insNtDi ulaiec
List delavcev v vzgojnoizobraževalnih zavodih SR Slovenije
Ljubljana, 21. maja 1976 - Številka 10
& ' ---- ■ ■ ■ ■ ______________________________________________________________________________
Hodimo po naši žareči krogli - gospodarji zemlje in vesolja. Vsak zaokrožen kot ta krogla, usmerjen vase in nadut.
Ko nas iz osrčja sveta zadene naravnost v srce in nam pobere najbližje, nas gon po ohranitvi združi. Spet si rečemo „tovariš“ in „prijatelj“. Spet smo zmožni dejanj, vrednih teh besed.
Tako se ohranjamo. Zadovoljni smo, če se nam posreči ukaniti naravo; groza pa nas obide ob spoznanju, da človekove sle po uničevanju ne moremo izkoreniniti. V vojni velja beseda „tovariš“ samo za pripadnike iste fronte, iste narodnosti, istega prepričanja. Drugi ljudje pa so ...
Saj res, ali so drugi tudi ljudje?
Primerjajmo — na primer v našem tisočletju — število žrtev naravnih nesreč in število vojnih žrtev.
JAMA
Zdenko Mali
Simbol mladosti
Mesec maj za jugoslovansko socialistično skupnost, narode in narodnosti, za mladi rod in delovne •judi že dolgo ni več običajen pomladanski mesec. Že dolgo pomeni nekaj več. V tem mesecu Praznujemo rojstni dan tovariša Tita. Ta dan in mesec mladosti praznujemo kot simbol večne revolucionarne mladosti naše družbe, katen je dal in daje tovariš Tito svoj neizmerljivi del. Ob tem Prazniku revolucije, boja, ustvarjanja, svobode, je težko povzeti vse tisto, zaradi česar je mesec mla-uosti praznik vsega in vsakogar, Id napredne misli in dela. Te dni slavimo v času, ko je osrednja Pozornost posvečena boju za uresničevanje ustave, ko potekajo razprave o osutku zakona o zdmže-nern delu, ko se borimo za revolucionarno preobrazbo srednjega in visokega šolstva, za socialno Preobrazbo celotne politike, ki mora biti naslonjena na interese tistih slojev gospodarstva, ki živijo od svojega dela, za doslednejše odpravljanje neupravičenih socialnih razlik, za stabilizacijo in krepitev uiaterialne osnove samoupravljanja, za večji samoupravljalski red in zakonitosti itd. Skratka, smo v u M ob ju družbenega razvoja, ki jasno kaže, da brez idejnega, ustvarjalnega dela in idejnega boja za uosledno razredno usmeritev ne moremo naprej.
Ves ta revolucionarni boj, ki ga bojujemo na čelu z Zvezo komunistov ter delovnimi ljudmi, je namenjen delovnemu človeku. Zato revolucija ni in ne more biti končana. Danes je revolucija boj za te nove odnose, ki pomenijo, da bomo v skupnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti zagotovili ne
samo resnično enakopravnost, ampak tudi uresničitev naših skupnih interesov in svetle perspektive, ki nam jo samoupravna ter čvrsta jugoslovanska skupnost ponuja in zagotavlja. Ker smo tudi mladi spoznali nujnost take revolucije v današnjih razmerah, se moramo zato iz tradicij našega revolucionarnega boja doslej kar največ naučiti, kar največ se moramo naučiti od človeka revolucionarnih dejanj — tovariša Tita.
Zato narodnoosvobodilni boj z ljudmi, ki so ga bili, z ideali, ki so ga spodbujali, z dejanji, ki so ga spremljala, s tragedijami, ki so ga dramatizirale, z uspehi in cilji, ki jih je dosegel s člove&ostjo njegovih borcev, navdihuje naša današija prizadevanja na tisočih področjih boja za socializem, pa tudi naše načrte za jutri in vizije prihodnosti. Vrednote tega časa nas spremljajo danes, ko se tujina na različne načine vmešava v naše družbeno življenje, ko našim rojakom zanikujejo nacionalno identiteto, jih skušajo potujčiti in asimilirati, spremljajo nas, ko danes in bomo tudi v prihodnje potijevali našo voljo, da ohranimo lastno svobodo in podpremo voljo nesvobodnih, da si jo pridobijo.
Mladim pomenita mesec mladosti in rojstni dan tovariša Tita neizčrpen vir čustvenih energij in spodbud za uresničevanje delovnih nalog in ciljev, ki smo sijih s tovarišem Titom na čelu zastavili.
Tito je mladim zgled, pogum, delo, svoboda, prihodnost, je v najbolj skritih kotičkih naših src, zato mu ob njegovem in našem prazniku iskreno čestitamo z željo, da še dolgo ostane med nami!
/arroo'
■tO' X3cL
0 cM^mainicv^cvrco/ mo trrnxyw||^
/opn^SA^ t. V oCumfltl^Pvo'	J|wiiiA^ enc^a ^o'
/|U/raMr^nr'Anj ^to^cJmAICO. (Icmac^ G0 /^Vfrv^ffOftrdM-/|Uj>arrv ^VAjliMfr^A^ /|pTCK^yOmv. U /po-mrtUA^ ^WA/fVT^Ar
^aA- mo^njcr >jo /cpWT(L icnroimo to^iv
Jrvi«/-vu «ucwjtou. /ywoc<3UwMXArfv JjttmAAAiORj.
n^a-/ft<wer^ oL^^icnja-
oA«U)-
'V
rz>
• A4 6 'l 6 '
O - /OO* OVVO^CfAJ^RCV ________________
/^O' Ajwaa5k/ /|U/>i^VWjj!ffVv/ aJIj O?iWj0CV.
rax>mnwjr»t^i^
'jafreo^
V dve smeri?
Ob sedanjem stanju, ko težimo k racionalizaciji tudi na področju vzgoje in izobraževanja (kjer je na voljo že tako malo denarja), ne moremo mimo dvojezičnih šol: na obalnem in pomurskem območju.
V občinah Izola, Koper in Piran je bilo minulo leto v vzgojnovarstvenih zavodih 86 otrok, ki govorijo madžarski jezik, v občinah Lendava in Murska Sobota pa 380 otrok, ki govorijo madžarski jezik. Vsi otroci, ki kasneje obiskujejo dvojezično šolo, bi morali biti po pravilih vsaj dve leti deležni vzgojnovarstvene dejavnosti, da bi se tako pripravili na zahtevno šolanje. Vendar pa deloma zaradi nezadostnih prispevkov staršev, pa tudi zaradi pomanjkanja vzgojiteljic tej potrebi ni vedno zadoščeno. Starši celo odtegujejo svoje otroke, ker se jim zdijo stroški previsoki. Pa tudi republika prispeva npr. občinski izobraževalni skupnosti v Lendavi in Murski Soboti samo toliko denarja kot drugim nerazvitim občinam. Toda ti dve morata skrbeti še za dvojezične oddelke — zato ni čudno, če denaija zmanjkuje.
Osnovne šole z italijanskim jezikom obiskuje 305 otrok, 1.401 otrok pa šole z madžarskim jezikom. V Lendavi imamo še posebno osnovno šolo z 98 otroki. Težko je dobiti učitelje, saj je poleg znanja jezika zaželen tudi ustrezen narodnostni sestav. Vendar nikakor ni mogoče doseči, da bi npr. na obalnem območju imeli samo italijanske učitelje, kot je po pravilih obvezno. Glede učbenikov pa si italijanske manjšine pomagajo s sodelovanjem s Hrvaško, v Pomurju pa uporabljajo slovenske, madžarske in pa v Novem Sadu prirejene učbenike.
Srednje šole za manjšino so samo na obalnem območju. Obiskuje jih 164 učencev. V Pomurju nimamo posebnih srednjih šol za madžarsko manjšino, pač pa otroci obiskujejo slovenske srednje šole. Najbrž gre tudi tu za pomanjkanje odločujočega denaija. Deloma pa
morda vpliva to, da se madžarsko govoreča mladina zaposluje pretežno v slovenskih delovnih organizacijah. Občutno pomanjkanje predmetnih učiteljev v odročnih krajih narodnostno mešanega Ozemlja občine Murska Sobota pa znižuje kakovost pouka celo v osnovnih šolah. Najbrž se ne bomo zanašali na nekak učiteljski idealizem - saj smo ga že toliko obsojali. Bolje bo stvarno pretehtati naloge in možnosti ter ukrepati. Ugotovljeno je namreč, da tudi republiški proračun zaostaja s svojim deležem za izgradnjo vzgoj-noizobraževalnih prostorov. Dodatne stroške za osnovno dejavnost pa bi morala kriti izobraževalna skupnost Slovenije.
Problem dvojezičnega šolstva so obravnavali (med drugim) na seji RK Socialistične zveze delovnega ljudstva. Ugotovili so, da smo vsi odgovorni za ustrezen razvoj in delovanje dvojezičnih šol in vzgojnovarstvenih zavodov. Toda — vsi smo odgovorni tudi za racionalizacijo! Tako si moramo sočasno prizadevati v dveh nasprotujočih si smereh. Je potem čudno, če ne pridemo daleč?
N. MAURER
Postrežba in vodniki za obiskovalce
Cerkno in partizansko bolnišnico Franjo obišče vsako leto več šolarjev. Vedno pa je bilo težko s prehrano. Obiskovalci Cerkna tudi niso vedeli, kje naj dobe informacije. Največ so jih dobili na osnovni šoli — spomenik NOB, to delo pa je oteževalo redni pouk.
Končno so v Cerknem ustanovili Turistično društvo, ki je pričelo organizirati prehrano in vodstvo za obiskovalce.
Od 1. maja lahko dobijo v obratu družbene prehrane hrano tudi večje skupine. Seveda morajo o svojem obisku prej obvestiti Turistično društvo Cerkno.
JANEZ JERAM
r ~	\
Novo n preurejeno z denarjem občanov
Upravni odbor sklada ljubljanskih občin pri temeljni izobraževalni skupnosti Ljubljana občasno poroča o stanju pri gradnji osnovnih šol in vzgojnovarstvenih zavodov, za katere so občani plačevali ali pa plačujejo samoprispevek. Po načrtu iz leti 19"1 (ko je izšel Odlok o ustanovitvi Sklada) naj bi do leta 19"S zgradili v ljubljanskih občinah 25 objektov za potrebe osnovnošolskih otrok ter zgradili ali adaptirali 25 objektov za varstvo in vzgojo predšolskih otrok. Od tega še niso pričeli urejati osnovnih šol in 10 vzgojnovarstvenih zavodov Po predvidevanjih upravnega odbora jih bodo nekaj pričeli graditi že v letu 1976, preostale pa naslednje leto.
