Dve domovini / Two Homelands - 6 - 1995 151 sicer še ne razlikujejo od domačih in ostalih ustvarjalcev. Od njih jih ločuje predvsem tuje okolje, v katerem so in še izražajo svoje misli, dejanja te r ljubezen do slovenstva. To je tisto, kar danes imenujemo “argentinski čudež." Koristno bi ga bilo um estiti v razm ere imigracijskega okolja in družbe te r spoznati njegovo vlogo še v argentinski pretekli in sodobni ustvarjalnosti. V času medsebojnega povezovanja SKA in domovine se nam razsežnosti njenega delovanja, kakor tudi slovenske diaspore v A rgentini nasploh, že postopoma oblikujejo, pri čemer nam služi Rotova interpretacija, temelječa n a arhivskih, periodičnih, ustnih, slikovnih in ostalih virih Republike duhov, kot bogato dokum entirana osnova za nadaljne raziskovanje. B re d a Č eb u lj - S a jk o Slovene Studies, Journa l of The Society for Slovene Studies, Volume 14, num ber 2, 1992 [published Septem ber 1994], Bloomington, Indiana. D ružba za slovenske študije (The Society for Slovene Studies), n a kratko SSS, je bila ustanovljena leta 1973 in pet let kasneje (1977) se je pridružila Ameriški družbi za napredek slovanskih študij (The Am erican Association for the Advancement of Slavic Studies), na kratko AAASS. Posebnost SSS je v tem, da združuje slovenske in neslovenske poznavalce oz. raziskovalce, ki jih zanim ata Slovenija oz. Slovenci. Med njimi najdemo zlasti jezikoslovce, zgodovinarje, ekonomiste, sociologe, etnologe, geografe, literarne zgodovinarje, bibliografe in druge. Svoje poslanstvo uresničuje z organiziranjem znanstvenih srečanj in izdajanjem publikacij, med njimi revije Slovene Studies (1973-). Septem bra 1994 je izšla številka, v kateri so izšli prispevki panelov - Slovenska izseljenska lite ra tu ra po drugi svetovni vojni in K atoliška cerkev in slovenski izseljenci - , ki sta se odvijala na konvenciji AAASS novem bra 1993 v Honoluluju na Havajih, številko revije lahko označimo kot “izseljensko” številko, saj so vsi 152 Dve domovini / Two Homelands - 6 - 1995 prispevki - razen uvodnega, zaključnega in ocen publikacij - z omenjene konvencije AAASS, posvečena pa je spom inu F ran k a Keržeta, pisatelja in publicista, ki se je le ta 1904 odselil v Ameriko in um rl v Los Angelesu 1. 1961. Uvodni prispevek je prišel izpod peresa F ranceta Bernika, predsednika SAZU v Ljubljani, z naslovom The national and the universal in Slovene literature, ki ga je kot častni gost prebral n a srečanju v čast dvajsetletnice delovanja SSS konec decem bra 1993 v Torontu. Zaključni prispevek pa je prevod časopisnega članka France Buttole (The Slovenski biografski leksikon — Once again from the beginning, b u t how?), ki je izšel v Delu, 14. oktobra 1993. Poznavalci slovenske izseljenske književnosti so v dosedanjih raziskovanjih v določeni “prednosti”, tako po času proučevanja kot po številu raziskovalcev in seveda tud i po obsegu rezultatov, v prim erjavi z drugim i strokam i. Če prelistavamo prejšnje številke revije najdem o kar veliko število prispevkov n a omenjeno problem atiko. V obravnavani so se avtorji s štirim i prispevki dotaknili povojnege izseljenske književnosti. Jerneja Petrič (A poet in search of h er roots: Rose M ary Prosen’s “Apples”) daje analizo pesniške zbirke slovensko am eriške pesnice Rose M ary Prosen, ki je pod naslovom Apples izšla 1. 1990. Prepozno zavedanje korenin svojih prednikov (metafora: jabolko kot sad prepoznega spoznanja) je rdeča nit njenega pesniškega snovanja. Pesnik Jack Tomšič s svojimi ljubezenskimi, socialnimi, izseljenskimi in drugim i pesmimi je predm et zanim anja naslednjega prispevka M irka Ju ra k a (Jack Tomšič’s poetry: The spiritual, ethnic, acculturational and social functions of literature). Avtor ugotavlja, da tako Tomšič kot mnogi drugi izseljenski književniki nimajo še svojih monografij, tj. individualnih obravnav kot “case studies” in v povzetku nedvoumno poudarja, “da je slovenska izseljenska književnost pomemben sestavni del slovenske literature in kulture”, neglede n a njeno osnovno nalogo pri ohranjanju narodne zavesti in ku ltu re m ed samimi izseljenci. Ta problem je splošno pomemben tudi za “mesto” proučevanja slovenskega izseljenstva pri drugih strokah. Samo kot prim er navajam zgodovinopisje, ki m u proučevanje zgodovine izseljenstva - mogoče razen faze izseljevanja - nikoli ni bilo v središču