
Poslano.
Ko je ded
jemal babico
Jth je Irnenadil Bo J č s košaro darov od Meinla. Resnično ea ni prikiadnejleea daru za BoMČ in No o leto nego taka košara, napolnjena z Meinlovimi čokoladami in pralinearni, Me nlovimi najfinejšimi kavnimi in ča:nim' me*an'cami. likerji, vini, kek«i itd. Božične koš r ce kateregakoli aranžmai* se dn^e v vseh podružnicah tvrdke JULIO ME1NL, ustanovljene L 1862.
Kralj med kmeti.
V sredo je bil zadnji dan kraljevega bivanja v Skoplju. Ves dan je bil posvečen deci. Ob 10. dopoldne, po av-dijenci E. Lukinića, je kralj posetil v spremstvu šolskega nadzornika Nedelj-kovića bližnje osnovne šole. Najpreje je odšel v šolo sv. Bogorodice, kjer si je ogledal vse razrede, bil navzoč pri izpraševanju in je tudi sam izpraševal učence. Zanimal se je zlasti za njihovo znanje srbščine, zemljepisa in zgodovine. Po tem je odšel v osnovno šolo Branka RadiČevfča ter si tudi tu ogledal vse razrede. Z uspehi učencev je bil zelo zadovoljen. Posetil je še žensko osnovno šolo in odredil na prošnjo učiteljic, naj se imenuje ta šola odslej osnovna šola kraljice Marije. Kralja so učenci povsod navdušeno pozdravljali.
Opoldne se je kralj napotil v selo Dušanovac blizu Skoplja. Ustavil se je v najbližji hiši kolonista Cvetkoviča. kjer se je zanimal za razmere ondot-nih kolonistov. V tem se je zbralo na dvorišču več sosedov, ki so prirejali kralju navdušene ovacije. Ko si je kralj ogledoval osnovne šole v Skoplju. ie posetila kraljica Šolo cara Dušana. Deci je delila slaščice in izrazila svoje zadovoljstvo, da je šola tako vzorno organizirana. Posetila je tudi sirotnišni-co, kjer so našle zavetišče vojne sirote. Dom vzdržuje ministrstvo socijalne politike, toda kredit je tako minimalen, da trpe sirote često največje pomanjkanje. Kraljica je tudi tu obdarovala deco s slaščicami. Zanimala se je za položaj teh sirot in obljubila, da stori vse. da se razmere Čim prej zboljšajo. Minister dvora Jankovih bo posredoval na njeno prošnjo pri ministrstvu za socijalno politiko, da se kredit sirotni-šnici po možnosti zviša.
Po kosilu se je odpeljal kralj v avtomobilu v vas Dračevo ob progi Skoplje-Veles. Posetil je najprej veliko osnovno šolo in si ogledal vse razrede. Odzval se je vabilu upravitelja Trpko-viča ter posetil njegovo privatno stanovanje. Med njegovim bivanjem v šoli se je raznesla po vasi vest, da je prispel kralj. Vsi vaščani so se zbrali
Pri dopolnjevanju MAGGI zabele
■ t        uii   t    Stev.  0      12 3
Cene dopolnjen h steklenic Dm 5— 10— 17— 3t> —
na] se pazi na to, da se zabela dopolni iz MAGGI-jeve velike originalne steklenice, ker se v teh steklenicah po zakonu sme shranjevati,  oziroma prodajati samo MAOOHeva zabela
in ničesar drugega*
BJBSai
županovo bito. kjer jih je krali
pozdravil in govori! z njimi o razmerah |a potrebah. Na to je odšel peš skozi vas v cerkev, za njim pa dolga vrsta vezano v. šolska mladina mu je poklonila pred cerkvijo več svežin Šopkov. Na povratku iz cerkve se je mudil pri kmetu Želoviću. kjer so se baš pripravljali proslaviti gospodarjev zod. Krali je vprašal, kaj pomenijo te pri prave. Ko mu je gospodar pojasnil, da Ima god, mu je kralj čestital. 2?tović je pogostit visokega gosta z domačo zakusko ter se mu zahvalil za izkazano Sast. Zunaj se je zbrala gruča vašča-uov, ki je kralja navdušeno pozdravljahu Dva siromaka sta ga prosila, naj
Uma da zemlje, kmetice so pa prosile pomlloščenja svojih mož. Nekemu dee* ku je kralj obljubil, da ga pošlji aa av>
je stroške v šolo In pozneje v vojno akademijo. Vse prošnje kmetov si je dal zabeležiti in obljubil je, da astreže njihovim željam. Pred odhodom je po. darila neka kmetica kralju sadja s proi* njo, naj izroči darilo kraljici in vzame prihodnjič s seboj tudi njo in prestolov naslednika.
Ob 1M popoldne se je vrnil kralj v Skoplje. Zvečer so bili povablieni aa večerjo poveljniki brigad in polkov v Skoplju. Ponoči okrog 11. se je kraljeva dvojica odpeljala z dvornim vlakom v Beograd.
Dobro in okusno pecivo d sežete le z uporabo splošno priljubljenega praška za pecivo in vanilin sladkor znamke t« A DRI A11
7570
Dnevne vesti.
V Lmbijam atu,
Itfe fe pamet?
Zadnje skupščinske volitve niso faznih naprednih struj nič poučile. Mesto da bi pokopale vse osebnosti in ustvarile na vsi črti napredno fronto proti klerikalcem, se še nadalje prepirajo O oslovski senci, govore o baje nepremostljivih programatičnih nasprotjih in se veselo pobijajo med sabo v veliko radost in zadoščenje skupnega sovražnika.
Ako bi imeli voditelji raznih na* prednih frakcij le količkai soli v glavi, bi morali že zdavna uvideti, da vojna vseh proti vsem o naprednem taboru adfaa omogoča absolutno gospodstvo klerikalcev v Sloveniji, in to spoznanje bi moralo izzvati splošno preorijentacija v njih politiki «n taktiki. Predvsem bi se morale te frakcije zavedati, da so po sedaj veljavnem vol'lnem redu obsojene na smrt vse manjše skupino, katerih glasovi so. ako ne dosežejo irti količnika, izgubljeni in prihajalo tako posredno v korist samo večinski stranki, to je pri nas klerikalcem.
Demokrati so prišli do tera spoznanja že pri zadnjih skupščinskih volitvah ter zastavili vse moči, da ustvarijo •notno napredno fronto, ki bi bila dovolj močna, da se z uspehom nostavi v bran proti klerikalni premoči. To njeno stremljenje ni naSlo ptrebneea razumevanja med stalimi naoredniml stru-jamt. Naoredniaki so šli ločeni v borbo bi so bil! tudi tako ločeni na vsi črti poraženi. Dasi so n. pr. v ljublian«kem volilnem okrožju dob«li izmed 72 ono oddanm *arlasov klerikalci samo 4*0.*!, ptotiklerikalne struje pa skunaj 24.000 Klasov In bi torej po proporcu morali dobiti klerikalci samo 6 mandatov, do« €im bi 4 pripadli nanrodnim skrm'nsm. so lih v resici dobili 0 in samo 1 je po določbi voMnega reda kot nekak ostanek pripadel Samostojni kmetski stranki. Komnaktna klerikalna veČina K torej v številne f rakci le razbiti r^ni-Sini w«tpW1« * m^n^ate 'n o*rcwc 20 o/Vl protiVlerikalnlh etasov je b*to ?*g»»h!le-aih, ka^or d« bi pnl^h ne hn» odđ*»n'!
TVla tudi ta bridka izkušnja očU vkfrto ni odprla oči borniranim vo^'tc-rjem gotovih naorednih frakcii. Tudi letos je Izšel s strani Sarno«rome demokratske stranke kot naimočn^i^e m nrti bolj organizirane naoredne sknnlne poziv na skupep nastop pri volitvah. Našel je odriv samo pri radlknl'h. Narodni socijalisti in samostojni kmctie so ta poziv odbili, ker ie nač vedno mi-srfjo. da je naibolj uspešna borba proti klerikalcem, ako jo vodi*o ločeno, npr-tt zgolj na svoje moči. Stari ©ronrovor sic*r pravi, da je samo v slogi moč, vodltelh* teh strank pa so. kakor BJ S4% prepričani, da v modernih časih ta stara resnica več ne velia in da te flrlSna bi Mestna moč strank In posamn^kov uveljavlja edino v ne«'ogl. Nal torej Imajo to prepričanje! Toda vprfrtnnje |e. also-li njih pristaš: vendarle dri me* jca mnenja? Včasih so mase rt'«uv>nej-§a m pametneiSe kakor vodltelp, bi se aphajo na doktrinarne programe Na* de.iamo se. da se to pokaže pri bodočih volitvah! Prepričani smo. da sreča ore-le pamet široko maso njih pristašev, kakor pa giiibe in slepe, za pametni aepristopne voditelje!
— Povratek krallevfke dvojice v Beograd. f«Jj. Vel. krali m kraljica sta se včeraj povrnila iz Skonii-j v Heo-grad. Na kolodvoru so kraljevsko dvojico pozdravili prometni nVnister An-
5 t a n IĆ,   prvi adjutant general Ml d žic. komandant mosta in drugi.
— PaHčeva krstita slava. M'nistr* dri predsednik Nikola Palić je vficraj slavil krstno slavo. Radi bolezni v bili aa Izostali vsi sprejem!. Ministrski pred-«Wnik je sprejei o<J vseh krajev nebroi fiaatitk. Popoldne je ministrskega pred-aadnika posetil admiral P r J c a Ur mu if kraljevem imenu čestital k krstni akvl Ministrskega predsednika Nikola
20 decembra l<*24,
Pašića je popoldne posetil tudi minister <g ora general Janković in mu izročil obvestilo, da ga kralj jutri sprejme v daMši avdijenci,
— Ukaz o pomlloščenja. Današnji listi beležijo vest, da je kialj povodom svojega rojstnega dne podpisal večji rkaz o no m?Trk Še en ju.
mm Promocija. Danes je bi) na gralki univerz-' promoviran za doktopa vseza zdravilstva c* Josip Cer in, sin kapelnika Dravske div. obi. g. dr. phll. Jos Carina.
— Iz trgovke ib>rnlca. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani Je v seji združenih odsekov dne IS. t. m. imenovala konceptnega pristava g. dr. Ivana Plessa ca zborničnega tajnika.
— Podpora dobrovoljcem Ministrstvo socijalne politike je dalo Savezu dobrovoljce v 12.500 Din, ki se r a zdele med siromašne dobrovoljce za božične praznike.
*~ Za zvonove le denar, pa šolske no. treb&člne ga ni. Pišejo nam: KrajnJ lolskf sveti po nekod na kmetih prav brezobzirno zanemarjajo šolska poslopja, pa naj se gre za šolske potrebščine ali pa za kak predmet — inventarja. Ti delf inventarja za katere so po šol. zakonu dolžni skrbeti so: slike k raba Aleksandra za šolske sobe ln — državne zastave. Teh ne najdeš skoraj na nobeni d\o- al* trlrazrednl ljudski soli, kjer odlečajo klerikalni, zlasti če Je še nadučltelj Štiukljevega kova. Tem razmeram naj prosvetni oddelek posveti potrebno pozornost, in da okr. »niskim nadzornikom potrebno ns vodilo, kako jim je postopati, ako krajni šolski sveti oblastne odredbe enostavno ob* strulrajo ln prezirajo.
— V Inozemstvo bo dovođeno s 1. januarjem pošiljati po položnici do lOOo Din. Doslej se je smelo pošiljati samo 500 Din. Kdaj pa se uvede promet s poštnimi nakaznicami? Vse druge države že imajo nakaznice za mednarodni poštni promet.
— Prihod naših delegatov. Včeraj so se. povrnili z Dunaja v Beograd naši delegati, ker so trgovinska pogajanja med našo državo ki Avstrijo začasno prekinjena.
— O si ješke občina tiče posojilo v Arrtee Hki v znesku 2 milijonov dolarjev. Posred« nik je ie odpotoval v Newyork. En milijon se uporabi za mestno e'ektri'no centralo, drugi za podrobni investicijski načrt, ki predvideva gradnjo vodovoda, nova mestne hiše itd
— Dar Ju£nslovenskemu novinarskemu udruženja, sekcija Zefreb. Zagonska tvor* niča Hinko Franck sinovi je podarila ea Ho-Žičnico Jugoslovenakemu udruženju, sekcija Zagreb, 1000 dinarjev.
— Umirovljenje poštnega ravnatelja v Zagrebu Ravnatelj eagreoike pošte, Dj"fO Santič. Član radikalne stranice, stopa v po* koj. Njegovo mesto zavzame dosedanji po« močnik ravoarelta. R"dolf R-inec.
— Prošnja za sprejem rezervn** oficirjev v vojsko. Komanda vojnega okruga v Ljubljani nam piše z ozimni na notico glede rezervnih oficirjev, prtobčeno dne M. tm., da pri nji ne leži niti ena prošnja rezervnih oficirjev za sprejem v našo vojsko, kar jih jih je bilo prt nji vloženih takih prošenj, so bele Že vse rešene in poslane na pristojno mesta —- Z ozlrom na to ugotovitev vojnega okruga pripominjamo, da je nam dotično notico postalo »Udruženje rezervnih oficir-jevc po svojem predsedniku g. M. Plutu.
— Leto 1921, Ima 67 nedelj in praznikov ter £ državna praznika. Predpust traja 7 tednov. Stoletna »Prattka« prorokuje, da bo leto 1UZ5 suho in rodovitno. Bomo videli. Sicer pa bi bilo želeti, da bi se ta napoved izpolnila, ker suhega vremena že par let nismo Imeli.
—Naseljevanje v Južni Srbili. Po beogradskih poročilih je naseljenih doslej v iužni Srbiji 539.1 rodbin; od teh se jih le naselilo letos 2000. Največ Je Srbov In Črnogorcev, nekaj Ličanov, Vojvodlncev, R.>? sancev in Dalmatlncev, pa tudi nekaj Hr* va*ov Jn Slovencev. Najbolj le doslej naseljeno Kosovo. Naseljevanje je stalo državo doslej 61 mi'ijonov dinarjev. Na raa> poiago Je še mnogo dobre zemlje,
— Srbska osnovna sela v Carigrada Je bila o tvor j ena te dni. Sola Ima dva oddelka: za dečke fn deklice. Vpisalo se je veliko število srbska docav
torta* kosa. Umrla le v Dontiaten gt Ivana J a a e ž i č roj. Kovat, aoseststes ta gostMnlčarka. Pokojnica, li bfla skrbna attspediata m podjetna obrtnica, kl k vihrala splošno spoštovanje. Pogreb bo v nedeljo ti. trn« na žumto aokrmanJCo. Blag g spo-mial wm V sanatoriju »Wlensrwald« pri De* naju je dne 19. trn. po dolgi mnkapplni ho« leznl umrl g Anton Prijatelj, sin ugledaš red**** Prijateljeve v TržUca aa Dostal
skem. Simpatičen mladenič je iskal v tujini zdravja, m je oaiaj smrt Pokojnikovo traole prepeljejo s Dunaja v LJubljano, kjer se vrst pograb. Dan Jn or< potreba se Še objavi so časopisih Bodi mo blag spomin, težko prizadeti rodbini nase Iskreno šolali«. — V Ljubljani je sooči aspri C Henrik C o c r o n, polkovnik v pok., svak g. polkovnika Teodorja Dr en i ga. Pokojnik je bil v Ljubljani znana oseba in it vfival vsled svoje kon-ciljantnosti splošno svazevaoje. Pogreb bo v ponedeljek 22. trn. ob 14. Iz Knaflove ul. št. 4. na pokopališče k Sv. Križu. Blag mu spomin1
mm Za popravo ped v Bsnatu so postavili v seji upravnega odbora torontaisko-tamlške županije v Bečkercku v proračun prih. <*ta svoto 16 milijonov dinarjev.
— Tatvina kovčkov kraljico Marije. Kakor poroča neki Ust t Sušaka, je preiskava proti poslajenačelniku Vatroslavu Bulvanu iz Bakra, ki je ukradel kovček kraljice Ma* rije, končana in pride te dni pred sodišče v Ogulinu — Nasprotno temu zatrjuje zagrebški »Jutarnji list«, da preiskava Še ni končana, kakor tudi še al dvignjena obtožnica proti BnVvanu.
— Razpisana zdravalfka staiba. Služba zdravnika-uradnlka v Hrastniku je razpisana. Oddaja jo okrožni urad za zavarovanja delavcev v LJubljani.
— VeHh požar v Osijeka. V četrtek zjutraj je nastal v Osijeku v delavnici kliu-čavničaria Stjepana Kozarija velik požar. Cela delavnica ie norela z vsemi stroji vred. Zgorele so tudi velike zaloge ovsa, koruze sena tn slame. Skoda znaša poldrugi miHjon dinarjev in je bila samo deloma krita a zavarovalnino.
— Samomori na dao v nem redu. V Zagrebu se je zastrupil s kokainom ln verona-lom Duftan UrodovIČ. sorodnik minstra Bože Mak&imoviča. Prepeljan je hfl takoj v Zakladno bolnico, k it r pa je včeraj umrl. V Mostariu jr skočila v vodo lepa muslimanka Pata Kaza?ič. Vzrok samomora m" znan. — V Virju se je obesil 22 letni mladenič Nikola Olbač Tik pred njim je IzvrsU samomor seljak Rodjak is Virovitice. Obesil se je, ker je imel zlobno ženo.
— Nesreča na zagrebškem kolodvora. Na kolodvor« »Sava« ie vlak povozil v četrtek popoldne železniškega delavca Stjepana An^rača. Lokomotiva mu Je odrezala obe iH*gi m d**no roko. Nesrečnež je bil prepeljan v bolnico, kjer je podlegal po* škodha m.
— Razstava tejsak na od Min. za trg. J obrt konces. krojni šoti, Židovska ulica 5M je pokazala najlepše uspehe. Gojen k e so popolnoma samostojno izdelale različno garderobo po najnovejših mode H h in se ie res pokazala pristnost in potreba kroja. Prihodnji tečaj se prične 3. januarja 1925. ea krojače v civilu in uniformah; tečaj za Šivilje v vsej garderobi, perilo, otroške obleke in kar je aa gospode v gospodinjstvu. Vpisuje se že sedaj od & do 12. are dop. In od 2, do 7. ure pop. aH potom pošte. Ugodni plačilni pogoji. Razpošrjanie krojev z natančnim priloženim poukom. 674 n
— Zanimanje bo vzbudila pri vseh hišnih gospodinjah, šiviljah, krojačih, čevljar-jih itd. vest, da se je šivalni stroj zoper na novo Izpopolnil. Je to »Stoewerjev« šivalni stroj, ki ima to novo posebnost, da ima pogreziilv transporter »Grabeljc«. Z enostavnim premikom transporterja je stroj takoj pripravljen za šivanje, za stopanje, vezenje ali za krpanje, kar je nadvse pripravno, praktično in enostavno. Stoewerjev stroj je vsled tega med vsemi drugimi stroji najbolj priporočljiv. Vsled fine. precizne mehanike ima stroj nad vse miren, gladek tek, je lahek v pogonu ln ne utruja, tudi ako se ga poslužuješ neobičajno dolgo časa. V trpežnostl. vsled katere sploh ne rabi nikdar popravil, je za ta stroj določeno 15-letno jamstvo. Brez dvoma je, da bo ia stroj kmalu zaslovel tudi po vseh naših gospodinjstvih, pri šiviljah in krojačih, kar je umevno z ozlrom na izredne njegove vrline. Zalogo teh strojev ima v Ljubljani Ludvik Baraga, Šelenburgova ulica 6 1. d., kjer se tudi brezplačno poučuje na, »Stoewer« šivalnem stroju.
— pri živčnih bolečhtah, revmatlzmu. protlnu. odebelelostl. slađk©sečnostl se iz* kazuje grenčlča »rranz*Josei« za izredno dobrodelno odvajila
— r*ega\'i tifus so konstatirati v več slu*
čajih v Beogradu.
Iz Ljubljane.