Natančen pregled o uporabi sredstev in razporeditvi adaptacij m novogradenj novih poslopij prikaže odbor v ,,Informacijah", ki izhajajo petkrat letno. Tako se lahko občani natančno poučijo o smotrni uporabi denarja, zbranega s samoprispevkom.
N. M.
.	________________________________________J
Javna razprava o preobrazbi srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje
»Da«r toda s pripombami
-	N
Prosvetni delavci sprejemajo predlog preobrazb srednjega šolstva v usmeijeno izobraževanje, kije odsev resničnih potreb ekonomskega in družbenega razvoja. Pripominjajo, da se je treba preobrazbe lotiti celotno, pripravljeno, na temelju izdelanih vsebinskih opredelitev, z analitično ugotovljenimi potrebami po določenih profilih. To pa pomeni, da je so-’ delovanje z združenim delom in visokimi šolami nujno, saj bo le tako mogoče izoblikovati ukrepe za ustrezno vsebino in organizacijo usmeijenega izobraževanja.
Ta ugotovitev je bila povedana letošnjega 5. maja na plenarni seji republiškega odbora Sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja, potem ko smo poslušali povzetek javne razprave o preobrazbi srednjega šolstva v usmeijeno izobraževanje, ki je potekala v vzgojno-izobraževalnih zavodih. O razpravah v občinah je poročal predsednik komisije za nadaljnji razvoj samoupravljanja Lojze Štefanič:
Javna razprava v občinah je podaljšana do konca maja, zato občinski odbori še niso razpravljali o pripombah in predlogih; zamigajo občinski sindikalni sveti pa tudi drugi nosilci javne razprave v združenem delu.
Poročevalec ugotavlja, da so bile razprave v večini občin.vsaj kar zadeva področje vzgoje in izobraževanja — primerno pripravljene, prosvetni delavci se strinjajo s projektom, saj ustreza načelom ustave in izhodiščem kongresnih dokumentov. Med pripombami je treba omeniti predvsem tele:
Projekt omogoča, da se učenci eno leto pozneje kot doslej odločijo za poklic. Kljub temu bi bilo koristno, da bi se vsaj približno usmerili že v osnovni šoli; v prvem letu srednje šole naj bi se usmeritev potrdila ali pa spremenila na temelju novih spoznanj. Pripombe so zadevale tudi možnost horizontalnega prehajanja v prvem letu druge faze: programi primarnih usmeritev naj bi bili sestavljeni tako. da bodo ob koncu drugega leta prve faze še možne spremembe glede usmeritve v poklic, ne da bi bil učenec pri tem preveč obremenjen z dodatnim programom.
Nadaljnje spremembe so po-
trebne tudi v učnih načrtih osnovne šole ter organizaciji višjih in visokih šol, posebno kadrovskih.
Uresničevalce tega projekta je treba že sedaj začeti usposabljati za spremenjene naloge; napak bi bilo namreč čakati na nove učitelje in se potem zaman spraševati, „kako rešiti zadrego".
Podoba novega sistema usmeijenega izobraževanja bi bila jasnejša, če bi bila izdelana predmetnik in učni načrt prve faze. Niti malo ni namreč jasna programska in časovna zahteva za dosego teoretičnega in praktičnega znanja za opravljanje dela na določenih delovnih mestih. Tudi nomenklatura poklicev še ni izdelana.
V razpravah so nadalje opo-zarjah na pomen ustanavljanja posebnih izobraževalnih skup. nosti, ki naj bi sodelovale pri oblikovanju mreže organizacije in vsebine celotnega usmeijenega izobraževanja. Dokler to ne bo urejeno in dokler ne bomo imeli potrebnih učiteljev, ne moremo začeti reforme. Pomisliti je treba, da bo v usmerjeno izobraževanje vključeno 60 do 90 % vse mladine. Ker pa gre za toliko mladih ljudi, moramo imeti skrbno izdelan načrt in ustrezne materialne možnosti. Le tako bomo mladim zagotovili možnost izobraževanja glede na njihove sposobnosti in potrebe združenega dela. Visoko šolstvo ima velik delež pri organizaciji in vsebinskih spremembah izobraževanja. Priprav torej ni mogoče omejiti samo na srednje šole, temveč mora pri tem zavzeto in odgovorno sodelovati tudi visoko šolstvo.
Plenarne seje republiškega
Tekmovanje za Cankarjevo nagrado
odbora Sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja se je udeležila tudi Tilka Blaha, sekretarka republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije za izobraževanje, znanost in kulturo. Govorila je o tem, kako poteka javna razprava v združenem delu, ki jo vod gospodarska zbornica.
Ta razprava sovpada v razpravo o osnutku zakona o združenem delu. Predvidevajo, da bo večina najpomembnejših razprav kmalu končana. Dosedanje razprave so spodbudne, ker potrjujejo pripravljenost združenega dela za neposredno pomoč pri uveljavljanju reforme. Izražajo pa bojazen, da bo v usmerjenem izobraževanju teže dobiti kadre za manj pri-
vlačne poklice, npr. v gradbeništvu in prometu. Menijo, da bo treba mladino bolj dosledno usmeijati v tiste poklice, ki jih gospodarstvo potrebuje in ki predstavljajo osrednjo gospodarsko usmeritev. Ni mogoče dopustiti, da bi se večina še nadalje odločala za ,/ieproizvod ne“ poklice. S tem se namreč veča skupna poraba ne glede na resnične potrebe.
Vedno glasnejša je zahteva 1 po enotni kvalifikacijski lestvici in nomenklaturi poklicev. Tudi združeno delo se zav ema za oblikovanje posebnih izobraževalnih skupnosti; potrebni bodo torej skupni napori vseh, da , bodo ustanovljene.
M. K.
Salonit Anhovo: Potrebni so določni načrti__________________________________________
O preobrazbi srednjega šolstva je razpravljala tudi konferenca osnovnih organizacij podjetja SALONIT ANHOVO. Njihove pripombe je prebrala na plenarni seji delegatka Teodora Krpanova iz Nove Gorice. Takole menijo:
Model novega vzgojnoizobraževalnega sistema je zasnovan tako, da daje najboljše možnosti za kakovostno preobrazbo izobraževanja, ki bo ustrezalo potrebam gospodarstva in širše družbene skupnosti. Da pa bi lahko stvarno ocenili, koliko ustreza model zahtev po izobraževanju ob delu, iz dela in na delu, bi bilo treba čimprej izdelati še andragoško didaktični model, ki zahteva drugačne organizacijske oblike glede na posebnosti izobraževanja ob delu.
Organizacijska in vsebinska zasnova usmerjenega izobraže vanja je nova kakovost, ki daje široke možnosti za graditev gibljivega, navpično in vodoravno povezanega sistema. Vsem daje enake možnosti za dosego poklica. Število izobraževalnih poti glede m raven in vrsto izobrazbe je odvisno od potreb združenega dela.
Menimo, da ne smemo čakati samo na to, da bo samo združeno delo povedalo, za katere profile gre, in kje bo organizirano usmerjeno izobraževanje. Od gospodarske zbornice in zavoda SRS za šolstvo zahevamo, da v sodelovanju z gospodarstvom, vzgojnoizobraževalnimi zavodi in inštituti izdelata nomenklaturo poklicev in profile ter izobraževalne programe za vse panoge. K temu delu je treba pritegniti strokovnjake iz gospodarstva.s[zobraževalne in družbenopolitične skupnosti morajo v okviru panoge ali regije izdelati določne načrte, ki naj temeljijo na programih razvoja.
Vsebinska in organizacijska zasnova usmerjenega izobraževanja zahteva več primerno usposobljenih kadrov, nove prostore, novo opremo in drugo. Menimo, da brez posebnih ' ukrepov ne moremo uspešno uresničiti reforme.
Iluzorno je misliti, da lahko na hitro zgradimo 1000 novih prostorov in pridobimo 800 novih uč teljev. Prav bi bilo tudi, da bi se vzgojnoizobraževalni zavodi povezali z gospodarstvom in od tam pridobili izkušene strokovnjake, ki bi kakovostno obogatili vzgojnoizobraževalno delo.
Če se hočemo izogniti stihijskemu izobraževanju kadrov, • moramo kadrovsko okrepiti skupnosti za zaposlovanje, ki naj bi poklicno usmerjale mladino. Te skupnosti bi se morale tesneje povezati z združenim delom in sodelovati pri načrtovanju kadrov.
Na pobudo republiške komisije pri SZDL za proslavljanje 100 letnice rojstva Ivana Can-kaija v šolah je strokovni odbor komisije razpisal tekmovanje iz znanja materinščine za Cankarjevo nagrado.
Tekmovanje je vsebinsko in problemsko vezano na znanje učencev o literarnem delu Ivana Cankaija. Učenci bodo pri tem pokazali svoje šolsko znanje kot tudi splošno kulturno in zgodovinsko razgledanost ter sposobnost širšega dojemanja idejne in umetniške problematike v Cankaijevem delu, še posebej z vidika današnjega časa.
Na razpis se je javilo veliko šol. Osnovne bodo poslale okrog 300 mladih tekmovalcev za nastop v prvi težavnostni stopnji. V 2. in 3. težavnostni stopnji pa bodo pokazali svoje znanje učenci iz srednjih strokovnih šol in gimnazij: v vsaki bo nastopilo približno po 60 tekmovalcev.
Tekmovanje bo 29. maja na Poljanski gimnaziji v Ljubljani. Sodeč po navdušenem odzivu bi kazalo podobno tekmovanje odslej vsako leto uvrstiti med že tradicionalna tekmovanja iz različnih področij znanja.
P. VOZLIČ
(Fotokrožek osnovne šole Črnomelj)
Kako naj poteka javna razprava o zakonu o združenem delu
V drugem delu plenarne seje so se delegati Sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja dogovorili, kako bo potekala javna razprava o osnutku zakona o združenem delu. Sprejeli so tale načrt:
Republiški odbor sprejema načrt delovanja sindikatov v javni razpravi o osnutku zakona o združenem delu.
— Delegati republiškega odbora bodo dejavno vključeni v izvedbo načrtov občinskih ko-> ordinacijskih odborov.
— Občinski odbori sprejmejo v dogovorjenem roku svoje načrte, ki bodo organizacijsko in vsebinsko usklajeni z občasnimi načrti.