pozornosti. P rostorska orientiranost (slovenski prostor) je im ela Dve domovini / Two Homelands - 6 - 1995 153 vedno prednost pred proučevanjem razpršenosti Slovencev po svetu. Časovna distanca ni pom em bna samo pri obravnavi nekega literarnega dela, kot pravilno ugotavlja Jan ja Ž itnik za ocene Adamičeve knjige Orel in korenine (The American reception of Louis Adamic’s last book on Yugoslavia) v prim erjavi z odmevi v času izida in danes, am pak vseh dogodkov in procesov v preteklosti. Louis Adamič je bil pisatelj in ne znanstvenik, zato so bili lahko njegovi pogledi v književnih delih bolj subjektivno obarvani. Tudi za literarno delo Jan k a J. Roglja ugotavlja Igor M aver (The a r t of Janko N. Rogelj’s fiction and poetry), da m u ni bilo posvečeno dovolj kritiške pozornosti. Potrdim lahko mislim avtorjev o prem ajhni vednosti in znanstveno-kritični obravnavi književnih ustvarjalcem iz vrst izseljencev in njihovih potomcev. In sicer velja za vsa področja, da je bila prem ajhna pozornost posvečena proučevanju posameznikov - Louis Adamič je izjema tako tud i umetnikov, politikov, gospodarstvenikov, duhovnikov itd. tja do avanturistov in zanimivih posameznikov-posebnežev. Vloga katoliške cerkve pri izseljevanju iz domovine in še bolj njeno delovanje med izseljenci, je tem a drugega sklopa prispevkov v reviji. Sodelujoča zgodovinarja M arjan Drnovšek (The attitude of the Slovene Catholic Church to em igration to the U nited S tates of Am erica before 1914) in Darko Friš (A b rief survey of the activities of the Catholic Church am ong Slovene im m igrants in the U.S.A. 1871-1941) obravnavata njeno vlogo, prvi o njenem odnosu do množičnega izseljevanja Slovencev do prve svetovne vojne, drugi pa njeno vlogo in delo med slovenskimi izseljenci v ZDA. O ba prispevka se dopolnjujeta in predstavljata za čas do prve svetovne vojne določeno celoto. Etnologinja Breda Čebulj - Sajko (The religious life of Slovenes in Australia) je z glavnino svojega prispevka segla v čas po drugi svetovni vojni. Podobno, kot je veljalo za delo slovenskih izseljenskih duhovnikov v drugih priseljenskih državah, npr. v državah Severne in Južne Amerike, Evrope in drugod, je veljalo tud i za delo - zlasti frančiškanov - m ed avstralskim i Slovenci: poleg verskega poslanstva - kar je bilo nedvomno njihova prva naloga - so skrbeli tud i za ohranjanje slovenske besede z organiziranjem šol, društev, izdajanjem časopisov ipd., in za ohranjanje m edsebojnih stikov vsaj m ed verujočimi izseljenci in z domovino. 154 Dve domovini / Two Homelands - 6 - 1995 N a koncu so predstavljeni tisti avtorji, ki so prvič prispevali svoje članke v reviji, kar je drobna - vendar ne nepom em bna - gesta uredništva, ki ga je vodil Tom M. S. Priestly. M a r ja n D rn o v š e k J a n j a Ž i tn ik , Orel in korenine med “brušenjem” in cenzuro, Zbirka ZRC 6, Ljubljana 1995, 242 str. L itera rna zgodovinarka in germ anistka Jan ja Žitnik ponuja bralcu v branje že svojo tretjo knjigo, s katero nadaljuje ciklus objav o ameriškoslovenskem pisatelju in novinarju Louisu Adamiču, ki je, poleg obravnav še nekaterih izseljenskih književnikov, bolj ali manj ves čas prisoten v njenem znanstvenem delu. Tako je tudi v prim eru njene zadnje književne izdaje Orel in korenine med “brušenjem ” in cenzuro, ki je izšla v zbirki Znanstvenoraziskovalnega cen tra SAZU. G re za predelano in dopolnjeno vsebino osrednjega dela m agistrske naloge Žitnikove, zagovarjane n a Oddelku za germ anistiko FF leta 1989. V njej avtorica razloži usodo rokopisa Adamičeve zadnje knjige Orel in korenine in sicer v kontekstu življenjepisa Louisa Adamiča in vplivov, ki so jih imeli posamezniki, predvsem žena Stella te r nekateri ožji Adamičevi prijatelji, n a pisateljevo ustvarjanje. Žitnikova om enja in analizira vse, po njenem, do sedaj obstoječe rokopise O rla in korenin, ki se nahajajo v am eriških in slovenskih arhivih in knjižnicah. Jedro vsebine njene knjige temelji n a primerjavi om enjenih rokopisov s končno redakcijo Adamičeve zadnje knjige, iz katere je avtorica z natančnostjo ugotovila vrste uredniških posegov (število neobjavljenih poglavij, izpuščenih odlomkov, opomb, posam eznih stavkov in povedi), ki jih v nadaljnji že omenjeni prim erjavi še razgradi predvsem v poglavjih Oblikovne spremembe, M anjše vsebinske spremembe, Neobjavljena poglavja.