— Božlčnica   magistratu^ name*
Sčencev ni po volji »Slovencuc, ker je •individualna«. Mu radi v erja-memo, saj vemo zakaj. Tem bolj
je pa všeč ta individualni način prizadetemu magistratnemu uradni-š t v u, ki je, naj »Slovenec« oprosti, prav do grla sito dosedanjega paševa-nja rdeče-črno-rdeče d. z, o. z. P. & Co.! Ta družba je tekom svojega =>po-slovanja« zapostavljala ravno uradni š t v o, kadar in kjer je le mogla ter ga končno tako spretno *z n i v e 1 i r a-la«, da dobiva le 16—50^ć svojih predvojnih prejemkov, dočim jih prejema delavstvo 70—80%! da ima mestni zidar sedaj večjo plačo kakor magistrat ni s v e t • n i k! Uradništvo se nadeja, da popravi sedanje gerentstvo pri ti priliki pri uradništvu, kar se sploh da popra*, iti pri tako zavoženem gospodarstvu! Sicer bi pa »Slovencu« svetovali, itai bo kar lepo tiho. Povedati moramo narn-reč, da je moralo priti še le sedanje mestno gerentstvo. da je bil sploh govor o kaki »hož'čnici« ali tako zvani »trinajsti plači«. Soci-klero-koinunistič-ni eksponent na ljubljanskem roto*žu oziroma prav za prav ujetn:k zgoraj imenovane d. z. o. z., g. dr. Peric, n i hotel o tem prav nič slišati, ko so ga interpelirali od napredne strani v takozv^n**** «osvftn.
— Klerik amo nadlegovanje napredn'a. kov. Naročnik na*esa !teta !z Ilirske tiHce nam piše: Ljubljanski Jezuit! na Zrinjskesa ee*tf so dati zgraditi to poletie tik kolec'ja trinadstropno hišo »Oom duhovnih vaj«. Mesto enonadstropne stavbe, k« bi bila 2a trste »duhovne vaje« popolnoma zadostovala, so dnll zgraditi kar trlnadstropno palačo, ki stane danes 1—2 miliiona denarjev brez v*ake 'rorave. Zdsi pa jim manjlca cvenka, da bf stavbenika plačali, das* so preje naivnim lindem »pe!f«: »Bo že Bog dal«. Toda tukaj iih je pustil Bog spet enkrat na cedilu in zato pošiMaio zdai v ogenj razne »sestre« okrog liberalcev z nekimi knližicam! In nabiralnimi polarni. Sedaj so naprednjak! dobri, drugače pa gospodje krlče in zabavljajo s prlžnlee na napredniake. da se vse kadi m jih poš'lfaV* k vravu. Naprednjak!, rmka-žlte tem Mndem vrata, ako pa imate dovolj denarja, pa ga raje darujte v dobre narodne namene*
— Olepšava mesta hi lesene pfanke!
Okusa za moderno olepšavo zunanjega lica našega mesta, ulic tn cest v Ljubljani res ni opažati, pa cihJI mestna občina se za to dosti ne briga. Mesto čednih ograj, železnih ali žfčastih na betonski podlagi. Imamo ob prometnih cestah kakor so: Dunajska, BleKvel-sova. Tržaška. Emonska. Karlovska. Metelkova, V'dovdanska, Resljeva. Poljanska Itd. vrtove ln dvorišča za grajen a proti cesti s starim! na po! trohnel'mi ptankaml, k! pre-te vsak trenotek past! na pasanta. Poglejte olanke v Janez Trdinovi ulic!, na M kloši-čevf cesti, na Cesti na Oorenjak! kolodvor Itd. Takšnih ograj ne najdete niti v zadnji gorski vasi. Človeka je kar sram. sko pride tu mimo kak tulec. Ali lastnikov teh zaplan-kanih zemljišč ni nič sram, da se skandalizira na teh ograiah vsakdo, ki prihaja tu mimo? Mestn! magistrat paj vendar odpravi to sramoto Liubljane!
— Centralni šolski vrt, katerega vzdr-luje mestna občina In ga upravlja učitelj Skulj. ie tudi preteklo leto dobro uspel. Šolska mladina mestnih javnfh osnovnih šo! za je v obilnem številu posečala in se vadila v njem tudi praktično. Za prihodnje leto mu je zagotovljena znatnejša finančna podpora, da mu bo mogoče vsestransko uspevati. Skoda le, da je ta vrt od središča mesta tako odd^tien in proti zlikovcem-tatovom nezavarovan.
— Vabimo vse ono dečke tn eektfce. dame In gosnode. ki se zanimajo za redno sistematično drsanje, da se zg'asiio v ortopedič-nem zavodu *Atena« v Mladiki, v ponedeljek ob 5. uri popoldne, kjer se sestane rim* skošportni odsek v svrho organizacije naj-Idealnejšega zimskega športa, s posebnim O7irom na udeistvovanje ženske mladine. Vodstvo prevzamejo strokovni organi. 678/n
mm S'lvestrova noč »LiitbtJanskega Zvo* na« 31. decembra v zgornjih prostorih Na« Narodnega doma. *?#/*
—r Loutkove" dtvadlo češkoslov. Obcc v Ljubljani hraie v nedćli 21. t. m. »Vanoč* ni poMd'-a«< (Boži?na pripovedka). Zalatek v 16 hod. Vstupne dobrovolne, 6S4/n
— Pevke in pevci »Ljubljanskega Zvo* na*t V ponedeljek dne 22. t. m. ob pol F. zvečer skupna vgji. 685'n
— Dražba plemenskih krav. Mestna občina ljubljanska razpisuje radi delne opustitve ekonomije v mestnem zavetišču aa onemogle v Japljevi ulici šl 2 prostovoljno javno dražbo plemenskih krav na nedeljo, dne 2S. decembri W4 ob 10. uri dopoldne, Intčreser.t! se vabBo, čz se napovedane dražbe udeteže. 681/n
— Plesni odbor Qtfbt;anskih maturantov naznanja, da se vrši prihodnja plesna vaja mesto dogovorjenega torka 23. dec že v ponedeljek 22. dec. ob po! 20. Prosimo točnosti. 671 n
— Božič! Bližajoči prazniki nas silijo, da se v obupnem položaju obračamo do plemenitih src, ka«era naj račevolje polože dar obupanim slepcem na altar. Podporno društvo slepih v Ljubljani, VVoliova ulica 12.
— Božlčnica za revna otroke se vrši r nedeljo 21. tm. ob 3. uri popoldne v dvorani hoteia Union. Pri tej priliki bo<ie cbd3rova-nih do 6f;0 otrok. Vstop k prireditvi je prosi ter dovoljen vsakemu.
— Tvrdka MAČEK, Aleksandrova cesta Št. 12., prodaja vsa oblačila za gospode ln otroke do bo-iićnih praznikov po znatno znižanih cenah. 46<Va
— »Gostilna pri FaJmoštniJ priporoča za praznike različna izbrana vina Posebno se priporoča izborni sladki Mosler 12 graščine Ormož, Dolenjska penugalka in Pikercan letnik 1921. 675 ti
— »fadranska Straža* na beotrrdskem vseučilišču priredi za bnžične praznike Izlet po ce'i Jadranski obali.
— Podružnice »Jadranske Straže« se ustanove na vseučiliščih v SknpMu In 5ur botiet V to svrho io odpotovali v oba krala de'ecatie Iz Beotrada.
— oPrerep v gostimi Ka»rež». Poroča': smo, da je nastal v gostilni Kajfe?. preter« med Stankom Bitencom in R. Virantnm na en! ter uradnikom Kucljem. ki ie hotel braniti pred nasilnežema neko dekle, na dru?.? stran!. Kakor smo zaznali, se pretep ni vrši! v Rostilnl, temveč pred njo. — Tudi ves?, da je bila v gostilni nkradena suknja nekc-
I mu uradniku ne odgovarja resnici, ker ie I bila pomotoma zamenjana.
— Zgodaj sta pričela 13 letni Rudott C. !n njegov 11 letni brat Jožef C. Dre lč. tm. ob 23.      je zalotil stražnik pr! vlome na
I Vodnikovem trzu, kjer sta naslloma odprla I kovček branjevke Marije Poreber ter cd-! nesla razen nakit za božično drevesce. < Stražnik Je Josipa prliel, dočim .;e Rudo?! i pobegnil Josip C. )e bil izročen svoii — mačehi. — Sadovi v?go!e.
Iz Celia.
—c Gremtf trgovcev v Celju naznanja, da ostanejo galame diske trgovine ln trgovine z luksuznimi predmeti v nedeljo 2!. ćneodprte, ostale trgovine bedo zaprte.
—c Uradni dan trgovske in obrtniške zbornice, ki bi se imel vršiti v Celju v torjk 23. tm. radi praznfkov odpadd.
—c Samomor na pokopališču. V četrtek ob 1. uri popoldne s^- je na gornjem dele okoliškega pokopališka 'js.reM! zostr.ričar Jcrčin in Stranic pri Konjicah, Vzrok samomora je neznan. Jcrčin zapušča žer.o in £:ir* otroke. Truplo so položili v mrtvašnico,
—c Policijska kronika. Od 10. do lo. decembra je bl!o v Celju izvršenih 13 aretacij radi raznih kazenskih prestopkov. Raznih prijav Je bi!o vloženih 32.
— Zdravilo proti pljančljivostl. Neu> mornemu raziskovanju se je slednjič po* srečilo, iznajii uspešen pripomoček prot: pijančljivosti, ki to strahovito strani Iziecl v primeroma kratkem času. Koliko nesreč, hudodelstev in iocialnc^a gorja je povzročil alkohol do danes in ga povzroča £e vsak dan, dokazujejo dosti znani nešteti časopisni članki, ki večkrat izpolnjujejo cele stolpce s pretepi, rodbinskimi dramami, umori ln uboji kot posledico čezmernesa zauživanja alkohola. Velikega pomena Je, da se to sredstvo lahko daje brc*: motervz poklica in brez pivceve vednosti in tako popolnoma odpaded o!eotr3jno odvadilno zdravljenje, bivanje v sanatorijih in zdra«. vilnlcah proti pijančljivosti itd. Povrh }$ pa še cena tako zmerna, da se merejo celo manj premožni posluževati tega izde'fca, ki prihaja na trg pod imenom »Abstlnentolc Spričo že doseženih uspehov je iz socialnega in gospodarskega stališča samo pozdravljati, če se ta pripomoček v širših plasteh naroda hitro razširi. Sicer se pa z zadovoljstvom lahko ugotovi, da po »Absti-nentolu«, ki se tudi v zdravniški!] krogih živahno zanimajo zanj, ie občinstvo živo povprašuje, p79/n
Globoko užaloščeni naznanjamo, da je naš dragi prijatelj
Henrik Cocron
polkovnik v pokojn v petek, dne 19. decembra 1924 v Gospodu preminul.
7» AULINKOVIĆ & Co.
Pismo iz Prage.
Zboljšanje uradniških prejemkov. — Povratek nemških socijaHsiov v parla* meni.      Spopadi v senatu. — Abstinenca opozicije tudi v senatu* — Jubilej
rudarske akademije v PribramL
V Pragi, 16. decemb.
Vse politično zanimanje se v teh dneh osredotočuje na takozvane uradniške predloge, o katerih je parlament razpravljaj ves pretekli teden. Glavne težkoče je povzročalo pri teh predlo-Cah vprašanje gmotnega kritja. Tako so ti zakonski načrti prišli v zbornico šele !5. t m., teden dni kasneje, kakor je bilo prvotno zamišljeno. To zakasne-nje bo imelo za posledico, da predloge pač postanejo zakon že pred božičem, toda njih glavni efekt, to je izplačilo renumeracij uradništvu, ne bo tehnično do tega časa izvedljivo, ksr bo zopet v škodo zlasti trgovskim krogom. Pri razpravah o finančnem kritju so delale največje težkoče socijalistične stranKe, ki so se s svojimi predlogi trudile, da bi zvalile bremen2, potrebna za zboljšanje gmotnega položaja uradništva. kolikor mogoče na imovitejše sloje in v to svrho predlagale na primer zvi-šanie voznih cen na železnicah, telefonskih pristojbin, podraženje boljših vrst tobaka ter končno sprožili ccro predlog, da bi bil uveden davek na zaslužke.
Predloge obsegajo dovoljenje za renumeraciio državnim nameščencem v znesku 170 miliionov Kč za leto 1924 -^25, zboljšanje pokojnin staroupoko-jencem. postopanie pri registriranju uradništva in zboljšanie plač sodnikom. Zakonski načrti so bili že izročeni odsekom z nalogo, da jih v Četrtek vrnejo plenumu zbornice. V soboto 20. t. m. bi na i ti zakonski načrti bili predloženi senatu.
Da se tako vsaj deloma zadosti uradniškim zahtevam. Je nesporna zasluga narodno demokratske stranke, ki se je z vso odločnostjo postavila na branik uradniških interesov in stavila celo ultimat, da mora parlament do božiča rešiti vsaj najnujnejše uradniške zakone. Časopisje te stranke pa je izdalo geslo: »Alt pravičnost napram uradnikom ali pa nove volitve.«
Kar se tiče abstinence nemških strank v poslanski zbornici, je nastala sprememba v toliko, da so se nemški socijalni demokrati, popolnoma neodvisno od ostalih abstinenčnih strank, vmin v zbornico.
Ker do novega leta ni mogoče spraviti pod streho trgovinske pogodbe z Avstrijo, je poslanska zbornica pooblastila vlado, da lahko aktivira to pogodbo z veljavnostjo od 1 januarja do 30. junija 1925. Sprejet je bil zakon o olajšavah pri dohodninskem davku. Znatno vznemirjenje je izzvala v javnosti zahteva ministra za socijalno skrb Habrmana za dodatni kredit v znesku 375 milijonov Kč za invalide.
Senat je končal razpravo o državnem proračunu. Začetkoma so bile debate izredno burne, kasneje pa se je razburjenje poleglo in nadaljne razprave so bile popolnoma mirne. Zastopniki opozicijonalnih strank — slovaške ljudske stranke, nemške socijalnodemo-kratske in vseh nemških meščanskih strank — so utemeljevali svojo abstinenco, pri čemer je došlo do burnih prizorov. Zlasti poslanec slovaške ljudske stranke Kovalik je surovo napadal Cehe, tako da so senatorji čeških koalicijskih strank navalili nanj in ni mno-
go manjkalo, da bi ne prišlo do dejanskih spopadov. Predsednik je moral prekiniti sejo. Po zopetni otvoritvi je govoril nemški socijalni demokrat cu. Heller, za nemške meščanske stranke pa senator Luksch, na kar so Nemci, Madžari in ludovci (slovaški klerikalci) zapustili zbornico«
O vstopu Nemcev v vlado je spregovoril uvaževanja vredno besedo agrarni senator Krojher. Izjavil je, da se za vstop Nemcev v vlado ne more izreči nobena češka stranka, dokler se o tem niso jasno izrazili češki volilci v novih volitvah, ki bi se morale vršiti pod tem geslom.
Pomenljiv jubilej je dne 13. in 14. t. m. slavil eden izmed naših prvih učnih in znanstvenih zavodov, rudarska akademija v Pfibrami. Praznovala je 75-letntco svojega obstoja. Pod Avstrijo je bil učni jezik na tem zavodu seveda nemški, tudi sicer avstrijska vlada nI bila posebno naklonjena tei visoki šoli. Do leta 1895. je imela samo dva letnika. Šele potem je bila izpopolniena na štiri letnike. Po prevratu je bila seveda takoj uvedena češčina kot učni jezik, toda niti dosedaj ni bilo mogoče odstraniti številnih nedostakov, ki Jih je ta visoka šola podedovala iz avstrijske dobe. Tako v profesorskih kakor v dijaških krogih se vedno glasneje pojavlja zahteva, da bi se ta akademiia premestila v Prago. V zvezi z rešitvijo tega vpraŠania se misli na izponolnitev akademije. Na slavnostnem zborovanju, ki so se ga udeležili tudi zastopniki jugoslovenske rudarske fakultete — prisoten je bil rektor ljubljanskega vseučilišča dr. Hmterlecbner — je bila takisto sprejeta resolucija, naj se akademija premesti v Prago.
V nedeljo 14. t. m. sta slavila svojo 70- oziroma 601etnico akademični slikar Vojteh Hvna's in prof. češke tehnike dr. Antonin Klir. O Hvnaisovem jubileju je »Slovenski Narod« že pisal. Po-črtati bi bilo treba njegove stike z bratoma ^ubičema. z Janezom in Jnrjem, s katerima je Hvnais sodeloval pri umetniški okrasitve Narodnega divadla.
Prof. Klir je avtoriteta v stroki vod-mh zgradb. V svoii stroki se ie babiliti-ral na Češki tehniki leta 1005. Napisal je celo vrsto znanstvenih del in ie vodil več znanstvenih stavb. Leta 1019. ie bi! tudi član češVe delegacije na mirovni konferenci v Parizu.
Na božičnem kn Umevnem tren so se pojavili med drmrlmi knn>ami trije prevodi fpgoslovetiskUi pravljic in sicer »OtrošVe pravliice«, »Pravljice« fDra-gotin Kettejeve) in »Srbske narodne pravljice«. »Oroške pravljice« ie prevedel dr. V. !VWka sam. »Pravliice« pa skupno z J. VVolkerjem. Tretja knii-ga »Srnske narodne pravliice« je najobsežnejša. Izbral jih je Tihomir Ostoi^č na češki jezik pa r*h je prevedel prof Anton Berin^er. Pravnicam je napisal uvod vseučiliški prof. dr. Polivka, iln-stroval pa znani iugoslovenski slikar Petar Dobrov-'ć. Za lepo opromo Vrnisr je treba izreči "polno priznanje »Spol-ku českoslov. profesorjev«, v čegar nakladi je knjiga izšla.
J. K. S.
Rimski pakt in naši državni vpokojenci.
O takozvanem »rimskem paktu« se Je že veliko pisalo in še več govorilo. Vendar pa do sedaj prav za prav še nihče ni vedel kaj pozitivnega povedati, radi česar se Sirijo med prizadetimi krogi raznovrstne govorice.
Potrudili smo se priti ti zadevi do dna In smo v položaju, da nudimo svojim čitateljem sledeče avtentične podatke.
I. Kai je »rimski pakt«.
»Rimski pakt« je konvencija (pogodba), katero so sklenile Avstrija, Italija, Poljska, Romunija, Kraljevina Srbo-Hrvatsko-Slo-venska in Češkoslovaška dne 6. aprila 1922 v Rimu z namenom, da urede vsa vprašanja, ki se nanašajo na pokojnine, priznane svojčas od strani bivše avstrijske vlade. Ti. Kaj pravi rimski pakt.
Predvsem je pribiti, da besedilo tega, za Upokojence tako važnega dokumenta pri nas nI dobiti, — vsaj javno ne, — ker ni nikdar izšel v »Službenih Novinah« oziroma v našem »Uradnem listo«.
Na razpolago nam pa je italijanski (rimski) »Uradni list«, ki prinaša besedilo predmetne konvencije v Italijanskem in francoskem jeziku z dostavkom, da sta oba teksta enako avtentična.
Vpoštev prihaja člen 1 cit. ki določa, da se konvencija nanaša le na pokojnine, miloščine in draglnjske dokiade onih civilnih in vojaških upokojencev, ki so postali državljani dotične države in katerim je bila pravica do teh preskrbnin priznana od bivše avstrijske vlade dne 3. nov. 1918.
Ne nanaša se pa ne na železniške in ne na deželne ali komunalne upokojence.
Najvažnejši je pa člen 3, ki ja me roda-jen za to predmetno vprašanje.