— Občinski odbori si pridobijo ustrezno število razlagalcev osnovnih zakonskih določil — ti tovariši naj se udeležijo organiziranih seminaijev pri občinskih koordinacijskih odborih.
— Vse osnovne organizacije sindikata oblikujejo politične komisije, ki so odgovorne za organizacijo preučevanja materialov in končno plenarno razpravo o osnutku zakona in pripombe delavcev o njem. Pre-veijali bodo tudi svojo samoupravno organiziranost.
— Občinski odbori zbirajo spremljevalne predloge in poročila o izvajanju razprav ter jih pošljejo republiškemu odboru
in komisiji, ki bo predloge preučila in z njimi seznanila odbor za samoupravljanje pri republiškem odboru sindikata.
- Republiški odbor in občinski odbori bodo med raz-piavami organizirali posvete o možnostih samoupravnih povezovanj šol in VVZ ter se do-govaijali za prihodnjo samoupravno organiziranost šol in VVZ. Vsi občinski odbori bodo spodbujali sestavo in delovanje posebnih komisij z nalogo, da so te v povezavi z delavci šol in delajo pismene predloge prihodnje samoupravne organiziranosti delavcev v osnovnih šolah in VVZ.
— RepubliSd odbor in osnovne organizacije bodo spodbujale razprave o osnutku zakona o združenem delu v občinskih ali republišivi izobraževalni skupnosti.
— Republiški odbor bo septembra na plenarni seji razpravljal o pripombah in predlogih šol ter izobraževalnih i skupnosti. Povzetke bo odbor posredoval odboru ZSS za nadaljnji razvoj samoupravljanja-
Tudi otroci s specifičnimi težavami so uspešni učenci
Vsak učenec mora doseči zahteve učnega načrta osnovne šole, učencem s specifičnimi učnimi težavami pa je to mnogokrat težko ali celo nemogoče. Čeprav so umsko normalno nadaijeni, pa imajo zaradi specifičnih učnih motenj velike težave pri nekaterih učnih predmetih.
i Definicija pravi, da so otroci s specifičnimi učnimi težavami .	učenci, ki kažejo pomembno
neskladnost med njihovimi domnevnimi intelektualnimi :	Potenciali in resnično ravnijo
i	storilnosti. Neskladnost izvira iz
, bazičnih motenj učnih proce-k sov. Te motnje lahko spremljajo i	očitni znaki cerebralne dis-
funkcije. Motnje niso posledica splošne mentalne retardacije, vzgojne ali kulturne prikrajša-,	nosti, težjih emocionalnih mo-
tenj ali čutnih okvar.
Učitelji in starši najpogosteje opisujejo tele skupne značilnosti otrok pri učenju in vedenju:
—	posebne težave pri pisanju in branju (je počasen, slabo oblikuje črke, grafomotorika in fina motorika sta okorni, dela napake);
—	težave pri govoru (napačna, okorna izgovorjava glasov in besed, okrnjeno in bomo besedišče, okornost v oblikovanju stavkov);
—	težave pri računanju (računanje s prsti, težave pri odštevanju, seštevanju zaradi za-
" menjav vrstnega reda številk, težave pri poštevanki, pretvarjanju);
—	pri risanju packanje, okorne črte, ne zna ustrezno razdeliti prostora;-
—	pri petju pomanjkanje smisla za besedilo in ritem, odsotnost posluha;
—	pri večini se pojavlja psihomotorični nemir, nihanje v razpoloženju (izraziti slabi in dobri dnevi), razburljivost, naveličanost;
—	v vedenju so bolj otročji, neobvladani;
—	gibalno nespretni in nerodni;
—	niso se sposobni za dalj časa zbrati;
—	hitro se utmdijo.
Drugačen pristop do otroka,
drugačni metodični postopki,
kot jih je poznal učenec, specifične naloge pouka in korekcija specifičnih učnih težav v malih skupinah pripomorejo, da so tudi otroci s specifičnimi učnimi težavami uspešni učenci.
Ne izhajajmo samo iz otrokovih sposobnosti (razvitosti intelektualnih funkcij), temveč tudi z vidika otrokove osebnosti in njegovega okolja (družina, šola, vrstniki). Simptomatika, ki moti starše, učitelja, učenca in druge, nam mora povedati, da moramo spremeniti učne in vzgojne postopke.
SPORAZUMEVANJE Z OTROKOM
Vsakdo od nas ima svojo komunikacijo, govori v svojem jeziku. Tudi otrok s specifičnimi učnimi težavami govori mnogokrat v jeziku, ki ga ne razumemo. Posebno tedaj > ko postavljamo predenj zahteve, hočemo otrokovo razumevanje, mi pa mu največkrat nismo znali prisluhniti. Tudi z nemirom, tudi z upornostjo, pasivnostjo nam hoče otrok nekaj povedati. Preden zahtevamo od njega znanje, disciplino, določene dejavnosti, mu prisluhnimo.
MOTIVACIJA IN UČENJE
Ni učenja in učinkov učenja brez motivacije. Iz te preproste formulacije, ki pa je temelj spoznanj na področju psihologije učenja, naj izhaja pedagoška praksa za otroke s specifičnimi učnimi težavami. Najprej je treba poiskati motivacijske razloge, ki pomembno vplivajo na učenje v šoli. Ob iskanju vzrokov nemotiviranosti za učenje moramo mnogokrat spoznati učenčeve globlje osebnostne lastnosti z dinamičnim delovanjem. Šele nato lahko razvijamo učenje v najširšem smislu. Postopno motivacijo za
učenje je uporabljal že Maka-renko, prav tako postopne korake k daljnemu cilju. Otroku je treba najti predmet, ki ga veseli in pri katerem uspeva, in tja usmeriti njegovo dejavno energijo. Pri učencih, ki imajo specifične učne težave, so „pri-Ijubljeni" učni predmeti pretežno tisti, ki ne vključujejo posebno vztrajnega pripravljanja. Sredstvo za to, da bomo povezali motivacijo in učenje, nam bo morda priljubljeni učni predmet, spodbudna šolska ocena, lahko pa omogočimo učencu doživljanje uspeha, sa-mopotrditve in samouveljavitve.
UČNE NAVADE
Tudi učne navade so tesno povezane z uspešnostjo učenja. Starši in učitelji večkrat pravijo: kadar se je treba učiti, je ta otrok, kot bi bil „raz-šraufan“. Prostor mu ne ustreza; če se uči takoj, ko pride od pouka, je utrujen; če ga pošljemo prej na igrišče, je potem razdivjan; saj ga priganjamo k učenju, saj sedi ob knjigi ure in ure, pa iz tega učenja ni nič.
Aktivno učenje z učiteljevim usmerjanjem ali aktivnim usmerjanjem staršev preprečuje, da bi bil učenec le fizično navzoč ob knjigi ob razlagi. Otroci s specifičnimi učnimi težavami dajejo mnogokrat vtis, da se učijo zbrano, v resnici pa so njihove misli povsem drugje; morda na igrišču, morda pri televizijskih junakih. Sistematično razvijanje učnih in delovnih navad (tehnike učenja, zadržanja in stališča do učenja, vztrajnost, rednost, natančnost itd.), ki jih otrok ne razvija sam od sebe, je treba razvijati v šoli in doma.
SPLOŠNA IN
SPECIFIČNA METODIKA POUKA
V šoli zahtevamo od učenca določeno znanje, določeno vedenje; to skušamo doseči z določeno metodo poučevanja in določenimi vzgojnimi prijemi; pri tem si želimo tudi določeno otrokovo lastno aktivnost. Če
ne dosežemo uspeha po tej naprej začrtani poti, poskušamo drugače.
Vsak učitelj ima na voljo več metodičnih postopkov, ki jih lahko izrabi v procesu učenja. Na primer: če učenec odklanja branje, mu ne bomo dali v roke knjige (ker je ne mara), dali mu bomo npr. listke, na katerih so napisane besede; iz njih bo sestavljal stavke, besedilo. Učenec pri tej vaji ne bo občutil zoprnosti branja, čeprav prebere več, kot bi sicer v knjigi.
Tradicionalni razred z velikim številom učencev in pomanjkanje posebnih učnih pripomočkov, učitelju večkrat onemogočata, da bi uporabljal individualne postopke. Tudi v takšnem razredu pa lahko prožno uporablja vse moderne dosežke metodike, prilagojene posebnostim pouka in posameznim učencem.
NALOGE POUKA
Naloga pouka je tudi doseči zahteve učnega načrta za osnovno šolo. Da bomo te zahteve uresničili pri učencih s specifičnimi učnimi težavami, moramo vedeti:
—	da potrebuje učenec posebno pedagoško pomoč pri premagovanju svojih učnih težav;
—	da lahko dela učinkovito le v krajših časovnih presledkih — kakih 20 minut, nato pa mu je treba dopustiti možnost za razgibavanje in sprostitev;
—	da ne obremenjujemo učenca z dolgotrajnim pisanjem, branjem naenkrat,
—	pri pouku mu damo možnosti za uspeh in samopotrditev na tistih področjih, kjer se lahko uspešno uveljavi;
—	tudi spodbuda, morda z besedo, s kretnjo in z dotikom naj ne bo redka v šoli in tudi doma ne;
—	večkrat se pogovarjajmo z otrokom o njegovih težavah in poudarimo prehodnost teh težav;
—	pri pouku pomagamo učencu, da uvidi več možnosti pri reševanju nalog;
K razpravi o predlogu usmerjenga izobraževanja
Za napredno reformo pouka fizike v usmerjenem izobraževanju________________________________________________________
r	—--------------------n
Letošnjega 14. aprila je bil aktivu društva matematikov, fizikov in astronomov SRS prikazan osnutek učnega načrta za fiziko za 1. razred usmerjenega izobraževanja in v zvezi s tem celotna shema prihodnjega pouka fizike v osnovni in srednji šoli. Poročal je prof. Aleksander Kregar, svetovalec za fiziko pri zavodu SRS za šolstvo. Udeležencem aktiva je bil razdeljen osnutek učnega načrta za 1. razred usmerjenega izobraževanja, na tabli pa je bila narisana celotna shema pouka fizike v zadnjih dveh letih osnovne šole ter v 1. razredu prihodnjega usmeijenega izobraževanja, in še predvidena razdelitev ur fizike po letnikih in vrstah šol.
Iz prikazane sheme je bil jasno razvidno, in tudi poroči yalecje to posebej poudaril, d je 1. razred usmeijenega izobr; zevanja za fiziko v resnici pc daljšek osnovnošolskega tečaj fizike, v drugem razredu usme jenega izobraževanja pa naj t se začel drugi ciklus, ki bi s Potem nadaljeval še v 3. in z letniku. Iz sheme učnega načrt 55 je dalo tudi razbrati, da j lizika na prvi stopnji zajeta obsegu, ki je bil doslej običaje za srednje šole, skoraj do na raanjših podrobnosti, le bo kvalitativno, v 1. razred usmerjenega izobraževanja pa j snov sploh zelo zahtevna^ zat uaj bi se ne ocenjevala. (Cudn doslednost! Pred leti so nek; teri, ki danes to zagovarjajo, z; 8nali vik in krik, ko je izšl uredba, da se morajo šolske n; joge ponavljati, če jih piše ve k°t ena tretjina učencev nez; dostno!)
K temu načrtu šolske refo: rue bi rad podal nekaj priporni zlasti k tistemu delu, ki zadev L razred usmerjenega izobraže vanja. Pobudo zanje mi je dal razprava na tem sestanku po n
feratu, poznejši pogovori z nekaterimi udeleženci in pa to, da je referent — veijetno spričo neugodne razprave — odstopil od poziva po odobritvi dosedanjega dela komisije, kije sestavila omenjeni načrt, čeprav je v začetku zaprosil za tako odobritev.
Že več let govorimo o neustreznosti sedanjega šolskega sistema, ki ima za posledico prevelik osip na osnovnih, srednjih in višjih ter visokih šolah. Vzroke takega stanja je po splošnem mnenju treba iskati v prenatrpanosti gradiva, v nepravilnih metodično didaktičnih prijemih ter v neustreznem načinu preverjanja in ocenjevanja znanja učencev. Odprava takega stanja, torej posodobitev učno-vzgojnih oblik in vsebin, mora biti glavni smoter šolske reforme. Ta smoter morajo imeti pred očmi tudi sestavljavci novih učnih načrtov.
Zdaj pa poglejmo, kako predloženi osnutek učnega načrta rešuje ta problem! Snov, ki je predložena za 1. razred usmerjenega izobraževanja (nihanje.
valovanje ter atomika). je razmeroma zahtevna. Ista snov se je doslej obravnavala v 3. in 4. razredu gimnazije. (Na strokovnih šolah pa v 2. razredu, seveda na precej nižji ravni.) Učenci so bili torej stari 17 ali 18 let, zdaj pa naj bi to snov spoznavali že pri 15 letih. Pa ne samo to. V usmerjeno izobraževanje bo poslej vključena vsa generacija, torej tudi tisti, ki so doslej obiskovali šole za učence v gospodarstvu (nekdanje vajenske šole). Ti pa so bili velikokrat ali manj sposobni ali pa manj voljni za delo. Ta učni načrt mora zanesljivo doživeti brodolom!
Sestavljavci novega učnega načrta se te pomanjkljivosti dobro zavedajo in jo hočejo obiti s tem, da bi se fizika v 1. razredu usmerjenega izobraževanja ne ocenjevala. Toda, kaj bi s tem dosegli?
1.	Fizika bi postala drugorazredni predmet, pripovedovanje ali poslušanje „pravljic‘\ ure fizike pa čas za poljubno „re-kreacijo“ petnajstletnikov.
2.	Fizika bi zgrešila enega od glavnih smotrov šole, ki je: vzgoja za delo, iz dela in z delom. Tak sistem pouka bi vzgajal le k plitvosti in neresnosti.
Mislim, da moramo iti drugo pot. Prilagoditi se je treba umskim sposobnostim učencev in dozirati za vsako stopnjo le toliko nove učenosti, kolikor je poprečni učenci zmorejo („non multa, sed multum“) in na ustrezni ravni to učenost pa jim je treba posredovati čim bolj sodobno, po načelih sodobne didaletike (individualizacija
pouka, vpeljava aktivnih metod učenja, itd.) ter s široko uporabo razpoložljive pedagoške tehnologije (da postane snov čim bolj zanimiva in nazorna; nato pa je treba od njih zahtevati znanje ter ga nenehno preverjati s testi in na druge načine). Samo to je realno in v skladu s proglašenimi smotri reforme. Premajhne zahteve vodijo k opustitvi delovnih navad učencev, prevelike pa jih ženejo v obup in nazadnje prav tako k opustitvi učenja, ki ga ne zmorejo.
Zato si dovolim predlagati zavodu SRS za šolstvo dvoje:
1.	V komisijo za izdelavo učnega načrta naj pritegne več praktikov (npr. prek aktiva DMFA), ki vedo, kaj učenci zmorejo in bodo sodelovali z večjo odgovornostjo, saj bodo morali končno sami delati po novem učnem načrtu.
2.	Ko bo novi učni načrt izdelan, naj ga eno leto preskušajo na nekaj šolah. O primernosti takega poskusa lahko povedo pedagoške gimnazije, ki so že lani dobile nov učni načrt za fiziko za 1. razred usmeijenega izobraževanja (drugačen od sedaj predloženega), pa ga je praksa zavrnila kot docela neustreznega. Tako ravnajo povsod po svetu pri uvajanju daljnosežnejših šolskih reform.
Fizika je doživela pri nas v zadnjih 30 letih velik vzpon na vseh stopnjah. Škoda bi bilo, če bi pri tej reformi, od katere si veliko obetamo, naredila korak nazaj, namesto naprej.
FRANC KVATERNIK
GRAFOSKOPSKE PROSOJNICE, BARVNI NAUK ZA 5. RAZRED: Sava film je izdelal komplete grafoskopskih prosojnic Barvni nauk avtorice Helene Berce-Golob. Z uporabo grafoskopskih prosojnic lahko spoznavajo učenci likovne zakonitosti v dinamični obliki, vidijo nastajanje novih barv in odtenkov s prekrivanjem različnih barv. Tako posredno bogatimo njihovo ustvarjalnost in jih seznanjamo z vrednotami in zakonitostmi likovnega oblikovanja. Kompleti so: Mešanje barvi., Mešanje barv II., Mešanje barv III., Stopnjevanje barve, Eksperimentiranje z barvami. Kompleti stanejo 500,00 din, na voljo pa so pri Sava filmu in Državni založbi Slovenije — oddelek za učila. Priporočamo jih osnovnim in tudi srednjim šolam.
—	omogočimo mu sproščenost ustnega izražanja, četudi ni slovnično pravilno povedal nobenega stavka; pustimo mu, da govori, ne popravljajmo vsakega stavka;
—	da moramo zadostiti otrokovim potrebam po gibanju (vključimo ga v šport, ki omogoča veliko gibanja, v prostem času naj se giblje na prostem);
—	ob pritiskih se učenec s specifičnimi učnimi težavami še bolj dezorganizira, njegova učinkovitost pri delu se še zmanjša.
UČENCI S SPECIFIČNIMI UČNIMI TEŽAVAMI POTREBUJEJO POSEBNE KOREKTIVNE VAJE
Večina osnovnih šol pri nas je kadrovsko okrepljena s člani šolske svetovalne službe. Ti strokovni delavci vnašajo nove strokovne dejavnosti v šole ali nove oblike strokovne pomoči učencem. Organizirane korektivne vaje v šoli za učence s specifičnimi učnimi težavami naj imajo tele naloge:
—	izboljšati motnje branja in pisanja;
—	izboljšati orientacijo v prostoru;
—	izboljšati koncentracijo in vztrajnost;
—	doseči boljšo duševno integracijo.
Korekcija specifičnih učnih težav se lahko prepleta tudi z rednim poukom v razredu. Na primer: prostorska orientacija ob matematični snovi - obhodi po kvadratu, krogu, trikotniku, obhodi po velikih likih, spremembe smeri, odnosi večji manjši, lažji težji, daljši krajši, enako veliki kot ipd.
Groba motorika: npr. dramatizacija berila, posnemanje gibov živali, poklici ljudi, vaje iz geometrije na dvorišču ipd.
Fina motorika:	zgodbica,
odigrana s prsti, pri slovenskem jeziku, pri matematiki uporaba plošče s čepki ipd.
Branje: glasna razločna izgovarjava, ponavljanje prvih ali zadnjih črk, zlogov, podkrepitev pri branju z ravnilom ali okencem ipd. Pisanje: podčrtavanje ali obkrožanje kritičnih črk, ojačenje osnovnih črt na listu, dopolnjevanje besed, stavkov, ki imajo kritično črko ipd.
SKUPINSKO DELO Z UČENCI
Skupinske oblike vzgojnega in izobraževalnega dela pogosto srečujemo v naših vzgojno-
izobraževalnih zavodih. Tudi pri učencih s specifičnimi učnimi težavami ugotavljamo ugodne vplive skupinskega dela. Majhne skupine učencev, ki se prostovoljno sestajajo enkrat do dvakrat tedensko po eno uro, kjer so učenci strokovno vodeni in usmerjani, kaj hitro ustvarijo močno skupinsko dinamiko, ki pozitivno vpliva na njihove učne težave, vedenje, odnos do učenja, do sebe in do širšega okolja. Program skupinskega dela lahko obsega:
—	posebne oblike komuniciranja (tematski pogovori, igrivo izražanje svojih misli prek vlog, prosto pripovedovanje zgodbic, pogovori o težavah in reševanju le-teh);
—	gibčen, in odprt sistem odnosov (npr. vodja skupine ni avtoritativna osebnost, temveč je vsem prijatelj, učencu v stiski omogočimo razrešitev konflikta);
—	vaje za sproščanje in ritmične vaje (npr. likovno ustvarjanje ob glasbi, ki se navezuje na poprejšnjo otrokovo pripoved, gibalne vaje);
—	prosto igranje z različnimi igračami (npr. lutka, ki jo je imel otrok v predšolski dobi, dobi sedaj drugačno, bogatejšo vsebino);
—	skupne vaje koncentracije (npr. pomislimo na drevo, nobena druga misel se nam ne sme vriniti, čas merimo);
—	vaje spomina, vaje logičnega povezovanja med predmeti (npr. z razvojnimi igračami, ki jih lahko izdelajo tudi učenci sami);
—	naučimo učence, kako se spočijejo v kratkem času, aktivni počitek (npr. učenci ležejo na hrbet, zaprejo oči, roke, noge, telo je sproščeno, ob umirjeni glasbi počivajo 5 minut);
—	igrive oblike učenja (npr. iz teme Julijske Alpe — učenci sedejo okrog zemljevida ,pričenja se naše zanimivo potovanje, polno razburljivih do-godkov“).