»Sempreche la legislazione interna a clascuno Stato non preveda eccezioni al rl-gaardo, la misura delle pensioni, grazlati ed lndennita ene dovranno essere corrlsposte a ciascun pensionato, noa dovra essere ln-
feriore a quella che era stata stabiVta dalla cessata amministrazione competente.«
Tako se glasi avtentični italijanski tekst. Ali po naše:
»Za slučaj da notranja zakonodaja vsake države« (ki so namreč to konvencijo sklenile) »ne določa drugega, — izmera pokojnin, miloščin in draginjskih doklad, ki jih je plačevati vsakemu posamniku« — (do 3. okt. 191S vpokojenemu) — »upokojencu, ne sme biti manfša. nego izmera, k! je bila določena od strani poprej pristojna uprave.«
Kaj sled? iz tega? Nič več ni nič manj, da moralo preiematl državni upokoienci-upravičenc' vsake države ne samo toliko zlatih kron. na kolikor se glasi njih dekret, marveč tad! toPko zlatih kron, dragln'ske dokiade. kol'kor jih Je bilo dne 3. nov. 1918 dotične m h že priznanih! Torej pri nas po uiadnem ključu 1:15 za vsakih 100 K v zlatu 1500 Din v papirju! In teoretično mišljeno, morejo torej vpokojenci te svoje zahteve brezdvomno uveljaviti pri »Društvu Na-rrdov«, kar so n pr. avstrijski vpokojenci tudi že storili potom »permanentne delegacije« svojih raznih organizacij. To pa vzlic temu, da prejemajo že od prevrata sem izdatno valorizirane pokojninske prejemke.
Stvar pa vendar ni tako enostavna, kakor se zdi
in. Devalvacija valute.
Znano je. da je po prevratu nastopna v vseh državah več ali manj devalvacija valute, če W prejemali naši, pred 3. nov. 1918 upokojeni javni nameščenci za vsakih 100 zlatih kron pokojnine in takratne dra-ginjske dokiade po nradnem ključu 1:15 znesek 1500 Din, bi bili na boljšem stališča nego one osebe, ki so bile upokojene po tem terminu. Imeli bi torej Se več vrst upokojencev, nego jih že imamo in iz tega vzroka bi staroupokojenci pač ne mogli s to svojo (po besedilu konvencije sicer popolnoma upravičeno) zahtevo po taka »valorizaciji« prodreti.
IV. Zjednačenje kron z dinarji al pari.
Brezdvomno pa Imajo vpokojenci vsake države pravico, zahtevati, da se jim za vsako enoto pokojninskih prejemkov Izza 3. cov. 1918 izplača enota one valute, ki je v dotični državi uvedena, torej v Avstriji (valorizirane) avstrokrone (šilingi), v Italiji lire, na Češkem češke krone In pri nas dinarji (vse al pari seveda).
Ta zahteva je neovrgljiva in drži pred vsakim formom. Kajti: argumentum a con-trasio: Ce upokojenci ne prejemajo za vsakih 100 zlatih kron vsaj 100 Din v papirju, marveč le 25 Din po ključu 1:4, tedaj je kršen člen 3, ker je izmera pokojnine manjša, nego le bila fksirana od pristojne av-strodržavne uprave!
Našim staroupokojencem gre torej vsaj toliko dinarjev, na kolikor se glasi pokojninski dekret in kolikor so znašale dravinjske dokiade dne 3. nov. 1918.
V. Notranja zakonodaja. (Glede pokojnin.)
Tu imamo konjsko kopito v prvem stavku člena 3 cit. ki pravi: »Ce ne določa notrana zakonodaja izjem«... in katero moramo premagati.
Take notranje zakonodaje v državi SMS
nt
Nimamo prav nobenega zakona, ki bi se nanašal na staroupokojence v ti smeri, t j. ki bi določal, da sme biti izmera pokojnin manjša, nego je bila določena od svojčas pristojne avstrijske državne uprave. Zakaj kljur 1:4 ki faktično znižuje pokojnine ne H oneea zneska oziroma one vrednosti, ki sta bila priznana od strani avstr. državne vlade, ta ne prihaja v ničemer v poštev.
Res je, da je bil ta ključ uveljavljen z zakonom z dne 31. dec. 1921, ki določa kot stalno fn končno razmerje krone proti dinarskim bankovcem 4 krone za 1 dinar.
In ravno tako imamo tudi Še druge »naredbe« finančnega ministra, ki se pečajo s tem ključem. A vse to velja le za bankovce Avstroogrske banke, ki so bili sprejeti kot naš nacljonalen denar s tem. da so bili žigosani, potem kolkovani in nato zamenjani za kronske-dinarske bankovce, nanaša se torej le na zamenjavo denarja. Ne velja pa v ničemur z* izplačevanje pokojnin, tako da se pač nobena vlada ne more sklicevati na ta ključ.
VI. Kako je z dragmfsklml dokladatni.
Glede teh le treba povdarjatl, da imamo tu cel tucat »naredb«, ki se pečajo s tem vprašaniem, počenši od prve take naredbe z dne 18 ML 1919, do zadnje naredbe z dne 8. okt. 1974
Tu pa stvar nI več tako enostavna, kakor pri pokojninah.
Pred vsem nastaja vprašanje, je li »na-redboc prištevati k zakonodaji« ali ne.
Ce bi šlo za zadevo, ki spada pred redno sodišče, bi bilo sodišče gotovo upravičeno razsojati o tem vprašanju t. j. veljavnosti teh naredb. Da pa je te naredbe smatrati v upravnem in zlasti finančnem postopanju kot obvezne za te oblasti, je brez vsakega dvoma, zakaj v tem postopanju se ne razločuje prave naredbe prav nič od zakona.
In menimo, da velja to poslednje tudi za diplomatsko pravo, t. j. da glede dravinjskih doklad obsćoja taka »notranja zakonodaja«.
Ta zakonodaja pa statulra mnogo po-edinih določb glede dravinjskih doklad, ne samo glede izmere. marveč tudi glede oseb, ki so upravičene, glede omejitve na gotov znesek postranskega zaslužka itd.
To vprašanje je torej tako zapleteno, da ga m možno rešit v splošnem, marveč se more diferencirati za vsak slučai posebej. Ne da se v obče drugega reči. neeo to, da so morali vpokojenci preiematl izza 3. nov. 191K tudi po teh naredbah vsaj toliko doklad, kakor poprej.
VIT. Kako le vpraksl.
V praks! je pa seveda 2adeva čisto drucačna.
Tu moramo pred vsem omeniti žalostno dejstvo, da ta konvencija od naše drža/e še d^> danes nI ratificirana.
Kaj se to pravi? Prvič da nihče pri nas ne ve za avtentično besedilo te konven-ciie in drug*č. da konvencija za našo državo nI obvezna. Ne bomo raziskovali vzroke, zckaj do danes ni prišlo do ratifikacije, menimo pa. da naše. neverjetno hitro se menia-ioče vlade menda res niso imele do se^aj časa za to. Sicer pa ratifikacija nf nič drugega, nego formalen akt, ki ne zahteva prav nobenega duševnega ?n PVffinecr napora le-zistative. Saj je Ie dosledno, če parlament to ratificira, kar je polnomočni delegat države SHS dr. Otokar RvbaF, podpisal na podlagi svojega pooblastila.
Pri tem ne moremo zamolčati čudno dejstvo, da je naša država edina, kf konvencije še nI ratificirata! Vse drug^ države so to že storile, tudi Avstrlla. Le-ta pa je. da ne oškoduje svojih upokojencev, že davno pred to konvencijo, starouookoiencem prejemke izdatno — valorizirala. In Češkoslovaška, — ne samo, da plačuje tudi že od prevrata sem, svojfm prevzetim vpokojen-cem češke krone al pari, — je Izjednačila pravkar svoje starovpokojence popolnoma z novimi! da celo Italija je svojim vpokojen-cem takoj, ko je njen parlament meseca junija letos ratificiral konvencijo, izednačila avstrokrone z lirami al pari.
Kako je pa pri nas, je znano. Država SHS izplačuje nominelno tudi stare pokojnine v dinarjih, a po onem ključu 1:4, po kate-
rem so vpokojenci oškodovani kar za tri četrtine svojih prejemkov!
Posledice manjkajoče ratifikacije.
Za nas torej rimska konvencija še nt obstoja in dokler ne obstoja, do tlej bi bil vsak korak vpokojencev. bodisi pri -Društvu narodov«, bodisi interna pri naših ob-lastvih, popolnoma brezuspešen.
Treba bo pri takem položaju za to skrbeti, da vlada prihodnjemu parlamentu med prvimi zakonskimi predlogi predloži tudi to konvencijo v ratifikacijo, saj pravi celo njen člen 9 sam, da se »bo ta konvencija tako hitro kakor !e mogoče ratificirala.«
IX. Moralna stran zadeve. (Apel na vlado).
Popolnoma drugačno slik o pa dobimo, če se ne oziramo na strogoiormelno turistično stran te zadeve, marveč če jo presojamo z moralnega, etičnega stališča. Tozadevno moramo reči, da ne more biti prav nobenega dvoma, da ima država moralno dolžnost, skrbeti za svoje največje reveže, za staroupokojence ter jim plačevati dinarje al pari.
To pa tem bolj. ker je tako IzednaČenje krone z dinarjem uvedeno vendar že v vsem javnem in zasebnem gospodarstvu In živ-ljt-nju. Prav nobenega izgovora ne more biti, da se ravno tem revežem, odtegujejo tri-četrt njih bore pokojnine!
Apeliramo torej na vlado, ki je v tem kratkem času, odkar je na krmilu že zelo veliko storila za svoje vpokojence, s pozivom, da naj napravi — še pred ratifikacijo, takoj! za nje tudi Še zadnji korak. To je: nai izenači krone al pari z dinarji tako v pokojninah samih, kakor tudi v draginjskih dokladah v kolikor so morda le-te zadnje utegnile od 3. nov. 1918 zaostati
Zganile naj bi se pa tudi uradniške organizacije same ter se obrnile na vlado, ki ima prav gotovo dobro voljo, da odpomore bedi vsem slojem enako, kar je pač pravkar dokumentirala »ad oculos« s povišanjem — duhovniških draginjskih doklad.
Julijska Krajina.
ODVETNIŠKA KORUPCIJA.
Te dni sta se vršili v Gorici, oziroma v Trstu dve sodni razpravi, ki mečeta silno slabo luč na tisto odvetništvo, ki ?e je iz starih !ta'!ianskih pokrajin priselilo v Primorje. V Gorici je bil obsojen odvetnik Bas-si na 5 mesecev in 25 dni zapora, 250 lir globe ter 5 mesecev in 25 dni izključenja od javne službe. Obsojen je bil zaradi korupcije In nedovoljenega prisvojevanja javne službe, oproščen pa je bil zločina prikrivanja tatvine. V Trstu pa se je vršila v ponedeljek razprava proti odgovornemu uredniku satiričnega lista »La Coda del Piavolo« (»Hudičev rep«) In sicer vsled tožbe odvetnika Gianninlja, kateremu je list očital nedovoljen lov za kliienti. O stvari je svoje-časno poročal tudi naš list. Zaslišanih je bilo veliko število prič, katerim se je odvetnik Gfanninf potom posebnih agentov ponuial *a branitelja, dasi so Že imeli svojega branitelja. Kot priči sta bila zaslišana tudi tržaška odvetnika dr. Robba in dr. Zennaro. ki sta navedla celo vrsto slučajev, v kareiih jima je odvetnik Giannlni prevzel obrambo obtožencev, dasi so se obtoženci že prej sami obrnili za obrambo, ali pa se vsaj na-rinil kot sobranitelj. Agenti odvetnika Gian-ninija so skušali vplivati zlasti na soproge ali sorodn'ke obtožencev in so obtinMfalf, da odvetnik Glannnlnl, seveda za prlmerci honorar, reši obtoženca že v preiskav*. Neka priča je Izpovedala, da ie odvetnik Ifcn-nini zahteval od nje 2500 lir in ji Izjavil, da potrebuje ta znesek za to, da podkupi državnega pravdnika. Priča mu je ta znesek tudi v resnici izplačala. Nekemu v zapo-u se nabaiafočemu Znidaršiču ie odvetnik Giannini sam zagotovil, da ga spravi Iz zapora v svobodo, če mu plača 50.000 Ur. Žena nekega Plskarca, ki je bil v zanon. Je bila povabljena v pisarno odvetnika Giannini ia, kjer so jI rekli, da fe njen mol po-«yeril obrambo odv. Oianniniju. Pl.ičati je morala v pisarni 200 lir. Pozneje je izvedela, da je njen mož že preje vzel za bran::> lja nekega drugega odvetnika. Onih ?00 lir pa ni bilo mogoče več dobiti od odvcrn^oi Gianninija. Druge priče so izpovedale, kako so jetniški pazniki delali propagand i za odvetnika Ofattnfnija. Sodni svetnik dr. PIcc'o-la je potrdil, da je v nekem kazenskem oro-cesu, v kateem je prevzel obrambo dr. Zen-naro, pozneje prišel k njemu odv. Giannini in mu predložil prooblastila obtožencev. Pisarniški uradnik pulskega porotnega sodišča Dragonja je pričal, da se je zglasil pri njem neki Cavallar, ki se mu ie predstavi! kot dopisnik milanskega »Corriera della Sera« in hotel izvedeti podatke o nekih obtožencih Iz Kanfanara, ki so že imeli za branitelja dr. Zennara. Pozneje se je Izkazalo, da je bil Cavallar v Kanfanaru na domovih obtožencev, kjer je skušal pregovoriti 'ruiine, da bi vzele obtožencem za zagovornika odvetnika Gianninija. Cavallar je bil nameščn v Gianninijevi pisarni kot uradnik. Zaslišana bi morala biti odvetnik Berton in bivši upravni svetnik Banke Adriatlke, Cacopar-do, ker ie tudi tu skušal odv. Giannini prevzeti obrambo, ali odv. Bertona ni bilo n!-kjer ln Cacopardo je obolel. Obolel je tudi za pričo povabljeni odv. Gembriclch. Najti tudi ni bilo mogoče onega Fragapane, o kateremu je svoječasno poročal naš Hst, da je delal propagando za odv. Gianninija. Predlaganih je bilo več novih prič. Sodni dvor
Je odklonil zasliševanje novih prti, priznal pa potrebo zaslišanja Fragapaneja in Caco-parda. Razprava se je v ta namen preložita na 5. januarja p. L
— Videm proti Gorici. GoriSk! mestni svet je imel tri ore trajajočo zaupno sejo, na kateri so razpravljali o znanih namenih z goriSkim mestom s strani videmske gospode. Seja je bila zelo burna in padale so ostre besede proti Vidmu, kateremu se Oorica noče ukloniti. Čupan in senator Dom-bijr je dobil nalog, da sestavi točen odgovor na poročilo predsednika videmske kralj, komisije. Goriški list »La Voce d i Oorizia« piše k sporu med Vidmom in Gorico nastopno: Polemike po novinah so vrgle na površje zopet vprašanje province, glede katerega pa nI treba izgubljati mnogo besed, ker H to pomenilo samo neprestano ponavljanje tega, kar je Gorica povedala 2e tolikokrat povsem jasno. Naša pozicija napram vprašanju province je precizna. Gorica se je namreč udala, V:o jo ie Mussolini brzojavno povabil, da nai sprejme novo stanje razmer. Gorica, ki je dajala vedno vzglede discipline, se je takrat podvrgla želji Mussolinija in »danes ne zahteva, da bi se dvignila do province;« tegs ne zahteva in sicer iz povsem priprostoga nagiba, ker ve, da je nemogoče aktiviranje te njene legitimne želje. Zahteva pa Gorica so, da se dr*e ?n izvedejo rse obljube, ki jih je dal Mussolini!
— 40-letnica Oberdankove smrti
Danes 20. t. m. je poteklo 40 let, odkar
je justificiran v Trstu Oberdank. Odbor tržaških žena je izdal oklic, s katerim vabi na prispevanje za spomenik Ober-danku v tržaškem mestu. Oklic pravi, da je Oberdank rojen v Trstu, kar pa ni res, ker se je rodil v Gorici.
— Železniška vprašanja. Na zborovanju kr. komisije v Vidmu, o katerem srna že poročali, so razpravljali tudi o železni«.
Ški. vprašanjih, ki se ilvo tičejo Ja "jske Kra'lre. Znar.l P*stntl je omenjal .nlp^vo predelsko železn'cu, Vi je po njegova* rine-n u c tlo tako orru.-ne finančne daleku j l-nostt, da se ne sjnj neprestano pritisk\ti na *i iJo t zahtevo po z?«-a \\.\ te črte, ker Ima vkt«!i skrbi s piorjčnnom ln hoče i*cdlti In spraviti proračun v ugodno ravnotežje. Vlada naj Ima svobodne roke, naj proučava ta problem in potem stori s/oje sklepe-. Glede železniške zveze G t ce z Logatcem Iz'avlja, da so vsi furlanski poslanci pripravljeni glasovati za njo. Defelnj uprava je to črto tudi sprejela v seznam želja ln zahtev, ki so bile pred kratkim predložene ministrstvu za javna dela. Ak3 nameriva vlada uresničiti direktno zvezo me i Benetkami in Ljubljano preko Got\z^ ho Videm zagovarjal najkrajšo pot (Cervbij m-Gonca), ako bi tudi videmsko mesto ostalo izven nje. Na drugi strani pa se ne sme Gor .ca protiviti črti Zagraj-Krmin, ki pomeni znat* no skrajšanie distance med središčem province ln tržaškim pristaniščem. Pisentl je mnenja, da se o vseh železniških pr »blemih prav lahko doseže popoln sporazum, treba je le nekoliko dobre volje v Gorici in v Vidmu.
— Promocija. Na tržaški trgovski univerzi je promoviral doktorjem gospodarskih ln trgovskih ved g. Robert Dekleva ia Gorice.
— V Dolenji vosi ye umrl gosp. Anton Franičič, posestnik in tamošnji večletni župan.
— Za narodno šolstvo se Je znova V repico zavzel v rimski poslanski zbornici posL dr. Besednjak. Zahteval je pravično posto* panje z »drugorodci«, ker le pod tem pogojem bodo mogli biti dobri državljani Fa* šisti so ga motili in mu ugovarjali.
— 60'letnico je praznoval v Brdih aploi*
no priljubljeni in neomahljivi Slovenec Ivan Kristančič, podžupan v Višnjeviku.
— Koble£la\'a. Bralno in pevsko društvo »Kraški Slavček« priredi na Silvestrov ve* čer veselico. Igrali bodo veseloigro »Ruto« fil«.
— Posl. dr. Besednjak prt notranjem
ministru. Z notranjim ministrom Ferderzo-
nljem Je imel posl. dr. Besednjak dolg razgovor, v katerem mu Je razložil ves položaj Julijske pokrajine v vseh podrobnostih. Razgovor je bil živahen.
— O tržaškem poslancu Gttnttl se živahno razpravlja po vsej deželi. Posl. zbornica ga je hotela obvarovati sodne preiskave radi napada na posl. Pornija, ki bi ga M! povzročil on s svojo okrožnico, v kateri I« bil Tomi označen za nasprotnika fašizma. Giunta je demisijoniral ali zbornica nI sprejela demisije. Tako zakonodajna institucija noče izročiti sodišču poslanca! Jugostoven-sko prebivalstvo v deželi razvija svoje misli o tem slučaju ln sluti, da mora prejall* slel zadeti zaslužena kazen poJigaJca Na* rodnega doma v Trstu!
^mmmw*
Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMSEK. Odgovorni urednik: JOSIP ZUPANČIČ.
>
Piran 6.
»SLOVRNSKI NAROD« dne 21". decembra 1924
Sfpv. 29»
Turistika in sport.
ŽENSKA OLIMPIJADA >   V MONTE CARLU IN UDELEŽBA JUGOSLAVIJE.