Skupne igre in vaje imajo otroci najraje na tleh. Omogočimo jim to. Učenca lahko velikokrat umirimo z dotikom, pobožajmo ga, stisnimo ga k sebi, kadar je nemiren, razbur-jen.
Učenec nam ne sme biti tujec. Otrok je, ki ima veliko, veliko potreb.
Dobro poznavanje učenčeve osebnosti in njegovega okolja v interakciji z njim, nam omogoča uspešno delo v šoli.
ANGELCA ŽEROVN1K
čim bolje
Smotrno k stabilizacij
se bomo p OZ na N
Zasluga kolektiva
Na videz sta si tretja in četrta točka dnevnega reda minule (19.) seje izvršnega odbora izobraževalne skupnosti Slovenije v nasprotju: 3. Program stabilizacijskih ukrepov izobraževalne skupnosti Slovenije;
4. Ostnutek sklepa o viani prispevne stopnje za izobraževalno skupnost Slovenije v letu 1976 (Sklep o višini prispevka za uresničitev programa vzgojnoizobraževalnih dejavnosti na področju usmetjenega izobraževanja v SR Sloveniji za leto 1976).
V resnici pa sta ti dve točki dnevnega reda tesno povezani: gre namreč za racionalizacijo izobraževanja kadrov, kar pomeni, da je treba izobraževati predvsem tiste profile, ki jih gospodarstvo potrebuje. Negospodarske smeri so — razen vzgojnoizobraževalne — pretežno zadostile svojim potrebam. Nadštevilčnost negospodarsko izobraženih11 kadrov ni v resnici pomenila neracionalnega gospodarjenja.
Vzgoja in izobraževanje sta tesno povezani z gospodarstvom, lahko rečemo, da sta soodvisni. Gospodarstvo ne more napredovati brez vedno novih izobraženih strok ovniakov, vzgojnoizobraževalne ustanove ne morejo delati brez denarja. V usmerjenem izobraževanju, za katerega smo se odločili, pa gre za večanje sodelovanja med gospodarstvom in šolstvom.
Zato je razumljivo, da se je izobraževalna skupnost Slovenije prav zaradi racionalizacije odločila, naj se ne odpirajo nove šole ali novi oddelki na srednjih in višjih stopnjah izobraževanja, dokler ni izdelan načrt usmerjenega izobraževanja. Načrtnost dela - tudi na vzgojnem področju — je namreč najtehtnejši prispevek k racionalizaciji. Izobraževalna skupnost Slovenije bo vztrajala pri doslednem izvajanju zakonskih določil v samoupravnih sporazumih in statutih visoko šolskih temeljnih organizacij združenega dela.
Skupno s posebnimi izobraževalnimi skupnostmi bo iz obraževalna skupnost Slovenije pospeševala (in omogoča) vpis na proizvodno tehnične smeri in vpis za vzgojnoizobraževalne
Obetavni začetki
potrebe. Omejevala pa bo vpis na gimnazije splošne smeri ter predlagala določenim fakultetam omejitev vpisa (kjer so delovna mesta že zapolnjena). Pripravila in izdelala bo normative za ceno storitev vzgojnoizobraževalnih organizacij — in upoštevala samo dobo predpisanega trajanja šolanja.
Temu bi lahko rekli: slabili zacijski ukrepi na področju vzgoje in izobraževanja. Če pa hočemo res smotrno uporabiti sredstva, ki so namenjena za vzgojo in izobraževanje — je nujno, da je to področje natančno načrtovano. Usmerjeno izobraževanje je po vseh dosedanjih dognanjih tisto, ki bo naše šolstvo racionaliziralo -saj ga bo uskladilo s potrebami družbe. Za preobrazbo sedanjega šolstva v usmerjeno izobraževanje pa je potreben de nar. Zato je razumljiv predlog o višini prispevka za uresničitev programa na področju usmerjenega izobraževanja za leto 1976 po prispevni stopnji 10,2%. Plačevali naj bi ga de lavci v temeljnih organizacijah združenega dela kot tudi vsi zavezanci za davek od osebnega dohodka od gospodarskih in negospodarskih dejavnosti. Osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS bo predlog sklepa veljaven.
Tako lahko pričakujemo, da se bodo tehtne razprave o pre obrazbi srednjega šolstva (sčasoma pa tudi višjega in visokega) v usmerjeno izobraževanje začela uresničevati v praksi. To bo naj večji prispevek k stabilizaciji na področju vzgoje in izobraževanja. Mnogo večji kot npr. štednja denarja ob osebnih dohodkih prosvetnih delavcev.
NEŽA MAURER
Komaj dobro leto je tega, ko so se občani v vseh treh obalnih občinah na referendumu za gradnjo osnovnih šol in vzgoj-novarstvenih zavodov odločili za samoprispevek. Ta je bil nujen zaradi dokaj neugodnih pogojev za gradnjo, ki so bili poglavitni, če že ne edini vzrok, da začrtana dela niso potekala tako, kot je bilo zamišljeno in na številnih sestankih pred referendumom obljubljeno.
Prvi letošnji spomladanski dnevi pa so prinesli tudi že prve uspehe. Osmega marca so namreč v Semedeli pri Kopru položili temeljni kamen vzgojno-varstvenega zavoda, ki bo potem, ko bo dokončno zgrajen, sprejel kar 260 predšolskih otrok.
Pred tedni so položili temeljni kamen za vzgojnovar-stveni zavod v Škofijah, osnovna šola v Dekanih pa bo prišla na vrsto šele letošnjo jesen. Te tri zgradbe so med največjimi investicijami v zadnjih nekaj letih, odkar so se tudi na obali načrtno lotili reševanja perečih težav v osnovnem šolstvu in varstvu ter vzgoji predšolskih otrok.
V koprski občini, se je od takrat, ko so se delovni ljudje odločili za samoprispevek, zbralo na posebnem računu dobrih 15 milijonov dinarjev. Del tega denarja so namenili za posebno osnovno šolo v Strunjanu, del za preureditev prostorov vzgoj-novarstvenega zavoda v Marezigah, nekaj pa za nakup opreme, ki jo je za nemoteno delo pri pouku potrebovala osnovna šola v Gračišču.
Z denarjem, zbranim s samoprispevkom, bodo v obalnih občinah tudi v prihodnje preuredili osnovne šole in vzgojno-varstvene zavode, nekaj denarja pa so že tako namenili za začetek gradnje prve faze osnovne šole ,,Za gradom11.
Na obali potrebujejo še veliko več prostora v osnovnih šolah in vzgojnovarstvenih zavodih, kot pa ga bodo lahko pridobili z denarjem, ki bo na voljo v prihodnjih štirih letih. S pomočjo družbe in s pripravljenostjo delovnih ljudi bodo v prihodnje lahko rešili še nekatere druge težave, posebno še, če se bodo občani odločili za podaljšanje samoprispevka še potem, ko ta poteče.
TONE URBAS
Stavbi sta mrki, tako tista na Levstikovem trgu kot druga na Karlovški cesti. Toda le na zunaj. Hodniki, učilnice in delavnice so polne življenja, sproščenega, željnega, vabečega. Življenja dorašča-jočih fantičev in dekličev. Obojestransko spoštovanje, učenca do učitelja in učitelja do učenca, saj sta oba osebnosti, je zagotovilo za uspehe ki jih dosegajo. Vzgojni zavod „Janeza Levca“ v Ljubljani je naziv, ki ga cenijo šolniki, nič manj pa ljudje v ljubljanskih
delovnih organizacijah.	,	. .	,	,	,
skupnosti in domsko skupnost.
Tri dni ste se mudili na se- Šolske skupnosti pa nismo iz-minarju za ravnatelje in pomoč- oblikovali. Učenci so iz petih nike ravnateljev posebnih	ljubljanskih občin. Pouk imamo
osnovnih šol na Bledu. Kaj ste v dveh polnih izmenah: od 670 obravnavali? Kako ocenjujete učencev jih je več kot 160 vo-potek seminarja? Kaj vam je začev. Učenci v razrednih skup-dal, razjasnil, katere probleme nostih sprejemajo določene za-nakazal?	dolžitve. Sami preverjajo in
„Seminar o usmerjenem spremljajo, kako so jih izpolnili, izobraževanju," je ocenjeval V višjih razredih dosegamo lepe ravnatelj vzgojnega zavoda	rezultate."
„Janeza Levca" Rudolf Sušnik, Nam lahko predstavite vzgoj-„lahko ocenim pozitivno. V ni zavod „Janeza Levca11 Ljub-treh dneh sem si zapisal približ- Ijana, Karlovška cesta 18? no 40 strani beležk. Kot pivo „Smo edini zavod za uspo-vprašanje, ki si ga zastavljam, je, sabljanje umsko manj razvitih kje je mesto učencev posebnih otrok v Ljubljani. Imamo 45 osnovnih šol v usmerjenem oddelkov posebne osnovne šole izobraževanju. Menim, da prav z dvema poklicnima razredoma, kategorije otrok, kakršne ima- Naše učence začnemo poklicno mo na naši šoli - enačimo jih	preučevati že v 7. in	8. razredu
lahko z onimi, ki v običajni	v dogovoru s starši	in z zavo-
osnovni šoli dokončajo 6. raz dom za zaposlovanje. Ko jih po-redov, ne bo mogoče vključiti v klicno usposobimo, jih vklju-celoten proces usmerjenega čimo v podjetja. Razporedimo izobraževanja. Naši absolventi jih na delovna mesta, kjer so v so lahko - glede na umsko raz- resnici konkurenčni, zmorejo vitost - v organizacijah zdru- delo in tako postanejo enaki ženega dela le priučeni delavci, med enakimi. Gospodarska delavci, ki pridobijo poklic zbornica nam je sporočila, da bi ozkega profila, izjemoma tudi jih lahko vzela še več, ker se kvalificirani delavci, več pa ni- naši učenci zelo uspešno vklju-
Slika je s posebne osnovne šole Ljutomer. Tudi ta šola bo, tako kot že nekatere posebne osnovne šole v Sloveniji, dobila v naslednjih letih novo sodobno šolsko poslopje. (Foto: Stane Jesenovec)
kakor ne morejo doseči. Kako jih potem vključiti v usmerjeno izobraževanje? “
Na seminarju ste obravnavali tudi samoupravne procese v posebni osnovni šoli.