Prihodnje leto se vrši v Morite Carlut kakor običajno vsako leto, mednarodna ženska olimpijada, na katero pošlje tudi Jugoslavija prvič svoje lahkoatletinje in sicer prihajajo predvsem v poštev članice ljubljanskih športnih klubov (Primorja in Ilirije), ki so dosegle pri letošnjem tekmovanju za prvenstvo Slovenije in Jugoslavije rezultate, ki že skoraj dosegajo mednarodni nivo. Zato je povsem upravičeno, da tudi Jugosloveni pokažemo pred svetom, da |e pri nas ženski šport že dokaj razvit in da se sme udeležiti mednarodne konkurence. Naravno, da je taka ekspedicija, ki do-sedaj ni bila mogoča, zvezana z ogromnimi stroški in da Savez odnosno Ljublj. lahkosti, podsavez, na čigar račun bo verjetno ekspedicija odposlana, nima zadostnih sredstev. Zato je bila v petek popoldne sklican v kavarni »Emoni* sestanek vseh ženskih društev, organizacij in klubov, na katerem se je razpravljalo o bodoči propagandi za udeležo Jugoslavije na olimpi-
jadi Vabilu g. Sancina se je odzvalo lepo Število društev in klubov, med temi* Kolo jugoslov. sester« s predsednico e. Franjo dr. Tavčarjevo na čelu, dalje »Aten?**, »Spi. žensko društvo», »Feministična alijansa*, sekcija Ljubljana, »Klub Primork« in SK »Primorje*. Na seji je bil izvoljen odbor. Čije lista še ni definitivna in obenem je bil določen načrt v svrho uspešne propagande za žensko olimpijado. Uvedena pa je bila tudi kacija, ki nja dovede tudi do materi-jalnega uspeha, tako da ideja udeležbe Jugoslavije v Monte Carlu ne ostane samo na prpirju. Upamo, da bo izvoženi odbor svojo nalogo častno rešil in da bo ta akcija, od katere zavisi odhod naše ženske reprezeniance, uspela v vsakem, oziru
— Na športnem drsališču SK Iliri?© danes v nedeljo ob 9. uri trening za one, ki se hočejo prijaviti k mladinski tekmi dne 25. L m. (Glej razpis v »Jutru« od 14. t. m.) Predelal se bo razpisani program, tekmovalci se javijo g. Vodišku ali g. Betettu.
6S7/n
— Drsalne tkme. JZSS opozarja na službeni razpis tekem v »Jutru« z dne !9. t. m. 18. januarja se vrši na drsališču Ilirijo: tekma za prehodno darilo dr. Fu^hsa, damska tekma za prehodno darilo SK Ilirije in tekma juniorjev, 1. februarja tekma
za prvenstvo Jugoslavije In tkema senior-jev skupine B. 688/n
— Drsališče SK Ilirije ob Celovški cesti bo ob povoljnem vremenu danes popoldne in jutri v nedeljo cel dan otvorje-no. Ledena ploskev je obnovljena in popolnoma izglajena. Garderoba, buffct, drsališče na večer razsvetljeno. 686/n
>S U je ažitek: ^7
jftirim čokolada!
— Slovensko planinsko društvo v Ljubljani naznanja vsem članom in prijateljem planinstva, da se vrii v ponedeljek dne 5. januarja 1925. v vseh prostorih Narodnega doma v Ljubljani velik planinski ples za kritje stroškov koče na Krvavcu. Posebno člane naprošamo, da marljivo agitirajo za to zelo važno prireditev; vsa ostala društva pa prosimo, da vpoštevajo ta dan glede svojih prireditev. — Odbor. 682 n
— Pisarna Slov. plan. društva se je preselila s Poljanske ceste štev. 12. v poslopje Jadransko-podunavske banke, Selen-burgova ulica 7. drugo nadstropje. — Osrednji odbor SPD.
NOVO ZDRAVILO ZOPER TUBERKULOZO.
(Ang olymj)he)
Francoski časopisi prinašajo poročila o velikanskih uspehih, kateri so se dosegli z nekim novim zdravilom zoper tuberkulozo, in sicer tudi pri težjih slučajih vseh vrst. To zdravilo se imenuje Angiolvmphe. To novo zdravilo, katero se z uspehom rabi zoper tuberkulozo, ni neben tuberkolin, ki bi se izvajal iz bakcilov, ampak rastlinski izvleček iz rastline kačuna (Schwertlilie).
Ta rastlinski izvleček se pripravlja na poseben način, ter se ubrizga bolniku pod kožo. Francoski zdravniki poročajo, da pri vporabi tega zdravila niso opazovali Bfka-kih Škodljivih posledic ali učinkov. Posebno važno i« pri tem zdravilu, da se zamore uporabljati tudi pri bolnikih, ki imajo mrzlico.
Kot se poroča, je to zdravilo preisku-šeno tudi na kliniki prof. dr. Ortnerja na Dunaju in sicer na celi vrsti bolnikov, ter so se dosegli dobri uspehi.
Da bi se zrmogla izreči pozitivna sodba, se je uporabljalo zdravilo najpreje pri težjih slučajih tuberkuloze, in sicer pri bolnikih % obojestranskimi pljučnimi procesi,
pri katerih se Je zamoglo prorokovati fe vnaprej najhujše zlo.
Uspeh je bil prav dober. Seveda pa 1Č vsemu temu tudi to novo zdravilo ne more delati nobenih čudežev.
Cc tudi pri popolnoma brezupnih slučajih ni bilo posebnega učinka, se Je vendar doseglo, da se ie bolnikom z mrzlico vročina znižala, zmanjšalo nočno potenje ter povzdignil tek. Posebno pozornost je vzbujalo dejstvo, da so bolniki ki so prej vedno bolj in bolj hujšali, pridobili na teži, da je kašelj popuščal in da se v sputumu niso nahajali bakcili tuberkuloze. Pri vnetju po-rebrice z eksudatom Angiolvmphe je brzo odstranilo mrzlico in z uspehom pospešilo rezorpcijo tekutine. Navedeno zdravilo se bo prciskuševalo tudi še vnaprej. 6S0/n
Narodna knjigarna v Ljubljani.
Prešernova ulica 5f. O
priporoča kot primerno Božično darilo:
»LJUBLJANSKI ZVON« iz let 1906, /W in 190S, v katerih letnikih j* izhajal dr. Ta\v Čarjev roman »Izza kongresa*.
Cena vseh treh letnikov Din 150.—.
L. Mikuš
Ljusliana. Mestni trg 15
eriporafa rvsji zalogu tfežfi'ksf m solnčni-kor ter sorchajalojh palic.
NpitrOa st avriijejo feho ii saftdra.
Jos. Podkraišek
Ljubljana, Jurčičev trg
priporoča svojo bogato zalogo vseh vrst afetesin. modnega blage, perila. ia*rebšcm za šifilje, vse po inižanih
cenah. Pismena naročila točno ? obratno pošto. 137/T
Teod. Kom. Uubliana
Follanska cesta it. 3.
stavbni, galantertlski t* okrasni hrpar. lastalBcile tetftvodov.
tfrstfTtdov. fcoziitte in Mosetne naprav*
se odda v Be«k»h s+. *1.
/777
Sekanje butaric
In butarloe se oddalo na Strelišču pod RoŽn kom Več se ro\z e pri Ing. Tavčar, Breg 8, popoidre ali zvečer. 7776
Izdelovanje posod iz pločevine ca firnež, barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (škatle) 3245        za konserve.
Volnene jopice149 T
jumperie, modne telovnike, otroške sv terje, čepice in šale po zelo nizkih cenah, ima v ve iki izbiri tvrdka
f. 1. Gorlčar, .Pri Ivanki" Ljubljana, Sv. Petra cesta 29.
lian
praian optik
.ubijana
Stari trg it 9.
liiaoosl ozdravi!
P
brzo brc v. dnos'i ■ .Abstinent©!.- Steklenice za 30., 50., 80. n 140. Din se od^> 51 re le, ako se pošlje navedeni rnr^ek v priporočenem pismu in 20 Dn '.a transportne stroš e. — Ges*>l-l«chaft f. chem. ti. rrvtaliurv. Industrie m b. H., Wien XllI/2., VViss^rillgflsse 5. i56 T
Cista svinjska mast
sa plaćenom poštarinom
3 kg dorna Din 10 •— 5 »^g     „     Din 179-— 10 ker t-ozna D>n 350 .SO -ia*ašiMe uz doplatu
im t. fTCKtm. rovi snu. w» t
Koiuhovena vseh vrst
na izbiro pri t. ROT,  L'oblfaita, Gradišče 7.    74 T
Strojenje, barvanja. Izdelava kožu h o vi ne.
Zsloa-i hloviPiBu in wwm
na'bol f srh fovareti BSsendorfer, Cjtmka1 Efarbar, H6lxl  Schaelahofer, Original Stlngl itd.
Tudi na obroke. Tud: na obroke.
Jerica M. ral Dolenc. LICeui
Hilšerjeva ulica številka 5.
rgovska moč
izvelbana v p?pirju, šolskih potrebščinah in deloma knjigr.h SO sprejme v Ljubljani. Ponudbe opremi;ene z vsem dokumenti na upravo .Si. Naroda* pod .TRGOVSKA MOĆ-.
15 tefMjtmstOT
.vropclnep STOEWER H-valnl stroji s popreaJ ifvim transpoi tereni (prabeijc); z enostavnim prem kom ie pripravljen za fcvopame, vezenje ali švvarre
LUD. BARAGA
LJUBLJANA
Selenbureov* ul. 6, I.   116 T
Mm drobne!
KOŽUHOVINA■
a debelo I
Veliko lakira kol In kožuHo vina stih Izdelkov. Spre-
jaman e v popravila lit prenavljanje. Specijalni oddelek za etroi«-»j« In barvanje vaeh vrat kož v vaeh mogočih barvah.
= PITI JDG0SL0VAHSRI RRZliJLHSKC-SARVARSKJI TVORKiU =
Peter Semko, Ljubljana
Tvornica: Glincv-Vć st. 5 — Trgovina: Krlževniska ul. 7 Kupuje vse vrste fcoi divjačine I 6924
ftelaovelil oat- iaum.
izvrstne novost.
IILMd beiriLHi
— d. d. Vukovar —
Brzojavk«: Bob, Vuk ova i — Tal int 58 Profrvodnja in odmora vsokovrstnlh
eleaafa hi lo)*lob*t~nai eaear sa *nfc«m*eiit*)
treeeralh vrat Itd. Itd.
▼ ftajlepit in naj*>Mdneišl izdelavi. Glavno   raatooatvn   In  «am<vprrv1*ifl so
celo Jujfoaiavijo *rmin Ooldstain,
agentura in  komfiHonalna trgovina Vukovar
29 T
Zastopatvo ln otpot .
II i ca štev. 5.
BiespugvjM aiptrnoal proti ocrnjo.
Največja airumoat proti vlomu
isce se
kompanjon za Celovec s kapitalom sa mesarijo.
Lokal na zelo dobrem mestu, popolnoma ooremVen na razootaao. Stanovanje se ore-skrbi. Ponudbe ood „F'eitcMiauerei-3376" na Anzeigen-Vermittlung „KaverM Kfagenfurl Burg.
106 T
Čreva
vseh vrst, knkor vsako leto. r-o na ugodne ši ceni vedno na zalogi. Kavnotam se k ">u?e surovi in topi eni loj in ae
piaca po RtjvfH dnevni ceni.
aTos. BertiTiian,
Ljubljaaaatj Poljanska cesta 85
!! 25. leto obstoja tvrdke!!
Fdi'io nrave „G«'ser" čevlje in lovske cevl?a d h te ie »
novo uiejem »rgovini in delavnici
J. Braier
L*ubl?ana 3396
TurjaSki trg (Breg) 1.
Istntam ae iadelujejo vseh vr«t fevlii po meri n vse vrs*e irrnit» če vi ev.  —   Trgovci popast I
Cene so'idne! Pcstrelba točna 1
WM popust I
i
in vrodne p^v0'« <Ja'e ii|»wce«i sernuska učinkovitost .FURU-NOL" na?boVjše srrdst^o za po-srebreva- ie ast periMfo'^rorfl vo 'n br«v enba. .C H C Ml CAL W O R K S-. Beograd, Natalije 5. Ttoreo D n ZSr—. 74fo
Specijalno
i5i t emajliranje
kakor tudi razne kovinas'e predmete, napisne table, po-stel e, mize. slole itd. Izvršujem vsa plesk^r?ka. ličar sk. soV)- in črkrslikarski dela po zelo ugodnih cenah.
Pra^c Boka?,
Celovška ces'a 65
2g Si^ka (polc2 mtnice)
»iiimiiii a.i miiiiiiii rrrTnnnnn m b | h u mu n
Ili ri:l3P uHDMl 03SP9đ3
kl bi imel vesel'e naučiti se vkuhavanfa in kandi-ranja sad;a ter vkuhavanj t sočivja. Prednost imajo neoženeni. Nastop bi bil z novim leiom. 7765
Konzervna tovarna Globus d. cf«
na Vrhniki pri L ubijani. g
jiinimii inrn i j t ji m n a n 11 yr n jit; n«i t i k h it % ji \t]
VILA IN AVTO ZASTONJ!
Eernntro u e;ena popolnoma nr»ehlitana. z raernjalt tanetami :n pooolno razcvet jav * opremljena vila šesto exa iz 8 ac.b in postranskimi lokali, prosta hino[ek. približno 1000 m2 vr'a, garajo z modernim Štirisedežnim kotim avtomobilom, z 7a'opo \0o0 I bencina, (postavi se v k'ujn. ker želi dob telo in t a še 40.000 drugih lepih dobitkov v vrednosti
60.000 dolarjev
bo razle'lenih med one. ki nam nrd *be naim^ni pet naročnikov za ra$e znamen te. svetovnoznme preparate. Vsakdo d>bt eno darfo. F-rma garantira za pošteno razdelitev diril. Prospekti se dos'aviio onemn. k' poglie 7 D n za krt je stroškov na firm Gesel'schift fflr chenrscne u^d metallur^ische lndu-stn>n m. b. H.. Wien XI1F2., W;^«nii1ea^se 5.
i
t
Vsem sorodnikom, rriiateljem in znancem naznanimo, da je naša ljubljena sestra oziroma teta in svak nja, gospa
v« v       •    || v
lit ni. Kom
posestnica in fostilniCarka v Domžalah
prem'nila.
Pogreb drage testree bo v nedeljo, dne 21. t. m. na farno pokopališče v Domžalah.
Prer.*no en r.o p*ipoiočamo v poboZno moli cv ln pr!iaze i s;omin.
Ljubljana--Domžale, dne 20. decembra 1074.
7773       Frane in Aađrel Kovač, brata.
T
			
			B   II  II |
1
7775
Potrti grlobike žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prfate-Ijem in znancem pretužno vest o prezgodnji smrti našega preljubega soproga, skrbnega očeta, brata, polbiata, strica, pastorka, svaka, gospoda
enrika Cocrona
polkovnika ▼ pokol J
ki je umrl po težki m'Tčni bolezni v petek 19. t. m. ob 23. zvečer previden s svrtimi zakramenti.
Pogreb dragreea pokoinika na pokopališče k Sv. Križu se bo vršil v ponedeljek, dne 22. XII. 1924 ob pol 14. iz hiše žalosti, Knaf-lova ulica št. 4.
Zadušnica se bere v torek, dne 23. t. m. ob 10. v cerkvi Marijinega oznanjenja.
V Ljubljani, dne 20. decembra 1924.
■aria Cocron roj. pl. Pols, sop-oga, — Prit« Cooro*, sinček, — Kari Cocrettf vitji pisarniški svetuik, brat, — Jessf Cocron, m^ior, I.s. — Hlaria Cocrsn. — Kant Cocron, polubratir in fv.iusestre. - alarla pl« Pela, tašča. — aa*rla Csorsn. — 01-r« are ta Dre al« rof. pl« Pela, — Olga Coc
»j.
svak nia. — Ti
in
B Ari. kapetan v pok., svak, — nečaki, nečak ne.
SAMOSTOJNA EKSISTENCA
za gospode ali dame.
Priložnostni nakup trgovine v Opatiji, nijbo'jši p-o'stor z ra7prodajo casop:sov in zalogo knjig. Cena Li'. 60 000. Ponudbe pod „Existcn7 1221 la na Oes'err. Anzcigen Ges. A. G., Wien I, Riemergasse 9. 773
PARFUME IN TOALETNO MILO
v škatljicah, parfumske ra^prSilce, brivske potrebščine itd. kot pripravne predmete za božično in novoletno darilo priporoča
PARFUM ERI J A  ff STR MOLI"
LJUBLJANA   —   Pod Trtnia stav. t.
772«
Bbbbhn a tro mm <wwbbohw m—and atova—
Naznanfam, da sem otvoril na Po?fs*nski cesti 13
sita za
ter se pripoiočatn za obilna naročila. 7723
JOSIP STEINMANN.
Cene konkurenčne! Delo prvovrstne I
la KNOCH jeraieniB za pogon
Rezano ie samo iz najboljih volovskih kru-ponov garantirana težina 0*98 - I, šivano, lepljeno in pretegnjeno, v vsrh dimenzijah na skladišču.     Tel. 247.
JL L AMPBET. LJUBLJANA, Krekov trg 10
79nrn?ft\-o sklad Sčes ZA0RSB, I'?ca 44 dvorište (Hotel Royal)
IOs-7
Telefon 20-54
Tovarna vijakov
Splošne stavbene družbe
Maribor, Aleksandrova cesta 12«
Vijaki as les vaške vrste In vsako velikosti, zakovico ca plolavlno Is tele« za, bakra, medenine In aluminija.
I
■
l
m k** m
i
■
i
o
e
■
i
■
s
■
i
■
i
■ Prva spediatna popravHalnlta aharuliklh strojev
■ Maribor, Vetrinjska ulica 30.
Telefon interuiban 434. Telefon intermbin 434.
Zaloga novih ter rabljenih strojev.
I
■
B
■
I
■
i ■
Le specijalist zamore strokovno popraviti Vaše pisalne stroje!
Mehanik Ivan Lesnt
i
m
i
7719
I
a
i
■
i
■
i
■
i
■
i
■
i
64
§tev. 291.
•SCOVPNSKI  NAR-ODi 9ne 21. decembra 1^24
Stran T.
Dobi s« o meh knllgaTOah.
7764
TORINO-FlflT 505
se □godno proda SestsedeZro. Stlrf cflfn-dr! no^floscflcgai tipa* tri mesece o rabi. Garantirano brezhiben. LlasL pri »praol S'oo« narod«-
7510
Alfonz Breznik
bivši it&ten Glasb. Matica bi sodni Izvedenec Naistare sa in naisposcbnelša tvrdka Jugoslavije.
Ljubljana, Mestni trg 3 CtX-t
Zalaga In laaaaofevalnlca na:bol|ilK klavlrav, planino« In h«rmonl;e« Štelowa| Bdnendorfer, Fdreter, HGIsl, Hefrn»n. Original St»nr»lt Caapka atc - Proda a tudi na obroka - Popr»»il» In uqla*eva«M« naleere"a. - fflajSzKomeiso violine, podalo vseh vrst In najboljšo struno engros tietall. 142n
Specijalna mehanična delavnica za popravo pisalnih, računskih in drugih strojev LUDOVIK BARAGA, Ljubljana, Selsnburgova ulica 6
na|boJ|!c bolifno dar to za odraala otroke Jc
treffl zogzck Zaisdouf^skili anekdot.
Prvovrstna samostojna kuharica
za večjo res*avradte, z dobrimi in doleo'ttnimi spričeva'i, sc proti dobri plači ta^oj sprejme. P smene ponudbe pod .1. Kuharica 7731" na opravo Slov. Naioda.
u svim većim gradovima države, koji razpo'ažu prvoklasnim vezama i referencama, traži elebtrotebn. fabrika. Ponude slaii: Društvu za elektretebo'k* i fabrika kebala A. D. Velik! Beekerak
a692    Med dobrimi natbollit so:
..PFAFF" šiuolni stroji Ti
za rodbino, obrt In industrijo. Solidno cene In nerodni plačilni pogo'l. I|
IVeć etno {asstvol — Ponk v veseale brezplačen I tm .,IGN. VOK9 Ljubljana I
II ŠL°*MT0'   Sodna ulica 7. l|
TRANSMISIJE
osovina, tožajo, remeaic«, spojko, postavno
Obruie I. L d. isporučuje uz najnižje tvorničke cijene:
Industrijsko d. d.
,,A L A T"
Tvornica strojeva I alata ZAGREB
7651
Telefon 4-11    Gajeva ul 59.
r
Batit d. d.
za centralro grianit I zdrat-s*vant aretfvie
Zaqreb
Ttnton —   »nhnnVf^m Ma.
Centralne kur'ava vseb sestavov. Naprave za prioremo topte
vod°.
Moderna kooalšca la k*>oel. Su'Hnic« za vse
mMerVat'fe. Parne kub'nja. Parne pral*»»ce. Naprave *a ?l??pnfe In
omehcanie vode. Hladilnica pr^kuSenega
sestav*. Spr*ve za razko?evanTe.