„Da. Gre predvsem za oblike samouprave učencev. Prvi pogoj za to, da se samouprava lahko uveljavi tudi v posebni osnovni šoli, je demokratičen način vzgoje. Naši učitelji so delavni, predani idealisti, ki imajo za otroke „polno vrečo" razumevanja. Pri nas imamo razredne
čijo v delo Učenci, ki so se za poslih na delovnih mestih v približno 70 organizacijah združenega dela, za katere smo ugotovili, da so sposobni, v resnici ne menjajo zaposlitve. Žal pa je drugače s tistimi, za katere poiščejo delovno mesto starši, ker ti najpogosteje precenjujejo otrokove sposobnosti."
Vaš zavod ima 45 oddelkov od 1. do 8. razreda, 10 oddel kov podaljšanega bivanja, internat s 120 posteljami, dobro opremljene delavnice. Vam za
Vsi — od varovancev v otroških vrtcih pa do zaposlenih v organizacijah združenega dela, bi morali sodelovati v najrazličnejših oblikah telesne vzgoje. To misel je na pogovoru v vojaški gimnaziji v Ljubljani poudaril tudi France Popit. Na sliki: v kabinetu za trim celodnevne osnovne šole Šmartno pod Šmarno goro. (Foto: Stane Jesenovec)
tolikšen obseg dela zadoščata stavbi na Levstikovem trgu in Karlovški cesti?
„Prostori za pouk so pri nas zasedeni od 8. ure zjutraj do 19. ure zvečer. Popolna zasedenost učilnic nam onemogoča organiziranje in raz oj prostovoljnih in zunajšolskih dejavnosti, bodisi tistih, ki jih želijo učenci, kot onih, za katere menimo, da bi jih morali imeti obvezno uvedene.
Ne gre zgolj za učilnice, saj ima naš zavod tudi dobro zasedene svetovalne službe in druge pomožne službe, ki jih tovrstna šola zahteva. To pove, da nujno potrebujemo še tretjo stavbo.
Naš zavod je tudi hospita-cijsko-eksperimentalna šola in kot taki bi vsekakor želeli študentom, ki obiskujejo pri nas hospitacijske ure ali imajo sami nastope, dati največ, kar jim v naši stroki lahko damo. Pogosto se sprašujemo, zakaj ne bi naša, posebna osnovna šola, prešla na celodnevni pouk, saj so naši učenci najbolje potrebni celo-
Pomoč prizadetim
dnevnega aktivnega šolskega dela.
Po treh lokacijah, ki smo jih imeli na voljo v okviru samoprispevka za osnovne šole v ljubljanskih občinah, smo sedaj pristali za Bežigradom. Tam naj > bi imela šola 20 oddelkov z eno ► in pol izmenskim poukom.
Zal pa se bo tudi ta gradnja zavlekla. Letošnjo jesen naj bi pričeli zidati, a bojimo se, da se bo jesen 1976. leta prevesila v pomlad 1977. leta."	^
Kako sodelujete z mestno izobraževalno skupnostjo?
,,Menimo, da je to sodelovanje običajno. Tako dobri stiki so vsekakor zasluga celotnega delovnega kolektiva, da ne ljub Ijansko izobraževalno skupnost ne bi bil tak pritisk solidarnosti, saj se pogosto pripeti, da imamo prosvetni delavci „razvite“ Ljubljane za nekaj starih tisočakov nižje osebne dohodke kot kolegi v manj razvitih, podpiranih občinah."
STANE JESENOVEC
Že dan ali dva po uničujočem potresu, ki je poškodoval številne zgradbe, med njimi tudi šole in vzgojnovarstvene zavode na Tolminskem so se učenci, učitelji in drugi delavci osnovne šole v Dekanih odločili za orga-
nizirano zbiralno akcijo, ki je stekla hitro, predvsem pa učinkovito. V dveh dneh so zbrali kar 10.000 din. Kmalu zatem * so se lotili organizirane akcije zbiranja starega papirja- Tudi ta izkupiček so namenili območjem, ki jih je prizadel potres.
Na Rakeku so imeli učenci svoj
dan samoupravljanja
Letošnjega 19. aprila so imeli učenci višjih razredov osnovne šole „Jože Krajc11 z Rakeka že drugič svoj dan samoupravljanja. Uvedli so ga lani na pobudo mentorja šolske skupnosti Mitja Jenka, ki je učence tudi seznanil z namenom takega dne in z utrjevanjem samoupravnih odnosov. Otroci so se hitro navdušili, posebno še, ker je dan samoupravljanja že prvo leto popolnoma uspel. Letos so ga le še dopolnili z analizo opravljenega dela.
Tovrstna dejavnost učencev je dokaj nova v naših šolskih kolektivih, saj so se lani rakov-ski učenci seznanjali s podobno dejavnostjo po drugih šolah tudi s članki v časopisih. Zdi se, da so se dobro poučili o vseh možnih načinih dela in da so sami ubrali pravo pot. Kakšna je bila pot, ki jih je pripeljala do dneva samoupravljanja, pa je povedala Maja Polak, ki ji je bilo letos zaupano enodnevno ravnatelj e vanj e, sicer pa je učenka 8. b razreda.
„Razredne skupnosti so na svojih sestankih predlagale, kdo izmed učencev bi ta dan postal ravnatelj, in skupaj so izbrali mene. Na sestankih razredne skupnosti so .izbrali učenci izmed vrstnikov tudi „učitelje“, ki bodo v dnevu samoupravljanja predavali nekatere predmete. Za vsak predmet so izbrali najboljšega učenca, ki je bil tisto uro učitelj, uro pozneje pa ga je nasledil drugi. Brez pomoči naših stalnih učiteljev seveda ni šlo in tako so se učenci pripravljali na „svoje ure11 že nekaj tednov prej. Prepričana sem, da so vzeli svoj dan zares, saj so z' discipliniranim sodelovanjem pomagali k uspehu našega dneva samoupravljanja.11
Majin delavnik je bil 19. aprila letos ves „nabit“. Zjutraj so že ob sedmih začeli s sestankom „učiteljev11, potem je pregledala pošto, sprejemala obiske, pojasnjevala tajniku, odgovarjala na telefonske klice.
Sicer pa so učenci prizadevni tudi v številnih interesnih dejavnostih, ki so na šoli močno razvite. Poleg tega, da so prvi v
občini uvedli dan samoupravljanja, so tudi prvi organizirali šolo za kolesarje pri prometnem krožku. Otroci sodelujejo še v šolskem športnem dnevu, vrtnarskem, čebelarskem, geografskem, dramskem, literarnem, 1 hortikulturnem in fotografskemu krožku.
Šola se imenuje po domačinu Jožetu Krajcu, ki je padel med NOB v Kanalu ob Soči, zato se je pred tremi leti pobratila z osnovno šolo Kanal, od tedaj so pionirji z obeh šol hkrati spre-
Maja Polak z Rakeka
jeti v mladinsko organizacijo. Vsakega 25. maja, izmenično, enkrat v Kanalu in drugič na Rakeku, prirejajo športna in kulturna srečanja in se spoznavajo.
Maja Polakova je še pohvalila Kartonažno tovarno iz Ljubljane, ki ima patronat nad njihovo šolo. „Veliko so že naredili za nas in hvaležni smo jim.“ Lepo je slišati tako priznanje, posebno še, če ga izreče mlada in samozavestna „ravnateljica“.
LUCIJA UŠENICNIK
tem bolje bomo d6lali _
Seminaiji za vodstvene delavce v srednjih šolah________________________________________
r~	\
Za vodstvene delavce so seminaiji z aktualno tematiko zelo dobrodočli in bi morali biti še pogostejši.
Take in podobne misli so bile izrečene na seminaijih za vodstvene delavce v srednjih šolah, ki jih je organiziral zavod SRS za šolstvo. Seminaijev so se udeležili ravnatelji srednjih šol, predstojniki šol v šolskih centrih, direktoiji delavskih univerz in vodje izobraževalnih centrov, v sestavu katerih so srednje šole, ter pedagoški svetovalci zavoda za srednie šole. potekali pa so v Radencih (od 29. do 31. marca), v Školji Loki (od 5. do 7. aprila) in v Portorožu (od 12. do 14. aprila). Vseh udeležencev je bilo 294.
Razstava
dijaških in študentskih domov
Strokovno izpopolnjevanje za vodstvene delavce vseh vzgoj-noizobraževalnih zavodov organizira zavod SRS za šolstvo v skladu s pravilnikom o obveznem strokovnem izpopolnjevanju učiteljev in vzgojiteljev praviloma vsako drugo leto.
Da bi seminarsko delo potekalo kar najbolj uspešno, so udeleženci prejeli hkrati z vabilom na seminar tudi kratke povzetke predavanj v obliki tez in drugo gradivo: Preobrazba srednjega šolstva v usmeijeno izobraževanje (priloga Prosvetnega delavca), priloga Poročevalca skupščine SR Slovenije za delegacije in delegate z objavljenimi samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori 0 temeljih načrtov srednjeročnega razvoja SR Slovenije 1976-1980, brošura 5 abc z gradivom o problemski seji konference ZSMS o izobraževanju mladih ter dve knjižici iz zbirke zavoda Novi vidiki (Pribičevič ~ Temeljne značilnosti sodobnega sveta, Ziherl — O humanizmu in socializmu).
Temeljito pripravljeni so se seminaristi uspešno vključevali v razprave pri posameznih temah in tako dopolnili ter popestrili delo predavateljev.
Program seminarja je bil izoblikovan tako, da je s svojo vsebino in v razpravah konkretiziral uresničevanje sklepov in priporočil skupščine SRS o idejni usmerjenosti vzgoje in izobraževanja in dokumentov X. kongresa ZKJ in VII. kongresa ZKS o samoupravni preobrazbi vzgoje in izobraževanja.
O PREOBRAZBI
SREDNJEGA ŠOLSTVA
Osrednja tema seminarja je bila predlog preobrazbe srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje (predavatelj Drago Glogovšek). Obsežna in zahtevna obravnava te teme je potekala v plenarni in skupinski obliki dela.
Kakor že več let zapored je bila tudi letos od 12. do 24. aprila učna praksa za študente PA na osnovni šoli Trnovo.
Študenti oddelka za slovenski in angleški jezik ter knjižničarstvo so pod vodstvom mentorice tov. Sonje Verbec preskušali svoje strokovno in pedagoško znanje v praksi.
Dve skupini po 6 kandidatov sta opravili 6 ur hospitacij, 23 nastopov in 20 ur analize le-teh.