Dvigala vsake vrste. Naprave ?a oonovna obla* levn'e vode.
Pojasrrla   d-» e  v*a'< dan od 12 do iv.i 7
Ina. RUDOLF TREO.
mnu ogluši
Cena msalh oejlaaoi
vaaka basova 90 para. — Najmanji
pa Oln P'—
U BUMA. Gesiomtska
} 70??
St. 29.301/24/ref. IX.
7761
Razpis.
Mestni magistrat liubljanski razpisuje oddajo zidarskih« a* Earskffc. steklarskih, dobavo pločevinastih Crk in emaj'iranie črk ra adaptacijo in opremo prcdalalne mestne elektrarne v magistralnem poslopju na Mestnem trgu §t 2.
Tozadevni podatki se dobe v mestnem stavbnem uradu med uradnimi urami.
Ponudbe le vložiti do 24. decembra 1924, do 11. ure dopoldne V gori imenovanem uradi:.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 19. decembra 1924.
ROVAl MAIL LINE
Ki- ang'^n«:« poSrna oarobrMns Hnffa — Generalno zastopstvo ta kraljevino S. H S Zaareb, Tre. L Hat 17. 2855
Redoviti BotnlftVl »romati
Hamborfl«Chtrbear*i*S rmtfiaaaattu o
New York in Kanado
Cherbourq-Llverpeol-8oathempton o
Južno Ameriko-
mm — Rfo fl> Jatiefro, Santos, Montevideo. Buetim A;r?«. Sanoaolo. — — Odnrava potnikov v prvem, drugem in tretjem razredu. Kabina tretjega raareda z dvema In štirim! posteljami.
Podse atppstee i
Saaadt Karagjorjrfeva ulica 91 — Ljubi!ana. Kolodvorska nHca 28. — Veliki Bećkerek, Kralja Aleksandra a. 4 — Bitotl. Bulevar d Aleksandra 163, Brzojavni naslov za gori navedena podaaatopstva „RovaaallaaO**.
Za Besno« Heeoevoviao, Dafntaolla In Croogoroi
Smska Prometna banka v Sarajeva In Grafu.
Brzojavni naslov: „Prometnu banka".
Dopisovanje v vseh Jezikih* naaaf
Franc Szanlaer
Ltnbffana Selenburgova 1
L
Trgovina vseh vrst ievflev la gospode, dame ia otroka Soect alst za ortopedi tna la anatomiCna obuvata.
.j
Izšla je
Blasnikova
: VELIKA: PRATIKA
za navadno leto 1925
ki ima 365 dni.
.VELIKA PRATIKA* fe na s are'SI s'ovcnskl kmetijski koledar, ko i je bil najbolj vpoStevan že od nafti h pradedov.
Tudi letos" n'a oblina Izdaja se odlikuje po bogati vseb nt.   za to  pride prav vsaki slovenski rodbini.
Dobi se v vseh trgovinah
po Sloveniji in stane 5 D. Ker bi jo pa ne bilo dobiti, naj se naroči po dopisnici pri
1 Ganiti ndiđiitil
Man h litroaHtii zmt
mulin, au a. a
6146
Dre šivflji
se  sprejmete  v tovarni
otroških vozičkov. — TRIBLNAF. B, U Ljub* Ijana, Karlovaka cesta 4
7747
Gospodična,
ki je pri večjem podjetju vodila samoMojno knji» ijovodstvo ter d«-uga pi« samica drla — želi pre> meniti mesto. — Cen j poni'dhe na upravo »Slo* venskega Narodi* pod značko »Marijiva/7749«.
Gozdar,
JS let atar, oženjen. 2 državnim i/pitom, slo« venšćine tn nemščine zmožen, verriran v vseh p*nogah gozdarstva. i*če slfžbe. — Naston ta^oj ali porneje. — Ponudhe pod »>Gordarr77SU na upravo »Slov. Naroda.
Vdova.
inteligentna in simpatič* na. sadnje starosti, prr* fektna v gospodin istvn in kiihinii. ugodna dr«2i ca — »Sče mesta pri s*a reisem samoatrfpem go< ^pod-i aH posporiM. — Po-p"dbe pod »Osamljena 7"V>« ri upravo »Sloven* *kcga Naroda«.
Tražite li
namfešf cnf c ?
Nartičfte tx Osijeka or» «in ra natječaje i posre« d«v*n'* namješten ia — »FORTt 'NA< — Svaki hroj donosi tz svitu kra« jeva remije oko 300 ogla* sa ndnosećih se na praz* na mjesta za nvslcarce i krnske na srpsTco*hrvat. skom. niema?kom 1 marl^ ^arsVom jeriVti. Ortrrfni hesnltitni primjerak kao f narrdil e sa pouzećem ne Salte se. Ciima poje« dmog 1>roia 10 dind'«. — Va ie«?sn mjesec 38 di* mrs. na četvrt godmr* 100 dinara 7312
|    Profcm |
Damski kožuh,
dohro ohranjen, se po* ceni proda. — G. F 1 u x. Ljuhliana. Gosposka vfi, ca 4/1, levo. 7750
Dve nlsa!: * mizi
ameriški sistem, kočija, dira. tehtnica — vse v najboljšem staniu. ae pro. da. — Pot v Rožno d-T?^ no 26. 7726
Klavir,
4obro ohranjen, se radi oomaniVanta prostora — takoj proda za 4500 Din. — Vidmar, L!"M!«r>a. Sv. .lakoha trg it. 5. 7771
Klavirja,
dohro ohranjena, na novo
•'glaSena se prodasta r.n Din 4500 in 5000 v gostil, ni Vidmar, Sv Jakon« trg. 7757
Leoo božično darilo I
Krssna starinska ura z godbo se proda. — Na« slov pove uprava »Slov. Naroda«. 7754
VOJNO fe naoovedai ISurkom, mifim in DOdsanam
kemični zavod za uničevan e mrčesa .PANA", ki se nahaja v LjuMj-'nl, Poljanska cesta 12, srifllčfe, v prej?nj h prostorih .Posesii*. — Z.nod „PANA* odpravi tekom en ga tedna pod garancijo vse J Curke, miši n rodgsne iz vseb prostorov, brez vsake nadir*no$ti in brrz \sakib posledic N*a že^o p: de
z^<to ni* m dom. iss T
r
Km m
aj •^aaaaaBBiaaaaaaavaaaaa' ^
J I J(e remtenia? |
Študijski pult
kupim. — Ponudbe pod rStudij/7748« ns upravo »Slovenskega Naroda«.
Modele za
cementne cevi
^Rohrformen). rabljene, v dobrem stanju — kupim. Premer COirchmcsser d^s Rohres) 100. 150, 200. 300 milimetrov. — Pon^d^e po možnosti z navedbo cene na upravo »Sloven« skega Naroda« pod »Cc* ment 7A74«.
I  Stanov?iva |
Soba s hrano
v bližini opere se takoj odda dvema gospodoma — Naslov pove uprav* »Slov. Naroda« 7769
Stanovanje
v novi vili, več sob z vsem V on f o rtom ao ta« koj odda. — Pon"dhe na upravo »Slov. Naroda« pod »Nujno/7762«.
Eno aH dve lepo
ireblovam sobi
s posebnim vhodom v srcdfnl mesta — iščeta dva mlada trgovca — s 1. ian^ariem ali norneje. — Dopisi pod »Mcb'ova* ni sobiT756^ na upravo »Slov. Naroda«.
Za februar ali takoj
tščeTn stanovanje,
obstoječe iz dveh sob rali ene velike), kuhinie in prr+ikMn. — Ponudbe ood "Rodbina treh čla* rov 7755« na upravo »S!. Naroda«.
I    Posolila I
Hotel
velika jednokatna rgrada sa krasnim parketiranim sobama u prizemlju, re. sta 'racija I kavana, veli* ki vrt, odjcl za karažu, sve u novom 5tanj"i, bez ili s dogovorom sa invrn« arom, u d^b'-o po^ie^e* nom kopilistu Kranin* sVim Toplicama — pro* date se uz povolinr n*a-trJnc uviete za 1250000 dtna-a nakon osobnog nreijleda st »na u pregovore — vlasnik J'irković Fran, Krapinske Toplice.
7718
Trgovska h?ša
na deželi v mariborski okolici, enonad/.tropna. novodobna, v dobrem stanju, ob okra ini cesti pol-g cerkve in Sole. go.
sr^dars^o pr slon i e, skla« diš?e, vrt, dva orala t^nv* ntka. se radi preselitve proda. V hi$i je dobro uvedena trgovina t me* *anim blagom, poštni in brzojavni urad. tri I-pa •stanovanja, od katerih jc rtno s tremi sobami ter 1 "hin;o ta^-oi na rn7rtcn Ngo. Trdi t'-govini se 7. hlflgom vred nroda pod ugodnimi nla'Pmmi po^ tfoii — Ponudb*4 pod »Trgovska hiša I875-* na \ I o m a Company, Li"b. liana. 7760
Portugalko
štajersko, ravnokar doHo — toli gostilna Mrak, Ljubljan*. Rimska cesta.
Okraske
za božično drevo, svečke, božične in novoletne rar« I1 "%nice najceneje v re*
liki izbiri. — Ivan Raho» v-c Lj-bljana, Sv. Jako« Ha trg 7. 150 T
I ^°1)
isovsm?
I
Iščemo samca
alt samico a 100.000 Din za posojilo na rasno dvo« nadstropno hišo z dr^bro Idočo gostilno v jako pro* oetnem kraju proti inta» btdaciji na prvo mesto ter hrani in stanovanju v hiši — Naslov pove uprava •Slov. Nar.«. 7666
Kompanjon,
tih in javen, ae iSce t novim letom za t»ko do. bičkanosno večletno podjetje v Mariboru z vlož* kom d-> Din 50.000 proti 20% ohrestim, ki se izplačalo pri vsa'omeseč« nem obračunu. Varnost rasigurana. — Pon"dbe pod »Industrija Maribor« a* A loma Companv. Ljubljana. 7759 aaaaaaaaaaaai
Dvignite pisma
v upravi »^lov. Naroda«: »Avto 25026«; »Drbora*:
Najnovejši kroji 6290;
»Priprosta 6526«;
»Promet 6*70«;
»Snrctna 6244«;
»Takoj 6103«;
»Uporaba klavirja 7045«:
*Vila na solnčni legi 6452«:
»Zelo ugodna cena 6436«.
I
R?zno
I
Domski k^buki-
rakiteni, od 100 do 150 dinarjev. barž"nasti na' i* teni od 200 do 300 Din. Vclo'ir svileni po 200 Din
— Oglejte si iriožbo. — Horvat, modistka. Sta« ri trg 21. 141 T
Kroje
oo najnovejši modi. po* Iji'bne, za dame in go» soode — razpošilja Kna> fcli Alojzi«, učitelj kro* in*Tva, Ljubljana, Krirev« niška u'ica 2. — Te "a ji NrrmTa^ni. plrt^abs ed:n« risalne potrebščine. 7752
Katera dama
hoče imeti noceni krasne in fino izd-lane dnevn", večerne. konr**rtne in nlrsne obleke, bl"ze, pla» šče itd.. ka?*or ttrdi perilo
— naj se obrne piVmrno r>od »Naifinei^a 125/7696« na upravo »SL Naroda*.
Pohištvo f
Kdor si želi nabaviti kras« no in trpežno pohištvo po zelo ugodnih cnah — nrodaja isto Matija An> dlovic. Vidovdanska cesta št 6 (nasproti hiralnice)
So, T
Franc Erjavec
»Pri zlati lopati«
trgovina t železnino Ljubljana* Valvasorjev trg 7. 76/T
Slike za
legitimacije
Izdeluje najhitreje foto» <raf HUGON HTB^ER. Ljubljana, VaJvazor iev trg it. 7. 7553
Z^r^vn^ski zavod
\*iU dr. Pečnik, penzija % zdravnikom. Sečevo, nošta Rogaška Slatina. —-Za lahko bo'ne, tinfi pl; . ča LT^g^hallc. Di'it*. L4e-» le«, Mastkuren. Izvrstna urana in soba od 75 Dfn naprej. 159rT
J. Sf tepiSin
= Sisak =
Tvrdka Janko Po-opvič v Ljubljani
nrodajz v obratovallšču: Cesta v Mestni log št. 15 r»rv*ov*rs/ne banašlce in rremske pitana ptaSiČa (speharje) — tuđi pose* ■^"rne komade — po naf« nižjih dnevnih cenah.
761^
Za božično darilo
najbolj ustrel.'.e ženki in hčerki z 1-jpim klobučkom, ki ga kupite v modnem •salonu Stuhlv s Maske. — Sprejemajo se beli klo* buki v snaženje. 7727
Radi oonstitve trgovine
se od sobote 20 t. m. na* nrej do Novega leta — noceni razprodata jo dvo* kolesa. motorji. razni otroški in ig*-aiTni vozički, vozički s košaro, tricik'il. Šivalni atroji. nneumatfka itd — Ljubljana, S^nn trg št 28, 7697
Trboveljski
premog
drva, koks
angleški premog SIeziTske brikete
dobavi* IIiIRIJA
tu. Kralja Petra trg 8.
Tek 2:0. — Plačilo tud* "a obroke. 70T
Zanesljivo
eksistenco
Vam nudijo vsak mesec 1, in 15. pričenjajočj se glavni tečaji za prikroje-vanje, pomerjanje, pre« skuševanje. izdelovanje, šivanje vseh moSkih, dam» skih, otroških oblačil, vsreja perilnega In doma« čega Šivanja. Temeljita teoretična in praktična iz* obrazba vse oblačilne umetnosti po edinem oh* lastveno zaščitenem slste* mu novega časa. Zuna* njim učencem preskrbi* mo stanovanje in hrano cvent. znižano železniško vožnjo, spretnim absol« ventom službe. Prijave vsak dan, prospekt in učni rf*d potom ravnatelj« stva Wien L, Backerstr 9 ali Klagrnfurt, Fri?d» richsplata 18. 64/T
Ob 25 letnici I
Pri »Solncu« za vodo. K. \V"idmayer — priporočam kot najprimernejša duri* la za Mfklavža in Božift vse vrste perila, volneno pleteno blago, mtnufaka turo, venčke za neveste, opravo za novorojenčke, abtahe (peče, edina r-.:io» Ca\ kravate, nogavica itd. Pri večjem odjema primeren popust 7225
Za Božič In Novo Iefol
Mamice, razveselite otroke in kupite igračne vozičke In mala kolesa, tri" Hkeine. hoienderje« stolice, zložljive tudi za mizice, šivalne stroje itd. najceneje pri »Tribuna«. F. B. L., tovarna dvoko* les in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska ca* sta št. 4. 126/T
»J Ll »J
»Gon«,
nov preizkuSen fn edino
sfg-iren lek proti kanu vici (triner) ter zastarelemu (kroničnemu) tri-nerju ter vnetju mehur« ia. Za popolno ozdravljenje treba šest lončkov. Vsak lonček z navodiYom stane 45 Dn — Proizvaja fn po pošti razpošilla tt'di na zdravniški predpis lekarna Penić, Žanre* prešič. Hrvatska. 99/T
'-Il-J'-JL-IL-JL-Ilaia
750J
TALMANE
jVIed
aCAKaoiaAaoA
IPAK NA-aabdA
c!~n0 »ste**., i«. «ade Uandiž, s°m""™-
sk^ ul T, 7e* a—BO
Ljubljansko posojilnico
« Ljubljani. Nestali trg Mei. 6
ker ima že nad 10,000.000 Din jamstvene glavnice.
Vloge na hranilne knjižice in tekoči račun obrestuje
najugodnejšo
StaTne vloge z odpovednim rokom obrestuje po doarovorn. Sprejema v inkaso fakture in cefije terjatev. Posojili daje le proti polni varnosti na vknjižbo in pioti poroštvu.
Telefon Itev. 9.
i» T
Telefon 2tev. 9.
21. XII. 1924.   NAZliAMILOa  21. XII. 19t4.
Cvetličarna „NIZZIT
LJUBLJANA     —     Prešernova aRa* aVtaas M«
Naznanjam slavnemu občinstvu, da otvorim
v Prešernovi ol»cl H se priporočam za vsa v to stroko spadajoča dela. — Šopki« venci, aranitnfljl, alo« Roraclje dvoran I. t. d.
Na5o geslo je: Delo sofldno, postrežba ločna.
Priporoča sa
Fani Hw«l«l9
777TJ
j-oenoooueoem
aaaaaaiaaaaaaa aaaaaa
39
6617
stran 8.
.SLOVTCsmr rVAhfOD. L%%t TI. decembra 1924
Štev. 291
Na drobno!
Na debelo! i
Slavna druStva se opozarjajo, da «e dobe slaščice »n čajno pecivo iz najboljšega izdelka po najnižji ceni samo nri Prvi slav.
PUDOtF BISCHOF.
■ožna dolina 233. — Dostavljam in na zaht - vo cenjen h naroČil prem tcdi na dom. Točna postrežba!
r 11 i i 11 ii i i mnra ■ ■ u i mr. ;i « m nrnn i. hm; w i o rtr;
Kie bi kupil za Božič?
Vsekakor v trgovini DOLENC, Sv. Petra c 8
v Liubllani
kjer je na razpolaeo razn.h 'E**č, moSk'h .*rafo kravat, volne in parfumov ; vse po zmernih cenah. Pojdom torej tja!
-j---; { ".A .JULIJI flJUUlJLU
Raiatarajio slovenska
ptahifta in nanb
delavnica
Ivan Bricelt, Duaa ika c. te,
se priporoča. Izvršitev točna c^ne zmerne. 1798
Klavirje
••glaSuje in poprav ja solidno in točno   ter  gre  tudi  na deželo.
Feliks PotJelSSS?;
61 T
6910
■ ■ b b mrxoxpD
^gm^^* Najboljši   šivalni st:oj
gpilL Josip Petilinca
^^T7lQs7 znamk«
• lav -1
• §w> -
• iS ^
Gritzner in Adler
za rodb*«s»co in obrtno rabo
L ublana
t 2715
blizu Prešernovega spomenika Večletna crarpncMa - Pouk v vezenin brerc^ačen
2
G
■o.c=>ac=>ao.<=>a<=>ac=> ■<=>■<=>■<=>•(=> bo a RvaleZno, praktiiao darilo.      Zanimivo in napeto ttivo.
T
arzanove povesti
I. Tarzan, sin onice  (302 stranO
II. Tarzan in svet (308 . ) HI. Tarzarove živali (275 . ) IV. Tarzanov sin       (352    .   ) 7730
Cena za vsako knjigo bro5. Din 30-—, vez. Din SC'—.
Naročila spreiema Zvezna knj garna, Lfubflana, Marllh trg 8.
aa
C
B
C
a
0
■
0
B)
0
o
0
■
ji
it
Drva
trboveljski
premog
H. Pctrič
Ljubljana
Gosposvetska cesta 8
Telefon 343
T k7
To je ura vse življenje!
Ssnniorism Dr. K. Szsgo
za odrasle 1 djeca. — iV^azla (Italija).
D etno liječenje za debljanje i krepljenjc Prvorazredn zavod ra bolesne na srcu, na ovapne.iju žila. — Hrom,ene iSioti-vvechsel) za ženske i IftvĆaae bolesti.    Djeca od 7 godina primaju se i bez pratn e. 69 T
Rja LVCISCTilETlP - ElINf^AR LiobHana. St*ni tri 3 ISaa aT%anil9 I U■ HLaf     BUVerzala, iu.juiinimiHiuMijiiiii.^iiMJiiuuii»,j..u.;
Damska in otroška konfekcija — prodaja po nizki ceni Jopo tudizadekfce telovnika, čepice ln druge pletenina      J — • ^ »snlke. fcr lat oblogo in drupo damskoI onfekcijo N
k r a s n o i
blure, pre
OTROŠKE OBLEKICE, PLAsčKE
velika
*?b:'».
w O 1-
a. a &
HUPPAHUPPA. FIVE-STEP, CARA
ln vse druge moderne n'ese na ploščah, edino v zalogi pramofonov
A. Rasberser, Sodna ul. 5
Najlepše aolilno darilo!
Vel ka zaloea gramofonov, f!o*č  in posameznih delov.
Kje se najbolje za Miblavža In božična darila kupi je brez dvoma znano.
19
Ljubljana
Sv. Petra cesta 3
Nudi cenjenim •djemalcem vel'k** Izbiro ratnf-aa perila in rokavic nonjavio dalje vo'ika izbira damskih moških in otroških zirnsVih potrebščin ter raznih powr*nlh jonle, juwo«n|:ev otroških obleko - Svilene In pletene samovez-nlce itd. itd. itd. 7373
Najceneje l*n najbolje
si boste preskrbeli ra7Tično božično blago v delikatesni in špecerijski trgovini OS
^ I*. ¥C H A XX
LJUBLJANA, nasproti hotela „Union".
Ne zamudite ugodne prilike I        7721        Ne zamudite ugodno prilike I
75 4
ALAHA
ta P? prve vrsti nova roba aosve zrela
dobiva se svuda
Prva hrvatska tvorn'ca ss-lame, su'ena mesa i masti g
M.Gavrilov ca sinovi rj.d.
Gencialno zastupstvo za Sloveniju:
R. Bunc In drug
Ljub II? na,        CeHe. Maribor
ZLATO N&UV-PERO - SVINČNIK
Prometni zavod za premog d. d.
v Ljubljani
prodaja 75 T
ss premog ss
iz slovenskih premogovnikov
v«eh kakovos'i, v celih vagonih po originalnih cenah prem^povn kov za domačo up rabo kakor tudi za   industri ska   podjetja   in   razpečava  na dfbeio
inozemski  premog  in koks
vsake vrste in vsakega Izvora ter priporoča rosebno prvovrstni če$ko<kovašWi in angleški koks za livarne «n domačo uporano, kovaški premog, črni premog in br kete
llaC.Alf • Prome*n* zavod la premog d. d«
NujlOV«     v Ljubljani. BtT<lošleeva cesta 15 II.
16/20/25 PS godina 1916 25/30/35 PS godina 1919
Ssiujgasmatore rtbljens
Deutz 8, 12, 15, 20, 30, 35 PS
M. 9.19. 30, 35, 40 PS
ima na skladišču
Osijeka ljevaonico željeza i tu srnica strojeva d. d. u Osjel.ii.
145T
		
	□	
VELETRGOVINA
*4k
j
MATER 11
BLJANI
priporoča za božič in novo leto po najnižji ceni
svojo bogato zalogo raznovrstnega modnega volnenega blaga za damske plašče, kostume, obleke in bluze. Svilo razne kakovosti v vseh modnih barvah. Angleški in češki ševijot in kamgarn v izbrani kvaliteti in modernih vzorcih
za moške obleke in suknje. Velika izbira cefirja, porhanta, kretona, klota in vseh vrst sifona, platna, damasta in gradelna- Fine preproge, zavese, posteljne garniture, linolej, volnene in prešite odeje, mlinska volnena
in svilena sita in dežnike.
Posebno se opozarja na izredno znižano ceno različnih konfekcijskih predmet.,npr. svilene,voInene, batistaste, obleke, bluze itd.
7723
Lart-aJasi  in tisk »Narodne tiskarne«.
-H
Gospodarstvo.
Nepravični bančni pogoji in Narodna banka.
V knjigi zagrebškega bančnega strokovnjaka Stanislava Kukle »Bančne obresti in bančni dolžniki« najdemo kot zakliučni rezultat podrobnih stvarnih izvajanj o kreditnih pogojih, ki so v rabi v jugoslovenskem bančnem sve-tn, predlog na Narodno banko, ki zasluži, da se rnrj zanimajo tudi slovenski industritci in trgovci, skratVa vsi krogi, ki trpe zarad! vsesplošnega pomanjkanja kredita in neznosnih, danes veljavnih kreditnih uzanc.
Stanislav KuMa opozarja najprvo, da Je zahteva po zniž?n;u obrestne mere sp'osua ?n da se polavlja'o glasovi, naj Narodna banka kot nnša osrednja finančna institucija podvzaroe inicijativo. Navaja primer iz predvojne Srbije, kjer je bančni kredit dosegel zelo visoke obrestne mere. ki pa so bile običajne skoro po vseh krajih današnje Jugoslavije, dočim se je dobival mnogo ceneje bančni kredit po ostalih pokrajinah bivše Avstroogrske. Narodna banka je tedaj zaradi te kreditne draginje o priliki izpremembe zakona o Narodni banki leta 1003 vtaknila nov člen 6.. Id se glasi: »Narodna rnnVa daje krenite samo tist'm domačih denarnem zavodom, kl od svoiih dolžnikov pod nobenim naslovom ne zahtevalo večjih obresti kakor 3 odstotke nad obrestno mero. ki jo Narodna banka zahteva od svojih zasebnih dolžnikov. Narodna banka je namreč nred. vojno daiala dve vrsti kreditov. Zasebnikom je računa-vala po 1 odstotek dražie obresti neco bankam. 7a ba"ke je določba 6 odstotkov, za privatnike 7 odstotkov. Pri t! prflikl pristavila Ktikla. da vel'n tudi za obrestno mero prastaro načelo o ponudbi In zahtevi In da se obrestna mera kot trka re d* regulirati z državnimi zakoni. Vprašuje se pa lahVo uredi na ta način: Narodna br»uka obredi z zakonom ali pa z nav?»dn'm predpisom, naj se cena kredit-? določa fn ra-čnna $ fiksnimi odstotki na temelju obreshrh števil, torej z gotovim odstotkom nettoobrestf. Če zahtevajo fn silijo razmere, da Je kredit drag, naj bo drag, toda potrebno je, da se obrestna mera točno stlpuHra in določi In da se ne računajo noed'nlm bančnim komitentom pod fVmo razrlh nrovlz'J prekomerne obresti. Naj se da industrijcem in trgovcem ter ostalim gospodarskim krogom možnost, da vnaprej kalkitli-rajo ceno dovoljenih kreditov m naj se ta dogovorjena cena pri zakMučklh kon-tokorentov ne veča z umetnimi in prikritimi določili na dvojno in troino višino! Narodna brnka InhVo ?nr\Io*no z zakonom Iz leta 1908. sklene, da morajo odslej denarni zavodi računati svojim komitentom obresti v fTVsn'h odstotkih na temellu obrestni števil. — Bančni zavod, ki se pregreši proti temu sklepu, naj ne bo več deležen kreditov Narodne banke. S tem se še ne določa višina obrestne mere some. torej cena kredita, k) se mora prejkoslej prepustiti svobodni konkurenci na trgu. Pač pa bi se na ta način preprečila manipulacija manjših bank in sploh postopek, da se komitentu računalo 30odstotne, 40odstotne in mnogo večje obresti, dočim se je prvotno govorilo samo o kakih lSodstotnih, 20odstotnih ali 30 odstotnih. Višina obresti naj se določi In pogodi s fiksnim, lalikorazumljivim odstotkom.
Pisatelj poziva ob sklepu svoje knjige gospodarske organizacije, da se zavzamejo za njegov predlog.
Vladimir Levstik:
Moralen doživlja}.
Sedeli smo v kavarni okoli sivemar-morne mize in modrovali — vsak si lahko misli, o čem. Ura je bila rožna, obrazi gostov so postajali zaspani; prava pepclnična tegoba je prepajala dimni zrak.
Stari profesor, ki Je bil z nami, nam Je Jcl ugovarjati v imenu morale in je mimo tega tokaj ostro izrazil svoje azaničevanje do »izgubljenih« žensk.
»»Nu, dovolite,«« se Je oglasil inženjer Strnad, »»jaz pomnim v svojem življenju prigodo, ki je zelo poglobila moje nazore o morali; in vendar je njena junakinja baš ena teh izgubljenk.««
»»Oho!«« Je prisluhnila vsa družba. *»Čujmo, čujmo! — Lepa morala in lepi nazori! — To nam moraš povedati.««
»»Nu prav. Nekdaj bi me bilo sram, a zdaj, gospoda, sem z vami vred v tistih letih, ko sme vsak človek priznati: enkrat sem bil tudi jaz bedak — ali zver, če hočete — še rajši pa oboje. Tako je bilo pri meni in gotovo tudi pri vas. Bil sem mlečnozob začetnik v teh stvareh in sem užival vse privilegje nerodnih let. Smel sem uganjati neumnosti, ki mi danes ne bi
Izenačenje borznih uzane
Sredi tega tedna so se vršile v Beogradu konference zastopnikov beogradske, novosadske in zagrebške borze, na katerih so se razpravljali predlogi glede poenostavljenja in izjednačenja borznih uzanc v naši državi. Ljubljanska borza ni bila zastopana, pač pa je zahtevala, da se ji predložijo tozadevni zaključki in predlogi. V dvodnevni diskusiji so delegati obravnavali vsa vprašanja in sklenili glede uzanc borznih kupčij z efekti, devizami in valutami sledeče:
1. Naproša se trgovinski minister, da čimprej donese novi zakon o borzah, ker sedaj na zagrebški in beograjski borzi veljavni zakoni ne odgovarjajo gospodarskim in trgovskim razmeram naše države.
2. Borze se pozivajo, da čimprej urede svoje uzanec in da izjednačijo borzne statute, ker je to neobhodno potrebno za pravilno in lahko poslovanje borz. Za vse borze naj veljajo ene in iste uzance.
3. Kurtaža. administrativne takse in takse za akcijo naj bodo enovrstne. Glede članarine se prepušča poedinim borzam, da jo določajo same po svoji uvidevnosti in v svojem delokrogu. — Naproša se finančnega ministra, da na državne stroške instalira veliko brezžično postajo, ki bo sprejemala borzna poročila iz vsega sveta in jih oddaiala našim borzam. Borze same naj instalirajo manjše aparate, da lahko obveščajo denarne zavode o svojih kotacijah.
4. Sklene se počakati, da dovrši novosadska borza svoje uzance za produkte, nakar se novosadski načrt predloži ostalim borzam in se bo skupno sklepalo o defnitivnem izjednačenju vseh teh uzanc. Zagrebški borzi se nalaga, da dovrši rzance za trdi les, ljubljanski pa za mehki les.
Valutni pregled.
Najvažnejši dogodek minulega tedna so bile v smislu političnega in gospodarskega razvoja Evrope državnozborske volitve v Nemčiji. Te volitve pomenijo poraz ekstremnih strank. Pokazale so željo nemškega naroda, da realizira v mirnem razvoju in sporazumu z drugimi narodi svoje gospodarske in politične ideale.
Angleški funt je nekoliko poskočil napram dolarju in drugim valutam. 12. decembra je notira! v Londonu 4.6875 ameriških in 4.7125 kanadskih dolarjev ali 11.627 holandskih goldinarjev, napram 4.675 ameriških, odnosno 4.6762 kanadskih dolarjev oziroma 11.553 holandsklh goldinarjev. 5. decembra. Konstantni porast angleškega funta napram dlarju je večinoma posledica pritoka zlata Iz Amerike. Sploh si ameriški bančni krogi prizadevajo, da se vse evropske države, začenši najprej t Anglijo, pvrnejo k zlatemu etalonu.
Prancoski frank je nekoliko padel napram dolarju In angleškemu funtu. 12. decembra Je notiral dolar v Parizu 18.82, funt pa 88.05 francoskih frankov, napram 18.325, odnosno 85.69 franc. frankov 5. decembra. Bi'anclranic državnega proračuna za leto 1925. Je naletelo na precejšnje tefc-koče. Prvi osnutek finančnega ministrstva izkazuje prebitek v znesku 38 milijonov frankov. Ko je pa parlament zvišal nekatere postavke v izdatkih in znižal nekatere državne takse, )e referat finančne komisije izjavil, da izkazuje novi proračun 550 milijonov deficita.
Švicarski frank Je nekoliko padel napram angleškemu funtu In dolarju, poskoči) pa napram francoskemu franku. 12. decembra je notiral funt v 2enevi 24.252 švic. frankov, dolar pa 5.165 švic. frankov: 100 francoskih frankov je notiralo 27.525 švicarskih, napram 24.195 in 5.1637 švicarskih frankov za angleški funt In dolar ter 28.50 za 100 franc. frankov 5. decembra.
več pristojale, in reči moram, da se ke-sam samo tisth, katerih nisem ugnal... in še ene, ki sem jo res napravil-««
»»Katere?««
»»Baš te, ki jo hočem povedati. Kako naj začnem svojo zgodbo o morali? Morala! Še cigan bi se obesil, kadar dvigne to častitljivo krinko in vidi, kaj se skriva pod njo ...««
Strnad si je položil roko za telovnik. Zdravi obraz mu je nekoliko zardel. Zvrnil je svoj konjak in po-kašljal.
»»Stojkoviča ste poznali, jelite da? Nu, vidite, ko nama je bilo nekaj več ko dvajset let, sva bila z njim velika prijatelja. Stanovala sva oba pri eni gospodinji, le s to razliko, da je imela moja soba poseben vhod, skozi njegovo pa so hodili domačini. Tik za vrati mu je spavala krepostna gazdarica z vso svojo nedolžno mladino, tako da Se sanjati ni mogel brez skrbi, nikar že da bi sprejemal kake nežne posetc. Večkrat sem ga pomilova! — ne radi stvari, ki mi tiste čase niso rojile po glavi, zakaj brenčal sem na vso moč idealno za nekakšno osemnajstletno suho južino — ampak tako, radi neudobnosti vob-Če. Nu, on se je zdel, da živi v svojem mračnem brlogu kakor riba.v vodi. Res čudil sem se njegovi skromnosti. Jaj
Bclflftkl fraaf le nekotfco padel napram švicarskemu In poskočil napram francoskemu franku. 100 belgijskih frankov Je notiralo 12. decembra v Parizu 91.95 francoskih, v Ženevi pa 25.25 švicarski* frankov, napram 90.70 franc tn 25.80 Ivi. carskih frankov 5. decembra.
Italijanska I i rs Je nekoliko poskočila napram francoskemu in padla napram švicarskemu franku. 12. decembra je notiralo 100 lir v ženevi 22-237 Švicarskih, v Parizu pa 80.70 francoskih frankov, napram 22.30 švicarskih, odnosa© 79.60 francoskih frankov 5. decembra. Italijanska trgovska bilanca izkazuj letos v primeri z lanskim letom znatno izboljšanje. Od 1. januarja do 3*\ septembra je znašal italijanski uvoz 13.787,000.000 lir, izvoz pa 9 milijard 774 milijonov, napram 12.676,080.000 uvoza in 7.319,000.000 izvoza v Istem času lanskega leta.
Nemška marka Je ohranila svoj stabilni tečaj, ki se zelo pribTižuje zlati pariteti. V Pragi notira 100 mark stalno 811 čeških kron. Položaj nemške industrije se konsolidira. V zvezi z zunanjim posojilom za industrijo je zadnje čase zelo napredoval proces njenega karteliranja in sindiki-ranja. Državna banka je začela pogašati posojilo v znesku 800,000.000 rentnih mark, najeto od rentne banke v svrho podpore industriji. Obenem se je zmanjšal obtok nov-čanic in tudi bančne operacije državne banke.
Turška lira je v splošnem poskočila napram vsem valutam. 10. decembra je notirala v Carigradu 0.5475 dolarja ali 2.82 švic franka, napram 0.54 dolarja in 2.79 švic. franka 3. decembra.
Avstrijska krona je radi svoje odvisnosti od dolarja za spoznanje padla napram švicarskemu franka 12. decembra jc notiralo 1 milijon aK v Ženevi 72.75 švicarskih frankov, napram 72.85 švic. fr. 5. t. m. Na Dunaju je padel francoski frank, ki Je notiral 5. t. m. 3903 aK, 12. t. m. pa 3S18 aK. Angleški funt je priskočil v Istem času od 333.000 na 334.000 aK. dolar pa notira stalno 71.060 aK.
Češkoslovaška krona je ohranila svoj stabilni tečaj v 2enevi. 100 Kč je notiralo v Ženevi 5. in 12. t m. 15.575 švic frankov. V Pragi je nekoliko poskočil švicarski frank in angleški funt, dočim sta belgijski in francoski frank nekoliko padla.
Romunski lej je znatno poskočil na pariški borzi. 12. t. m. je je notiralo 100 lcjcv 9.60 francoskih frankov, napram 8.90 francoskih frankov. V Bukarešti so vse valute padle. Angleški funt je notiral 12. trn. 940 lejev, dolar 199.50, napram 955 ln 204 lejev 5. t. m.
Naš dinar Je tudi pretekli teden konstantno naraščal napram vsem valutam. 12. t. m. je notiralo 100 dinarjev v Ženevi 7.75 švicarskih frankov, napram 7.60 dne S. t. m. V Pragi je notiral istega dne 50.875 Kč. napram 50.125 dne 5. t m. Lahko računamo, da naša valuta še nekoliko poraste, nakar obdrži svoj stabilni tečaj, če ne bo v notranji ali zunanji politiki Jugoslavije kakih večjih sprememb,
Bolgarski lev je nekoliko padel v Ženevi, kjer je notiralo 12. t m. 100 levov
3.75 sVIc. frankov, napram 3.775 dna 5. trn. Trgovinska bilanca Bolgari) e je bila tudi v novembru aktivna,
—g Reforma m izenačenje aoposredalh davkov. Finančno ministrstvo namerava v kratkem objaviti ves materijal o izenače-aju m reformi naposrednih davkov. Tiskani bodo predlogi večine in manjšine prve komisije ki je izdelala Še za Časa dr. Ku-manudija kot finančnega ministra prvi predlog. Ker ta predlog ni bil veljaven. Je bila odrejena nova komisija, ki ie spremenila ta prvotni načrt v toliko, da je odklonila davek na imetje. Finančno ministrstvo razpolaga s Gena! načrti; prvi je bil natisnjen in razdeljen med ^lanc finančnega odbora. Zdaj se natisnejo vsi trije obenem s pojasnili tn komentarji komisije. Ko bo vse gotovo, se skliče širša anketa st~. koVn]a-kov in zastopnikov zainteersiranih v ^nN zacij, ki naj d^'oči principe, po kateri'.; bo izdelan novi n~črt o nepos^rdnlh davkih.
—g Tufl delavci v naš! rndustr.JL Vesti, da bodo vsi tuji delavci. zapo5leni v naši industriji, odpuščeni, gredo na račun odbora, ki je določen za ugotovitev neobhodno potrebne zaposlenosti tujih delavcev v po-samnih podjetnih. Odbor predloži svoje sklepe ministrskemu svetu. Splošno je mišljenje, da bo dovoljeno vsaj 5—10 *"• tujih delavcev ostati v naših podjetjih.
—g Dolgovi države nršl industriji. Zastopniki central industrijskih korporncij so ponovno posredovali, da država poravna svoje do'gove industrijalcem. Država dol-Kuje samo posamnim tvornicam vagonov nad 100 milijonov Din. drugih 100 milijonov pa industrijalcem in dobaviteljem. Ministri so obljubili poravnati ta dolg zlasti tovarnarjem vagonov, ki so morali vsled pomanjkanja denarja odsloviti mnogo delavcev.
—g Reducirano poslovanje ministrstev.
Centrala industrijskih korporacij v Beogradu opozarja svoje člane, naj se med 1. do 10. januarjem ne obračajo nanjo glede intervencij, ker bo poslovanje vseh ministrstev radi božičnih in novoletnih praznikov znatno reducirano.
—g Reparacije. Po sklepu komisije za reparacije z dne 2. tm. dobi Jugoslavija v naurni vrednosti za 3.034,468.50 zlatih mark.
—g Evropska antanta težka Industrije. Zastopnik! francoske težke industrije se raz-govarjajo z angleškimi interesenti za ustanovitev antante težke Industrije v Evropi. Zadnja tri leta je bilo v težki Industriji precej izgub.
—g Tvornica radloaparatov Beograda
se osnuje s kapitalom dveh milijonov dinarjev. Aparati bodo štiri do petkrat cenejši kakor dosedanji iz Inozemstva,
—g Ameriški dolarji za Nemčijo. Te dni je poslala ameriška banka Morgan prvih pet milijonov dolarjev v zlatu na račun posojila, katero je Nemčija sklenila v Ameriki.