študenti so se seznanili z naj-različnejšimi metodami dela pri pouku slovenskega jezika. Hospitirali so pri skupinskem Pouku in se tudi sami preskušali 2 njim. Nadalje so se seznanili s testi znanja, z delom z učnimi bstiči, z govornimi vajami ob mafiliuu itd.
Pripravili so nekaj prav uspe-uh nastopov iz slovenskega je-aka in književnosti:
Delo in pouk so popestrili z uporabo modeme učne tehno-‘Ogije. Večkrat so uporabili magnetofon, gramofon, diafilm 111 grafoskop. Da bi se seznanili 5 celotnim slavistovim delom na ,u>‘ so hospitirali pri dopol-Hrinem pouku, literarnem in no-^narskem krožku. Udeležili so s® tudi redovalne konference in delegatske konference pio-
Razprava o predlaganem projektu je bila zelo obširna, projekt sam pa ugodno sprejet, čeprav so udeleženci ugotavljali, da veliko stvari še ni dovolj izoblikovanih. Poudaijali so, da se mora v reformo vključiti tudi gospodarstvo in da naj postane poklicno usmeijanje bolj načrtno. Zanimali so se za konkretne modele za posamezne vrste šol, za učne načrte in predmetnike, omenjali potrebo po dodatnem izpopolnjevanju učiteljev in razglabljali še o drugih odprtih vprašanjih v zvezi z usmerjenim izobraževanjem.
S predlogom preobrazbe srednjega šolstva za mladino je povezana tema o reformi izobraževanja ob delu v srt Jnjih šolah (predavatelj Jože Valentinčič), ki je tudi zbudila med seminaristi veliko pozornost. Delo z odraslimi v srednjih šolah naj bi temeljilo na boljših samoupravnih odnosih in večji prožnosti, demokratičnosti, odprtosti.
Širši okvir reformnim razmišljanjem je dala obravnava načrta srednjeročnega razvoja vzgoje in izobraževanja.
V	obrazložitvi je predsednica republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje Ela Ulrih-Atena poudarila, kako pomembno je povezovanje šol s porabniki kadrov. Pojasnila je vlogo prihodnjih centrov usmerjenega izobraževanja in odgo-vaijala na številna vprašanja udeležencev.
V	celotno družbeno dogajanje je posegla tema o aktualnih vprašanjih današnjega družbenopolitičnega razvoja, ki jo je obravnaval predsednik komisije predsedstva CK ZKS za idejnopolitična vprašanja izobraževanja, znanosti in kulture Emil Rojc. Idejna družbenopolitična in gospodarska vprašanja morajo biti sestavni del vzgoje in izobraževanja današnje mlade generacije. Zelo pomembna je tu vloga vodstvenih delavcev v
nirskega odreda Boris Kidrič.
S položajem šole v samoupravnem sistemu je študente seznanil ravnatelj, tovariš Geza Čahuk.
Kljub napornemu delu so bili študenti zelo zadovoljni s prakso. To potrjujejo tudi zapisi v dnevnikih učne prakse.
Vlasta Skrt piše: ,,Med štirinajstdnevno prakso smo dobili vsaj delno sliko o delu učitelja slovenskega jezika. Prepričali smo se, da ta poklic ni lahak, saj zahteva od človeka veliko strokovnega znanja, splošne izobrazbe in vsestranske aktiv-nosti.“
In Helena Oderlap: „Mislim, da smo v praksi veliko pridobih. Zahvala velja predvsem naši mentorici, ki nam je pomagala z nasveti. Posebno navdušena sem bila nad njeno ljubeznijo do otrok nad njeno veliko požrtvovalnostjo in vsestransko aktivnostjo.“
Ob tem pa se nam zastavlja vprašanje:	„Kako vrednotiti
delo učitelja — mentoija? O tem bodo morali razmišljati pedagoška akademija, prizadete šole in sestavljavci samoupravnih sporazumov o delitvi osebnih dohodkov.
SILVA OCEPEK
srednjih šolah in posebej komunistov. Žal je ta tema, ki je imela med udeleženci velik odmev, na seminaiju v Portorožu odpadla.
ŠOLA DOBIVA NOVO PODOBO
Vse kaže, da je novo predmetno področje samoupravljanje s temelji marksizma našlo v mladini zavzete zagovornike zaradi svoje vsebine in tudi zato, ker pričakujejo od učiteljev tega predmeta sodobnejše, aktivne metode dela. O uspehih in težavah pri predmetu samoupravljanje s temelji marksizma je izčrpno govoril referat Renate Mejakove, pa tudi sami udeleženci so ga v razpravi dopolnili.
Prav tako zanimiva je bila tema o samoupravnih procesih v šoli. Udeleženci seminaija so najprej slišali mnenje predstavnika republiške konference ZSMS Robija Kovšce o samoupravljanju v srednjih šolah, nato pa še podrobnejšo analizo (Miro Nakrst, Ivan Sernec) o možnih oblikah samouprave v šolah, ki so jo v razpravi obogatile izkušnje organiziranje š ol-ske samouprave in marsikatero dobro rešitev so našli prav tu.
Vzgoja in izobraževanje morata biti usmerjena v obliko-
Semič je eden od tistih krajev v Sloveniji, ki se lahko pohvali s celodnevno šolo. Stavba stoji že od leta 1935, pred petimi leti so jo nadgradili.
Ko prestopiš njen prag, izgubiš občutek, da je stara. Na zidovih visijo slike, ki so jih učenci sami naredili. Razredi so majhni, toda prostori so dobro izrabljeni. V njih so tudi omare s policami. Vsak učenec ima svojo polico, na njej pa zvezke, knjige, copate in druge šolske potrebščine. Učenci prihajajo v šolo brez težke torbe.
Pri nekdanji študentki pedagoške akademije Marjeti Kambič smo hospitirali tri ure. Prikazala nam je vzorno uro podajanja nove snovi, kjer je uporabila najrazličnejše slike, in nato še uro samostojnega učenja. Kar so se učenci naučili pri redni uri, so potem ponavljali in utrjevali. Učiteljica jim je razdelila učne lističe, ki so jih po skupinah reševali. Nato jim je z grafoskopom projicirala pravilne rešitve. Učenci so samostojno preverili svoje znanje. Tako se navajajo na redno učenje in si pridobivajo delovne navade.
Za učence v Semiču se ne konča pouk, ko zazvoni šolski zvonec, ampak vsak sodeluje še v enem izmed krožkov. Teh pa na šoli ni malo: dramski, likovni, fotografski, tehnični in folklorni krožek, pevski zbor idr.
Vsak učenec lahko sodeluje le v enem izmed krožkov, ker so vsi ob istem času. Tako se lahko učenec krožku, v katerem sodeluje, popolnoma posveti.
Vsak krožek se je po svoje pripravil za letošnje praznovanje 8. marca. V likovnem in tehničnem krožku so naredili za vsako žensko, ki dela v bližnji tovarni Iskra, čestitko. Čestitk je bilo več kot tisoč. Tako so se vsaj nekako oddolžili za vse tisto, kar jim tovarna prispeva za celodnevno šolo. Pripravili so tudi proslavo dneva žena.
10. obletnica mature
vanje svobodne in vsestransko razvite socialistične osebnosti, usposobljene za graditev ter obrambo in zaščito naše samoupravne socialistične skupnosti, je poudaril Tone Zadnikar, samostojni svetovalec za obrambno vzgojo in izobraževanje republiškega sekretariata za ljudsko obrambo, ko je govoril o temi splošna ljudska obramba in družbena samozaščita.
Udeleženci seminaija so izrazili željo po pogostejših seminarjih za vodstvene delavce. Zanima jih še veliko problemov, predvsem oblike usmeijenega izobraževanja v drugi fazi, posodabljanje učnovzgojnega procesa, pedagoško in samoupravno vodenje šole, itd. Želijo pa si še več aktivnih metod dela.
Seminarji za vodstvene delavce v srednjih šolah so bili uspešni in so vsekakor dosegli svoj namen: približati vodstvenemu kadru novosti in aktualnosti s področja šolstva, gospodarskega in družbenopolitičnega razvoja v SR Sloveniji.
V maju bodo potekali seminarji s podobno tematiko tudi za vodstvene delavce v domovih za učence srednjih šol.
MARUA VELIKONJA
Slike, izdelane pri likovnem krožku, krasijo njihovo šolo. Pokazali so nam tudi fotografije s tekmovanja šolskih športnih društev, ki jih je izdelal fotografski krožek.
Folklorna skupina nam je zaplesala nekaj belokranjskih plesov. Škoda le, da nimajo denarja za narodne noše, saj si vsi prizadevajo, da bi ohranili običaje Bele krajine.
Z uvedbo celodnevne šole je nastal problem prehrane, ki pa so ga kmalu rešili Povezali so se z obratom Iskra v istem kraju. Od tam vsak dan vozijo hrano v šolo.
Šola nima svoje telovadnice, toda to sedaj ni več ovira. Povezali so se s TVD Partizan in ta jim je odstopil svojo telovadnico.
Starši so bili sprva proti celodnevni šoli, ker so mislili, da se jim bodo otroci odtujili. Po drugi strani pa bi potrebovali otroke za delo doma, kajti v okolici so predvsem kmetje, ki so hkrati delavci v tovarni. Ni trajalo dolgo, ko so starši, učitelji in otroci začutili pozitivne strani celodnevne šole. Učitelji in učenci so tako navezali tesnejše stike; učitelji imajo priložnost bolje spoznati svoje učence in se lahko posvetijo učenčevi osebnosti in individualizaciji pouka. Učenci bolj svobodno izražajo svoja mnenja, kar zboljšuje pouk. Velikega pomena je tudi odpravljanje socialnih razlik med učenci; vsi imajo enake možnosti za učenje. Učni uspeh se je izboljšal.
Osnovna šola v Semiču nam je lahko zgled, saj je znala kljub prostorski stiski uspešno uresničiti celodnevni pouk, ki poteka v veliko zadovoljstvo staršev, učencev in učiteljev.
Polne lepih vtisov smo zapustile Semič. Enodnevna po-učno-metodična ekskurzija na celodnevno osnovno šolo pa nam je zelo koristila.
Študentke nemščine pedagoške akademije v Ljubljani
V slovenskem šolskem muzeju v Ljubljani bo 27. maja ob 11. uri odprta razstava „Dijaški in študentski domovi“. Namen razstave je prikazati, kako je bilo v preteklosti na slovenskem ozemlju poskrbljeno za tisti del mladine, ki se je šolal zunaj domačega kraja.