—g Nemški kapital na Španskem. Te dni so prinesli listi vest, da je nemška tvrd-ka Krnpp nakupila neko večje industrijsko podjetje na Španskem. Gre za tovarne v Mieresu v provinci Oviedo, katere prevzame mednarodni koncem, ki mu bo stala na čelu Kruppova firma. Španska poročila na-
znanjajo ustanovitev akcijske družbe a kapitalom 50 milijonov pesetas in kaplatlom v obligacijah enake višine
—g Mednarodni sejem usnjarske Industrije v MIlanu se bo vršil v času od 22. do 29. jannaerja 1925. Udeleže se ga lahko tovarnarji in trgovci vsega sveta. Na razstavo pridejo kože In usnje in najraznovrst* nejši izdeiki stro'i. kemični produkti itd.
—g Carina na koks. Na zadnji seji carinskega sveca pr! Klavni direkciji carin V Beogradu se je sklenilo uvesti uvozno carino na koks. Visina carine se določi pozneje.
—g O odpuščanju državnih nameščencev v Avstriji čitamo v listu AVirtschaith-chc Nachrihien. nastopno: Državna financam uprava za leto 1925. sc bo po izjavah novega ministra vodila z uporabo največje štedljivosti m previdnosti Tudi dr. Ahrer stremi po na daljnem zmanjšanju uradniškega aparata. *oda skupno z upravno reformo, L:> 4. oktobra tek. leta znaša število od* slovijenega csobja od začetka sanacijskega de*a 79.572. Povprečno se lahko sedaj računa z r.-.esečnim odpustom 1000 državnih ur.Jr.ikov, v rcsn;ci pn je štcvUo nekoliko večie. ker xre pri tem tisoča samo za od-pravljenje oz. vpokojene uradnike, h katerim se pridruži potem vsled prostovoljnemu oJ'.'.opa. bolezni in smrti še nadaljno število. Novo sprejemanje v državno službo je slej ko prej zaprto. Skupno število državnih nameščencev v višji upravi je znašalo 4. oktobra t!. £<*.&X1 in v državnih obratih 11S.JS7. torej skupno ! 74.960 napram 245.000 v oktobra 1922. Tekom dveh let se je torej sta:;;-.* reduciralo ra več nego četrtino.
—g Glede   dunajske poštne hrarđhric*
se vodijo med r.aso. italijansko m češko« slovaško vlado pogovori, da bi se skupno nastopijo, v vprašanju imetja te posojilnice. Francija. Anslija in Belgija nočejo dvigniti sekvesera s te imovine. V Rimu Je sedaj sestanek naših, italijanskih in češkoslovaških predstavnikov, da se dogovore slavni mo< menti skepnega nastopa, Jugoslavijo zastopa ravnatelj poštne hranilnice v Beograde Fran Pavlic.
—C Munlclpatt-aclja sprejemanja In oddajanja mlesa * MIlanu. V vsakem velikem merr»! se proda mnogo slahega mleka. NižM sloj! zalrievajo mleko po ceni. Vse to se čuti tudi v Milanu. Občinski odbor se ie bavi! pred kraik'm t raznimi prJtoztami jrJeJe mleka, ki se razpečava v mestu. Po dolgem posvetovanje &e je odbor opriiei misli, da bi bilo dobro, ako se izvede munic:pali?a Ja sprejemanja m oddajanja mleka v mestu. Naprav*a bi se tri središča, na katerih b» se spreiemaki in pregledavalo vse v mesto došlo mleko, ki bi se očistilo ln spravilo v zaprte steklenice. Moče se doseči čistost mleka, nepokvarienost in primerno cen». Predno pa se bo mogel ta načrt ndejstviti, odpošlje municipij dva svoja uradnika v Nemčiio in na Dansko, da s: tam ogledata slične naprave po mestih In poročata, kak^ so se doslei obnesle, da se na to aH fzvsl«? aH pa opusti omenjena misel munlclpalizi« cije.
—g Tretji mednarodni kongres trgovskih zbornic se bo vršil prihodnje teto v Bruslju od 21. do 2S. junija. Tudi naša država bo na kongresa dobro zastopana.
pa temu, da sem imel Jaz v svoji sobi neprestano občutek, kakor bi Jo pose-čal v moji odsotnosti še nekdo drugi, časih se mi Je videla kaka stvar premaknjena, časih so viseli v zraku parfumi, ki jih nisem nikoli uporabljal. Sodil sem, da šarijo pri meni gospod in ji-ne hčere, kadar me ni doma. Kje bi slutil, da ima grdoba Stojkovič ključ do mojih vrat — tisti ključ, ki sem ga Iskal kmalu po njegovi vselitvi tri dni zaporedoma, meneč, da sem ga izgubil ali založil!...
Izdal se je sam in to povsem Iznenada. Nekega večera sva sedela prav takole v kavarni — ne v tej, ampak v majhnem lokaičku, kamor so hodile popoldne babnice klepetat, zvečer Študentje pit In ponoči krokarji čakat zore. Pila sva čaj in modrovala o ljubezni — smeh me lomi, ako se spomnim, kako! Moje razpoloženje je bilo do skrajnosti idealno in deviško, a Stojkovič, dobra duša, ga je imel pošteno v laseh in je kar buljil okoli sebe, kako bi jo polomil. Res mi zagleda pri sosednji mizi žensko, visoko, dokaj zalo plavolasko, ki je sedela čisto sama ln pomenljivo streljala z očmi. Preden sem ga utegnil zadržati, je že uskoči! k njej in povabil tudi mene. šel sem — kaj pa sem hotel?. Toda, njen zdelani obraz aa njene plašne.
ne oči so mi bile zoprne v moji takratni platonski zatelebanosti. — Naveličal sem se in odšel v sosednjo sobo. Ko sem doigral z nekom partijo šaha, sem pogledal nazaj, da bi šla. Stojkoviča ni bilo nikjer, izginil je kakor kafra — ln krasotica z njim, to se zna! Nu, Bog blagoslovi! S farizejskim zadovoljstvom sem pomislil, koliko slabši od mene je ta človek, ki valja svojo mladost po blatn nizkih grehot... in sem naročil butiljko vina, češ morda se vrne. Cez pol ure Je res prišel. Da ste videli njegov obraz — joj. kakšna klavrna slika skrbi, zadrege, strahu, vsega drugega, samo kesanja ne!
Uganite, kaj se Je zgodilo!... Povedal mi je vse. S pijano brezstidnost-jo je priznal, da je odvei žensko v mojo sobo.
»A to še ni najhujše,« je dodaf, videč moj ogorčeni pogled. »Izkazalo se je, da je vražja babnica vobče brez bivališča in ne išče prigod zaradi dobička, ampak bolj zato, da bi imela kam položiti glavo... Jaz je seveda nisem mogel povabiti, naj prenoči pri meni, in sem ji v zadregi celo povedal, da je soba tvoja; toda ni se dala odgnati, češ da ni spala že tri noči. Prosila je, jokala, zaklinjala me na vse svetnike, in ko je videla, da so prošnje bob v steno. Je kratkomalo izjavila, da se ne gane ni*
kamor. Potegnila si je odejo preko glave in zaspala kakor polh. Kaj sem hotel? Zbal sem se hrupa in sem pomislil, da ti morda niti ne bo nevšečno . . .«
Tako, tako! Namesto da bi jo vrgel na cesto, je lopov ostavil potepen-ko v moji postelji, češ naj se je odkri-ža sam, kakor ve in zna! In zdaj me je hotel podkupiti z njenim sestradanim mesom, da bi se vdal v svojo usodo! Brezumna jeza mi Je udarila v glavo. Se danes ne vem, odkod se le v*«l tisti gnev in odkod neznosni stud, ki me je prešinil ob misli, da spi v moji sobi nesrečnica s ceste. V moji sobi, ki Je bila tempel kopmenja po nedotaknjeni, čisti, dobro vzgojeni, vsak dan sit! in vsak dan okopani izvoljenki mojih sanj! V moji postelji, kjer sem se premetaval toliko noči in gonil svoj platonski oh in ah ter prisesal večno zvestobo njej —, suhi južini, hčeri špecerijskega trgovca, ki je bila cilj in zmlsel mojega živllenja! ... Da, bratje, le smejte se, vse to je sama gola resnica! Mislim, da mi je zaljubljenost izpodje-la živce in sem kakor nalašč baš v tistem trenotku izgubil ravnotežje duha; največ pa je bila vsekako kriva zloba, mrzka in mrka zloba, ki se Je nabirala v meni od Bos zna kdaj.
»Nu, čakaj,« sem rekel Stojkoviča, »pokažem ti, kako je treba krotUt
To in ono.
0 Mekki in kalifata.
Dobra đva meseca Je tega, ko so Čete sultana Ibn el Seula zasedle Hedias m prispele v Mekko, najsvetejše mesto hlama* Jasno Je, da bo absolutni gospod.Tr Mekke obenem tudi kalif. To Je bil »udi glavni rm> ttv. ki Je vodn fbn el Seula, voditelje Wab-fcabatov, da je napadel Hedžas z namenom, da se polasti svetega mesta Mekke. Sicer pa nt točno znano, da-ll se mu je posrečil ta načrt, ker od 20. oktobra dalje nt nobenih poročil !z Arabiie. 14 oktobra je odstopil kralj Huseju, veliki šerif Mekke, ki Je sklenil zapustit! Hedžas in prepustiti prestol svojemu sinu AUfu. Ko Je stari krati odpovedal, Je sklenil njegov prestolonaslednik or* ganizlrati svoje pristaše v Džeddahsv da nastopi v ngodnem trenotkn proti Wahha*)i» tom. Zadnja poročila iz Arabije vele, da Je džeddaška armada slabo oborožena* m da Jo VVahhabiti v vseh ozlrih znatno nadkriljuje-Jo. Zelo zanimivo bi bilo vedet!, krsga bodo podpirali Angleži: ali fbn el Seula. ali Al!jo. V konvenciji med angleško In hedžasko vla-» do so se proglasili Angleži za zaščitnike hedžaske vlade. Navzlic temu snto videti, da Anglija ni podpirala kralja Husejna, ko Je bil v nevarnosti njegov prestol Veliki šerif je opomnil vrhovnega angleške^ komisarja na obljubo, ki jo Je dala njra.ova vlada, sklicujoč se na tajno konvencijo 1« l 1920. Angleški vrhovni komisar Je fzjavil da njegova vlada ni obljubila pomoči kraljevi osebi, temveč samo hedžaski vladi, ki pa po njenem mnenju Se ni v opasitostl. Poleg tega bi pa ne mogla poslati neannslimaa-ske čete na pomoč svetemu mesta, ker spoštuje islam in ker bi Islamski svet videl v tem veliko bog jskronstvo. Vendar se je krali Huseju odrekel prestola v nadi. da bo imel njegov sfn več sreče. Ali se je utrdil s svojimi Četami v Džeddahu. da odbije napad in zavzame Mekko v slučaja, če bi se hotel! prebivalci svetega mesta prtanrflH Wahhabitom. Ni povsem verjetna vest, da so VVahhabiti že obkolili Mekko. ker je sultan Tbu el Seul sedaj v et Riadhu. kjer s« vrši izredno zborovanje zastopnikov raznih pokrajin in vseh wahhabftskih voditeljev. Domneva se, da je na dnevnem reda tega zborovanja diskusija o ustavi Hedžasa, kolikor je ne Izdela muslimanski cerkveni zbor, ki bo sklican začetkom prihodnjega leta v Kahiri. Do tega časa smo lahko prepričani, da bo Arabija arena krvavih bojev med raznimi sektami, ki branijo svoje versko prepričanje z neverjetnim fanatizmom. Vsaka sekta bi rada videla svoiega voditelja na vrhuncu slave in moči. da bi mogla širiti svoj nauk z večjo vnemo in uspehom.
Kaj je prav za prav wahhaMzem>? Alla-hov prerok nI formuliral v Mekkf svojih naukov. Poglavarja korana, ki datirajo Iz te dobe, so pesniško navdahnjena, netesna In ponekod nerazumljiva. Ce ne gre neposredno za brezverce, se omejujejo na nauk o edinem Bogu, o sodnem dnevu fn posmrtnem življenju. V Mekki Je postal Mohamed po* glavar drŽave, koran pa neke vrste cerkveni, politični In drŽaviianski zakonik. Koran nostata rakonik muslimanske države. Njegov verski vpliv se polagoma umika vplivu židovstva in krščanstva, kakršno se Je pojavno na vzhodu v VTf. stoletju. Novo verstvo se širi z opetovano recitacijo korana, ali AHahovemn nauku manjka jasnost in preciznost. Mohamed realizira božjo knjigo s svojimi deli, besedami in molkom. Skupina vernikov, ki obdaja učitelja, ga smatra za v/sled in se skuša prfbMžat! njegovemu življenju. Po njihovem vzgledu, po spominu na le islamske apostole te širi Mohamedov nauk in postane sčasoma ustno izročilo. Po njegovi smrti se pojavijo nedostatki. Med Mohamedovimi učenci 80 vznikle nove ideje Takoj nastane potreba določiti pravila, Id bi jHi koran ne moeel zavreči. To so sto-rilt v duhu svete knjige in ustnega Izročila ljudje, ki so se sicer poglobili v Mohamedove nauke, tod* vsak Je dodal po svojem Bazirrnja nekaj novega, Individualnega. Ko je izumrlo prvo pokolenje vernikov, se je širila živa razlaga korana ustno. Tako je
svoja t! . . .« To rekli, sem vzel usodni ključ, katerega mi je spokorno molil pod nos, da bi me Utolažil, In sem jo ubral proti domu, tresoč se in Šklepetajo z zobmi od zagonetne togote. Stoj-kovic, ves neumen od zadrege In pijanosti, se Je motovilil za menoj ln neprestano nekaj momljal ln prigovarjal. Nisem ga hotel poslušati. Besnost mt je kar nesla naprej. Odklenil sem hišna vrata in dospel v drugo nadstropje, kjer sva stanovala, ne vprašujoč se, kaj pravzaprav mislim storiti. MoJe okno je bilo na dvorišče in mimo okna Je vodil hodnik, kakor Je navada po starih domovih. V sobi Je bila tema, ženska Je očividno utrnila elektriko: preteto se Je udomačila v tujem stanovanju! Te-dajci me Je navdahnilo . . . Vstopil sem po prstih in užgal električno luč. Stojkovič mi Je sledil; tije! se je za vogal pisalne mize in bedasto izbuljil zrkla, čakaj e, kaj bo . . .
Splazil sem se k postelji ter zadržal dih. Neznankino telo se je vitko risalo pod odejami in njeni svetli lasje so se usipali po moji blazini. Na njenem licu je drevenela topa blaženost upehane živali, ki se je zarila v prvi brlog in zaspala kakor ubita. Sopla je glasno in slastno ter v spanju mlaska-ia z ustnicami; gotovo je sanjala o jedi .. . Preko stola je ležala obleka, ki jo je v naglici zmetala s sebe: bluza s prepotenimi pazduhami, ogoljeno črno krilo, umazan steznik in košulja s razcefranimi Čipkami, Id je zoprno dišala po znoju. Na tleh sta se valjali dve nogavici brez atopal med dvojico
nastala nova razlaga korana, znana pod imenom kadit Kmalu je postal kadit podlaga sa diskusije In nove dogme. Moralo J* pa priti do tega, da se je skušal vsak avtor novega sanka ali načne razlage korana opreti svoji tezi na hadit, da bi veljal sa proroiko avtoriteto. Ne glede na to, da je bil morebiti potvorjen ali od vernikov samih ustanovljen, je postal hadit oficijelni islamski nauk, dokler niso učitelji islama začutili nekega dne potrebe Izbrati iz kadi tov samo one, kl so se zdeli avtentični. Nastala je pomožna veda, kritika haditov. Vendar pa nahajamo v vseh muslimanskih verskih sektah skopni nauk, ki je normaln zakoa Islama. Posebne institucije raznih sekt imajo naravni politični vpliv, ki je večinoma zelo velik. Nekatere sekte, nastale v razvoju ki napredku islama, so danes samo historičnega pomena; drage so važne tudi za sedanjost, ker nam kažejo pot k pojmovanju islama ki Življenju muslimanskega sveta sploh.
Med take upadajo predvsem Kharidžjvi-nove sekte. Te sekte bazirajo na starih be-duinskih nazorih o neodvisnosti, spoštovanju prorokovth tradicij in na odporu proti dedni vladavini nekaterih dinas'ij. Njihovi verski in politični nauki zagovarjajo ohranitev temeljev prvotnega islamskega zakona. Prvotna muslimanska družabnost ni nikakor asketična. AsketiČne tendence, ki so se pojavile v muslimanskem svetu pozneje, so našle v Siriji in Perziji vzore, ki so omogočili njihov razvoj. To je aufizem. nauk ljudi, ki se odrečejo prosvetnega življenja« oblečejo platneno obleko (suf) in potujejo od mesta do mesta, iščoč Allaha. Suflzem ima važen vpliv na razpad in nazadovanje muslimanske države. Tudi v *ocijalnem življenju islama igra sufizem zelo važno vlogo. Njegovi pristaši se zatekajo v samostane, kjer Žive z dovoljenjem poglavarja (šejka).
Mlrza Mohamed Ali. visoko naobražen mož. Je hotel sredi XIX. stol. ne le privesti islam nazaj k antičnim temeljem, temveč postaviti proti nJemu tudi nov* principe. Ponekod je obsegala nejasna teologija — ba-blzem, praktično etiko, kt Je zahtevata zlasti pospeševanje ln utrditev moralnih rodbinskih vezi ter omejitev ženske neodvisnosti. Slednjič se Je lotila celo političnega življenja In začela boj proti gotovim stanovom v Perziji, VVahhabltski pokret, kl Je nastal koncem 18. stol. In Ima danes velik vpliv v moderni Arabiji, je smatrati za energični in nagli korak nazai, Mohamed Ibu Abdul el. Wahhab Je hot!»l vrniti islam nazaj v srečno dobo. ko le bil kalifat v Mekki še sveta m nadvse cvlsena ustanova. Za dosego tega cilja je bik) treba najprej odstraniti vse ovire. Zibelka wahhabizma je tekla v Nedže-du in pokrajinah ob Perzijskem zalivu. To pokret Je hotel očistiti Mekko kacirskih običajev in moralnih blodenj, ki vladajo v novejšem času v svetem mestu. Obenem hoče odstraniti bogosknmskl kult preroka iz Medine. Z vzvišeno nravnostjo združujejo VVahhabiti povratek k ustnemu izročilu, ki tolmači bistvene težnje islama, in zdi se, da se ne mortti sprijazniti z intelektualnim pokretom modernega sveta.
Potisnjen v malo bedulnsko državo, je imel wahhabtzem samo ta pomen, da je bil
o pa ser; Mekki kot središču Islama, kamor prihaja vsako leto nebroj vernikov r.a božjo pot. Poleg svojega nauka o povratku islama v prvotno stanje so sprejeli VVahhabiti tudi moderna bojna sredstva. Zato so v ugodnem trenotku izvršili v par mesecih to, kar jim nalagajo principi njihove sekte. Odslej Imajo odločilni vpliv na ves islamski svet. zlasti pa na sveto mesto Mekko. Božja por (hadž) je najorigtnalnejša muslimanska verska institucija, ki ima tudi največje politične in gospodarske posledice. Svoj izvor ima ta institucija v najstarejših običajih semitskega sveta; ona zbira vsako leto v Mekki In Medini nad 60.000 muslimanov ln kot zbirališče edina resnična vez med raznimi muslimanskimi državami, edina možna priložnost za vseislamski pokret. Božja pot jc velik obred muslimanskega življenja. V Mekki se zbere enkrat na leto tisoče in tisoče muslimanov. Tu Je pripravno mesto, kjer je lahko raz-
klavrnih čevljev s pošvedranirm petami. Toda — nisem jih utegnil gledatL Snel sem korobač, ki je visel ob zglavju moje postelje, in sem počasi odgrni! odejo. Nekaj divnega mi je zableščalo naproti . . . Povem vam, prijatelji, tako krasnega in tako popolnega telesa nisem videl nc prej ne pozneje? Menda sem v tistem trenotku celo občutit da je delanje, ki ga hočem storiti, živinska surovost vredno najbolj zavrženega podleža in divjaka. A kaj, ko je bilo prepozno? Že sem dvignil roko. že sem zavihtel bič: dobro vedoč, da la» žem s tem, ko ga vihtim nad njo ln ne nad svojo lastno prokleto ntzkoto, sem jo usekal g vso silo preko golih ledij.
Zaječala je, skrivila se kakor Črv in planila kvišku. Preden se je osvestila, jo je zadelo pet Šest udarcev po ramenih, po prsih, po stegnih in po lak-teh. Rdeče proge so se užigale na njeni beli polti; temne kaplje so skakale iz njih in bežale nizdol proti krilu kakor živalce, nekakšne blazne žuželke, ki niso vedele, kam bi se skrile ... — Nesrečnica ni niti poizkusila zavpiti; vedela je, da ne sme. Ne da bi mi pogledala v obraz, je jela z eno roko motati obleko nase, braneč se g drugo, da je ne bi zadel po očeh. fn pri tem se Je ves čas svijala, drgetala od bolečin, šklepetala z zobmi in stokala z zamira-jočim glasom:
»Ne. ne, gospod . . • nlkarite, prizanesite! ... Saj pojdem, saj že grem, oh, gospod! . . . Ljubi, zlati gospod, ni-karite • ■««
aahnjekatl verno Ijedetvo, kjer zapusti verski fanatizem, pomelan a političnimi hi prosvetnimi momenti, globoke sledove v dali vsakega mohamedana.
Pod zaščito Anglije, obkoljene na suhem s njenimi protektorati, na morju pa s bojnimi ladjami in živeče samo na račun svojih vernikov v Indiji in na otokih, ne da bi Imele same količkaj moči, so bile nove pontiflkalne Islamske države edina nova In nestanovitna tvorba svetovne vojne. AH se to stanje spremeni? Vsekako. Toda za kakšno ceno!
Vampir Haarmann obsojen na smrt.
V četrtek 17. trn, ki je bi! verjetno predzadnji dar. procesa, je sodišče stavilo na nekatere priče še zgolj foTmelna vprašanja, splošno zanimanje navzoč'h pa se je koncentriralo na mnenje, odnosno na sodbo psJhijatrov. od mnenja katerih je odvisna Haarmannova usoda. Kot prvi izvedenec je podal svoje mnenje profesor dr Schulze, ravnatelj psihijatrfčne klinike m univerzi v Gottlngu. On je Haarmanna več mesecev nadzoroval in je tudi prisostvoval celi razpravi. Izvedenec je sprva obširno poročal o Haarmannov! osebnosti In ugotovil, da je Haarmann svojo zločinsko nrav deloma podedoval Nato je Izvedene povdarjal motive, kl so dovedli Haarmanna do umorov in po njegovem mnenju uporaba paragrafa 51 ne prihaja v poštev (§ 51 olajsime okolnosti v slučaju umobolneosti). Četudi le morda Haarmanna pri svetla prvih zločinih Izgubil vsak čut. se le pri svollh naslednjih umorih popolnoma zavedal svojih deta«?. DrugI izvedenec dr. Schackwlxz. je izjavil da je Haarman Izvršil svoja dejanja pri popolni zavesti ter je izključil vsak dvom, da bi bil Haarmann umobolen, aH da je zločinec izvršil dejanje morda v hipni blaznosti. Haarmann je morallčna propaHca In tudi ni izključeno, da umorov ni Izvršil v seksualni strasti, marveč le, da pride do oblek svojih žrtev. Kot tretji Izvedenec je izrekel svoje mnenie dr. Brandt.
Po mnenjih sodnih izvedencev je povzel besedo državni pravdnlk dr. Waeen-schiffer, ki jc v poldrugoumem govoru še enkrat ugotovil ves dejanski stan in dostavil, da je obtoženec 9 umorov priznal, v 12 slučajih je izjavil možnost zločina, v 6 slučajih pa je zanikal krivdo. Državni pravdnik je na temcl*u dokazllnega materijala prepričan, da je Haarmann Izvršil vse umore: izključil je le en slučaj, slučaj Hennies, v katerem je dana možnost, da sta sodelovala Grans in Witkowski. kar se Haarmannu ni moglo dokazati. Za državnim pravdnikom jc govoril višji državni pravdnik, ki je v ceVoti očrta! pojav Haarmanna ln stavi! svoj predlog. Višji drž. pravdnfk jc dalje obravnaval še slučaje, v katerih je bil Haarmann obdolžen.
Bilo jih Je 118: 73 slučajev Je bilo izločenih, ker se je ugotovilo, da v poštev prihajajočo osebe nikdar niso bile v Hannov-ru. 39 oseb se je našlo pri življenju, tri osebe so umrle naravne smrti In le trije slučaji so ostali nepojasnjeni. Ostale slučaje je smatral drž. pravdnik za popolnoma pojasnjene, daslravno se ni modo ugotoviti, kam da je Haarmann spravi! del? trupla. Umor! so DIH izvršeni Iz gole sadistične naslade in Haarmanna je bilo vseeno, da-l! dobi tudi obleke umorjencev. V ostalem je Haarmann več priznal, kot se mu je moglo dokazati in molčal je le, kadar je menil, da si bo poslabšal položaj. Haarmannov zagovornik, dr. Bensev je izjavil, da z ozlrom na mnenje psihijatrov pač ne more ničesar storiti *a svojega klijenta, nc more tudi staviti vprašanja za uboj. ker se temi protivi njegov človeški čut in njegova vest m istotako ne more pledirati na umor. Prosil je le, da se Haarmanna oprosti petih umorov, ki jih je zanikal. Haarmann, kateremu itak ni bilo nič ležeče na svojem Življenju, je resnicoljubno pr'znal vse svoje zVočine in izrecno je povdarjal, da teh petih umorov, katerih je bil obdelžen na podlagi suma ni izvršil Zato je zagovornik apeliral na porotnike, da sodijo pravično v slučajih, ki so bili Haarmannu dokazani, da pa ga oprostijo v slučajih, kjer nI bila njegova krivda dokazana. S tem je bila razprava v četrtek končana.
Haarmanov ponos — rad bi bil
slaven.
Zanimiv je bil razgovor, ki ga je ime! Hanrm^nn z enim izmed izvedencev. Izjavil je: »Vsekakor pa postanem slaven mo2. Ce !th ne M toliko umoril, ne bi bil tako slaven.. .< Svoje slave se Je radovat kakor otrok. Dalje je predlagal Izvedencu, da spiše o njemu knjigo »Haarmannovo Življenje.« Od čistega dobička naj dobi Oran* polovico, izvedenec pa polovico, Haarmann < Želi tudi nagrobni spomenik s sledečim napisom: »Tu počiva morilec ln vampir Haarmann.« Vsako leto, dne 25 oktobra naj položi Oran s venec na njegov grob.
Haarmann si je že večkrat zaželel dneva svoje usmrtitve. Hoče. da ga obglavljo, dokler bo še gorak in sicer na Klagesmarktu v Hannovru. On upa, da bo njegova Justin-kaclja posneta za film In da bodo še pozni rodovi govorili o nJem ln njegovi »slavi...«
Obsodba.
Iz Hannovra 19. t m. nam Javljajo: Danes ob 10. dop. Je bil zaključen proces proti krvoločnemu morilcu Ha trmannu in njegovemu tovarišu Gramu. Proces je trajal II dni. Naval občinstva jc bil velikan« •ki. Pred objavo razsodbe ae je raznesla vest. da je prispel is oddaljenejšega krala neki neznan človek, kl je sklenil Haarman« na ustreliti sa slučaj, da bi ga sodišče pred* lagalo v pomilosčenje. Varnostne oblasti so zato vsakega poslušalca pregledale hs preiskale, če ima revolver. V dvorano Je bita postavljena močnejša straža.
Ko so Haarmanna is jetnisnice peljali v sodno dvorano« je neki kioooperster *rtil svoj aparat, da bi tako ovekovečil Haarman« noro pot k sodbi. Haarmann je to zapazil ter je cinično pristavil: »Hvala Bogu, pridem v lino!«
Oba zločinca Haarmann bi Grans sta v dvorano. Ob 10. Je
5. 6, 7.
S.
9.
10.
ti.
12. JJ.
H.
16.
It.
vstopil sodni <Jvor in predsednik je prečit«! »od bo.
Haarmann je bŠ spoznan ¥ 24 slučajih
ga krivega zločina umora in ob so fen na smrt.
Grans je bil obsojen tudi na smrt radi enega »lučaja umora in nm 12 lat ječe sa* radi soudeležbe pri umoru.
Po prečita ni razsodbi je predsednic vprašal Haarmanna, če sprejme smrtno ob* sodbo. Haarmann. rte da bi pokazat naj« manj«t znak razburjenosti )e kratko izjavil: »Sprejem*m obsodbo v polnem obsegala Zagovornik jc skušal Hssrmanna odvrniti od te izjave, toda Haarmann jc se enkrat ponovil: »Zo dolgo sem si prav dobro peo* mialiL Sprejemam sodbo.«
V razlogih navaja sodba, da te sodišče prišlo do prepričanja, da Kaarmmn r; du* ševno bolan, da ni božjasten in da je vse zločine izvrSil v stanju potne zavesti. SodL-Wc je dalje prepričano, da je Haarmann vse rloćinc izvršil namenoma in prevdamo. V enem ali drugem slučaiu so vplivati m.-: J ■ tudi spolni nagoni, vendar sta bil glavni gonilni sili pri vseh zločinih velika dobička« žel j not t in sebičnost.
V* treh slučajih je moralo sodišče ra podlagi cokaznci«.* materijala Hi'.rro »ran-t Oprostiti.
Usoda   Hsarmannova   je zapečatena Vprašanje je lc. ali usmrte Haarmanna 5c pred Božičem ali po praznikih Grens )e pro* sil ta pomilosčenje.
Zadnji čas
je rs onega kl si namerava nabaviti zimsko flrkijo ali obleko ?n obenem Izfcorfeiftl navado v gotovini, ki jo daje neprrk leno do 31. t. m.
Drajo Schv b, £ ubijam«  66 t
O. S. MARDEN:
i si hočete ohraniti mladost do visoke starosti ?
Preval dr. F. S.
Gojite vztrajno mladostne mlsti. Varujte sa straha v vseh njegovih podo* bah in izrazih.
Zavrnite staranje s tem. da ne Itcfcte vedno svojih tet in da ne ufibtjetc ved* no. koliko boste stari v tem in v tem
poznejšem času.
Ne dovolite, da bi vim ne dr.n vašega rojstnega dnt prtih na um misel da ste za eno leto stare i Si.
Vzdržujte se vseh rardražufočih tn pos mirtafočth sredstva. Ta sredstva tkrejs
iu je f o živi len je.
Bodite mnogo na sotneu: Kič krasnega tn sladkega ne raste tn na dozoreva v temi.
Priroda je velika dartfafftca mladosti, njen duh fe večno mlad. Živite i njo, proučujte jo, t iu s bite jo.
Varujte  se neredno* t i  ln nezmemortl V9eh vrst. ker so ikodlii\*e. Dol po življe* nle je umerjeno. pra\*ih\o življenje. Skrbite ra to. da boste duSc\ne pejčet vine. prah in možfanskt peoel odstranfe* vati s potfosttmi Izleti tn pctovanU. Se rte j te na trmno stran,   glejze na solnrno stran povsod in vedno. Jasne misli odganjajo senca. Goiite duh radovoljnosti. vska n cz ado.-voijnoaft in razdraienost vam rise pre* zgodnje gube starosti v vaš obraz. Gojite krasna misli,  misli harmonije, misli   resnice,   misli   nedolžnosti, misli mldostt. ljubezni ln ljubeznjtvostt. Ohranite mladostno misel s svežim m s  silnim  mišljen jem,  ohranite zdravo srce z ljubeznjivim ln veselim rzipolo* žen jem.
Se ilvife. da bt jedli, marveč jejts% da bi živeli. Mnogo naših bolezni je povrro* Čenth radi ne zmernosti v jedi tn pijači, z uživanjem neprimernih fedit in t ne* pravilnostmi v jedi.
Se bodite preveč častihlepni. Rak pretit rana častihlepnostt je požrl že marši* katero srečo in skrajšal teta mar siku.'e* rega življenja.
Vrtita proč svofo resnost ln igrajte se veselo 2 deco. Saučite jih s svojo t ju* bezn*jo, da M*J bodo Hubilf. Tako pride* nete leta svojemu življenju. Gvdjfte ae v.'tf'r don redno na svežem traku ob iičkem vremenu. Sprehcjajfe we, jahafte na kenht, vesliejfe, pfa\'ej(e ati (peajta se. (oda bodite kar naiveč mofrče pri itaJtrm delu na svežem traku.
IX. Pridentta vsak dan tvojemu življenju
nekaj krasit?, bodisi da pregledujete krft^ria drla umetnosti alt pa da se spre*
ha jate po kresnih pnkraftnah ali da čifa* te izbrane pesmi at! lepo proto.
19. Bodffe delani. Lenoba je nnjvečjl pri* jateti starosti tn neprifatetf mladosti, ftetfna zaj>oslenost in dttSevna detav^ost so čudoviti ohranjevale! mladosti
20. Čtstt trak tunni tn doma fe neobhodno potreben ra tdravo tn dolgo življenje. Se dovolite nikoli, da bi prebivali v pokvprjenem ln okuženem zraku.
21. Sikolt se ne primeriajte z dntptmt, kl so tsta starosti kakor vi tn nikar ne mi*Hte, da morate bttt take zunanjosti, kakor oni tn to tt razloga, ker Imate toliko let kakor ont.
22. Ne dopustie, da bt kaj motilo pravilnost vašega časa ta spanje ln od poči tek, mar* več privoščite tf dovolj spanja, ztastl spanja pred polnočjo,, kt se mu pravi »tpanje krasotam..
23. Sefu j ta prijaznost, veselo misel tn mir, duševni ln telesni, ne dopustite, da bi vos karkoli motilo v vašem ravnovesju. Uravnovešeno Uvi jenja ja navadno dob go življenje.
24. Na dovolite, da hI misel povzročala odrevenelost milic s tem. da si predstav* tjate maja svojeea življenja. Starost je duievno stanje, ki je povzročeno po du* savnam prepričanju. Le toliko ste stari.
25. Ljubezen je važno zdrmvito živi j en* ske bolezni, je krasiteljicc življenja. Ako hočeta piti Iz studenca večne mladosti, napolnite *-voie Ihijenjc ?. ljubeznijo. V a* rujte se jeze, prepira in vs^r.: kar izčr psva živi jen tko moč f:; vss draži. V*e korkof! r*o\~rox* rrttr fn spmfe. vms napravijo ptčzgcrJaj stsrc
Brezžič;:; brzojav v Bolgariji.
Svetovna vana te pri5:Ii!a Bolgarijo, da zgradi edino brezžično brzojavno posta-io blizu Sofije. AH tudi ta ni bf?a prikladna za zvezo ca večjo razdaljo. Zato so postavile Jrancoike vojaške oblasti na to postajo nov sprejemni aparat, -kakršnega Bolgari do.lej niso ime L. Koncem 1. 1920 so Francozi prcpusilU to radio-postajo boksarskim oI> lastlm z očividnlm namenom, da k> pozneje brzojavna administracija očkupL In res je Nin misel o odkupa kmalu sprožena. Za aparate so zahtevali Francozi !74.0<»3 frankov ali 1.04O.40G levov po takratnem tcčr»;;:. Rok za odknpr.Ino ?o naznačili do 2S. februarja t. 1921. Lahko s! je pa miSiiti njihovo presenečen fe, ko so morali oćr.c^ti svoje aparate, ki jih bolgarska vlada nI hotela kupiti, ker sta L) čas dva domaČa tehnika izdelal« r. pnoinasiiiuni ^reCavr* nove domaće apara*c.
Ta uspeli bo?.-arskih tehnikov je pomagal tudi drugim rađiopo5ta>arn na nože. Zda! delujejo radlb-postaje v Soiijf. Plovdivc. Plevni, Vidina. Varal, Sumenu in KicstcndJ-lu že Štiri leta ? ap-srati d'vrMčeza izv>ra. Sofijska Urdka »Vorldko« »e ponndlla postnemu ravnateljstva radio-sprejemnl aparat za 26.000 levov. Ravnateljstvo je to ponudbo odkloni-o z motivacijo, da aparat ne more sprejema:! poročil na razdalji rad 4 "'00 m. Kmalu na to je ponudila ista tvrdka isti aparat za 42.000 levov. PosrcdlU so je za 35.non Zdaj pišejo bolgarski listi. d3 bi kazalo poslati poštno-brzojavno admfnlstraciio nazaj v ljudsko solo, da se naj-ii Šteti do pot. kc oe ve, da Se 26 manj kot 3$.
ORGIJE V DEKLIŠKEM PENZIJONATU.
PraSkl Usti obširno poročajo o Skandalu ki je bil te dni odkrit v Kocisah v nekem dekliškem penzijonata. P-red dnevi je pobegnil ravnatelj zavoda proiesor Prerovskl t neko 16 letno učenko ter obenem odnesel 90.000 ceikfh kron. Policija je tako. uvedla obllrno preiskavo In na dan so prHla zanimiva odkritja. 2e celo leto ao redno dva aH trikrat na teden prirejate na zavodu or« gije, pri katerih so sodelovali ravnatelj, učiteljice m gojen k e. navzoči pa so bili tudi direktorjevi prijatelji in celo več oglednih oseb je prisostvovalo nečednim predata* vam. Oojcnke so plesale popolnoma gole ter tvorile razne skupine živih slik. Običajno je predstava končala s sceno »Ugrabljene Sabinke«. Policija je zaslišala vse gojenke, ki so izjavile, da jih je Prerofski prisilil, da so plesale nage. Večkrat so devojke postale žrtev perverznegs ravnatelja in njegovih prijateljev. Goric oni, ki bi skušala oblastim zadevo prijaviti! Pri temeljltejši preiskavi zavoda je policija odkrila tajno omaro, v kateri so bile skranjene cele kopice foto-grallčnfh posnetkov erotičnih scen. Prijete so bile tudi vse učiteljice, za podjetnim ravnateljem pa Je bila izdana tiralica. Obstoia sum, da je pobegnil v Ameriko. Odkritje ic~ ga škandala je povzročilo na Ceskem ogromno senzacijo.
NAJVEČJA STAVBA NA SVETU.
sNcvvork Herald« poroča, da se pripravljajo amcriSki arhitekti zgraditi v Ncw-vorkn ogromno palačo, ki bo imela 88 nadstropij. Po vlSini bo daleč presegala znani Rifflov stolp v Parizu. Visoko bo torej nnd 300 metrov. Najvišja stavba v Newyorku je bila doslej 250 metrov visoka In )e Iteb 31 nadstropji. M nogi prebivalci Newyork;i so se izjavili proti temu načrtu. Sklicujejo se ca pomanjkanje prostora sredi mesta, obenem pa smatrajo, da bi predstavljal ta koles neprestano ooa*nost za bll?nje htte. ln stanovalce, ker bi bil zelo izpostavljen viharjem In drugim vremenskim nezeodam. Z druge strani Um pa disi ogromno Število novih stanovanj, pa bi nc imeli kaj ugovarjati, če arhitekti res zgrade tega ^nadstropnega kralja vseh stavb. Tudi v New-yorku je namreč stanovanjska kriza In ljudje so zaceli tam plezati v stlpki poc obhke. Na zemlji nI več prostora za ubogo človeško oaror tore! JI ne preostaja drugega, nego da si poišče zavetišča pod oblaki. Tam menda Se ne poznajo stanovanjskih komisiji in socijalne smrti. Srečni Amerikanci, ki si lahko dovoljujejo ta sport!
ii tan**»i anma nr t$a£% Inata cflrofS irttn bi Sn!M*>
»saui?!"i strel!
, &fi* ■ auManj a*.
4»$
Ttri«l» tffll u
^tt u stežlara/op
LUDVVIG
HINTERSCHV/EIGER &C0
M4V.MWtHfA8filK .fIS[«tlESS[REI C ir.bH 1CHTENEG6 hej WEIS.0,Č>
itov. 17«
iMfinft n aijeih. Itnih a lajna!**: AUaUST LECHHER. G RAZ luK-tui H L M
i