Na razstavi bo prikazano sedanje materialno stanje vseh 60 domov za učence srednjih šol in 8 študentskih domov. Slikovno gradivo domskih stavb in notranjosti dopolnjuje mreža domov in izbrana literatura od prvih znanih literarnih virov do danes. Med vsemi domovi je 25 objektov iz prejšnjih stoletij. Po vojni je bilo za učence srednjih šol namensko zgrajenih le 15, za študente pa 7 od sedanjih 8.
Pri pripravljanju razstavnega gradiva je bilo treba pregledati tudi arhivsko gradivo, kjer so omenjena prva zavetišča za sirote. Ugotovljeno je bilo, da seže prvi poskus ustanavljanja takih zavetišč vil. stoletje.
Zgodovinski oris je podan v razstavnem katalogu od nekdanjih sirotišnic do današnjih sodobnih dijaških in študentskih domov, kjer učencu ni zagotovljena samo osnovna oskrba, ampak so domovi tudi središča s pomembno načrtno vzgojno-izobraževalno dejavnostjo, namenjeno mladim. Ta se vedno bolj kaže v aktivizaciji mladine pri sodelovanju v samoupravljanju in večji aktivnosti v procesu vzgoje in izobraževanja.
V razpravi je prikazana povojna organizacija domov za učence srednjih šol, socialna struktura učencev in nenehna srkb za izboljšanje materialnega stanja že dotrajanih domskih zmogljivosti ter skrb za izobraževanje pedagoških delavcev-vzgojiteljev.
Pretežni del teh nalog je prevzela in se jih zavzeto lotila pred desetimi leti ustanovljena skupnost domov Slovenije.
SLAVICA PAVLIČ
Maturanti učiteljišča v Murski Soboti, ki so obiskovali 5. a v šol. letu 1965/66 (razrednik tov. Ante Novak) se bomo zbrali ob 10. obletnici mature v soboto, 19. junija 1976 ob 12. uri v gostišču Jeruzalem na Jeruzalemu. Prijave s kavcijo 100 din sprejema Tonček Kosi, gimnazija Ljutomer.
Največ o
usmerjenem izobraževanju
(0b izidu letošnje 2. številke revije Vzgoja in izobraževanje)
Uvodnik prinaša aktualen in dragocen elaborat, ki ga je pripravila in uredila delovna skupina na zavodu SRS za šolstvo pod vodstvom direktorja zavoda Borisa Lipužiča Preobrazba srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje.
Poudariti moramo, da gre za eno izmed dragocenih gradiv, nastalih v smislu smernic za socialistično preobrazbo vzgoje in izobraževanja, ki sta ji utrla pot X. kongres ZKJ in VII. kongres ZKS.
Avtorji razčlenjujejo načela za preobrazbo srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje, podajajo neskladnosti sedanjega srednjega šolstva z družbenimi potrebami, prikazujejo očrt usmerjenega izobraževanja, dajejo predlog zasnov programske strukture reformiranega srednjega šolstva, razpravljajo o načelih za oblikovanje programov in njihovi vlogi, prikazujejo organizacijo reformiranega srednjega šolstva, govorijo o pedagoških kadrih ter razčlenjujejo pogoje za reformo srednjega šolstva. Gradivo je izpopolnjeno tudi s skicami, ki omogočajo bralcu lažjo predstavo o prihodnji zasnovi usmerjenega izobraževanja.
Glede na pomembno in aktualno gradivo, s katerim morajo biti seznanjeni še posebno pedagoški delavci, priporočamo vsem šolam, da si ga pravočasno zagotovijo, kajti le tako se bodo lahko šole pa tudi posamezniki vključili v javno razpravo in prispevali svoj delež k dokončnemu oblikovanju te pomembne družbene naloge.
Dragocen in aktualen je tudi prispevek podpredsednika izvršnega sveta skupščine SRS dr. Avguština Laha, ki pod naslovom Pred veliko preobrazbo izobraževanja za poklic razpravlja o tej prednostni nalogi. Avtor govori o družbenih pogojih in zahtevah po preobrazbi, o zasnovah usmerjenega izobraževanja, o poteh in smotrih preobrazbe ter o nekaterih aktualnih nalogah, ki jih bo treba opraviti, če hočemo izvesti tako pomembno akcijo, kot je reforma usmerjenega izobraževanja.
Ilija Mrmak nam je tokrat napisal prispevek Vrednote jugoslovanske socialistične samoupravne družbe - temelj za marksistično izobraževanje pri nas. Avtor razpravlja o socialnih pogojenostih vrednot, bistvenih vrednotah jugoslovanske socialistične samoupravne družbe ter ob koncu daje nekatera sklepna razmišljanja.
V rubriki Za učno prakso zasledimo prispevke Berte Golobove Jezikovna vzgoja v celodnevni šoli, Janeza Rotarja Tri pesmi - tri stopnje identifikacije, ter Marjana Kordaša Metodična izhodišča za pouk tujih jezikov od 1. do 4. razreda osnovnih šol.
Učitelji, ki poučujejo moderno osnovnošolsko matematiko, bodo prav gotovo z zanimanjem prebrali prispevek Ane Tomičeve Kako znajo računati učenci. V članku nas avtorica seznanja z izobraževalnimi smotri, ki so bili izdelani na podlagi analize starih in novih učnih načrtov in omogočajo kritično oceno rezultatov štiriletnega obdobja reforme matematičnega pouka.
Revija prinaša še mnogo drugih zanimivih prispevkov, zato jo priporočamo vsem učiteljem
DRAGO NOVAK
Praznovanje v počastitev 100-letnice Cankarjevega rojstva
Tudi v Črnomlju smo proslavili stoletnico rojstva velikana slovenske književnosti — Ivana Cankarja.
Proslava ob odprtju razstave del Ivana Cankarja je potekala v Ljudski knjižnici v Črnomlju. Veliko gradiva za razstavo je prispevala študijska knjižnica iz Novega mesta. Ko so jo slovesno odprli, sta s programom sodelovali osnovna šola iz Črnomlja in gimnazija. Osnovnošolci smo prispevali dve recitaciji, branje črtice, pevski zbor je zapel nekaj pesmi, naš fotokrožek pa je ta dogodek zabeležil s slikanjem. Tov. učitelj likovne vzgoje Bogomir Jakša je izdelal lepe plakate s Cankarjevo podobo.
S tem programom smo se vključili v začetek praznovanja. Dogovorili smo se, da si bomo razstavo ogledali vsi učenci naše šole. Upamo, da nas bosta razstava in pogovor s knjižničarko še bolj navdušila, da bomo z veseljem segali po dobri knjigi. V prihodnjem šolskem letu (oktobra) pa bomo na šoli podelili Cankarjeve bralne značke vsem tistim učencem, ki bodo med počitnicami prebrali vsaj tri Cankarjeva dela in nanja odgovarjali.
JASMINA PANJAN (novinarski krožek)
OŠ Črnomelj
študentke ljubljanske pedagoške akademije na osnovni šoli Trnovo
Zadovoliii s prakso
Na obisku v semiški celodnevni šoli *
Mladost pod brezami
pod reflektoriem
TISE:
SILVO TERSEK
Ranjeni otroški svet
Brez pravega ritma, kot deževne kaplje z vegaste strehe, se slišijo udarci lesenega kladiva. V šibkih rokah se suče nabrušeno dleto; vse bolj sega v deblo, ki bo postalo obraz, morda roka ali ponošen kmečki klobuk.
Te stene so nekoč gostile barona Lazarinija. Pred tridesetimi leti so se pod temi oboki stiskale vojne sirote. Dandanes odpirajo vrata oni, ki jim pravimo	,vzgojno zanemarjeni'.
Prevzgojiti, popraviti napake, ki so in niso škribine neke ljubezni, ljubezni staršev. Prevzgojiti! Se je tega mogoče lotiti s čopičem? Se je tega mogoče lotiti z dletom, rokami, ki se pogrezajo v glino...?
Prišel si in pokazal ti bom velik kos mojega in pomemben kos njihovega sveta. Morda boš hodil po barvi, po opilkih in še čem. Videl boš stene - paleto sproščenosti — ki ne prenesejo, da bi jih umirjale zavese. To je naš atelje, tudi ropotarnica in razstavni prostor.
Otroci? Nič durgačni niso
kot kjerkoli drugod; skoraj nič drugačni. Učni načrt kot v vseh osnovnih šolah, le da njihov prosti čas drsi skozi naše dlani. Vzgojitelji, psihologi, defektologi. .
Deset delovnih let — malo. Toda, če si ves ta čas ne bi obril brade, bi hodil po njej. Zdaj je prerasla začetek. Ni bilo lahko; učenec osemnajst, vzgojitelj dvajset let. Iščejo načine, da bi te stisnili v pest, da bi se počutil kakor zadnji jesenski list na veji. Toda to je bilo pred desetimi leti. Z otroki je bilo težje. Če so bili takrat v večini delikventi, je dandanes več onih, ki so žrtve neurejenih družin. Tudi vas Smlednik se je spremenila. Učencem vzgojnega zavoda so se odprla vrata in zdi se, da tudi srce.
premoga ali skladovnico drv. V iskanju lepega, v stiku s srečo se človek odpre kakor knjiga. SLA VKO ZUPAN se spominja, da je bilo tako tudi z njegovimi učenci. V likovnem krožju prepušča umetnost imenitnejši prostor prevzgoji. Umetnik ali pedagog?
„Likovni pouk potrebuje predvsem pedagoga. Umetnost k pouku prispeva ali pa tudi jemlje. Kogar čaka doma atelje, mu dodatno delo v šoli ni najbolj pri srcu. Ne, doma nimam takšnega prostora. Z ženo imava garsonjero, ki jo je mogoče z rokami objeti. Zadovoljen sem. Imam streho nad glavo.
Ne, akademije nimam. Ponosen sem pa na tisto, kar sem pridobil med šolanjem na Ijub-
„Kako to? Vzgoja ni več, kot je bila nekoč. Pred leti trda, prepletena s kaznimi, je dobila novo vsebnino. Permisiva, vzgoja, ki učenca predvsem spodbuja. Povem ti, med prvimi koraki ji tudi sam nisem zaupal. Sedaj pa — saj sem ti povedal, da je to velik kos mojega sveta. Vanj sem prišel... “
S čopičem, drevesnimi debli, z likovno dejavnostjo, ki je prispevala k občutku, da je njihov (ranjeni) otroški svet vendar bogat, opazen in občudovan. V mrtvem kosu poiskati ,dušo‘ ni isto kot spraviti hrib
Ijanskem učiteljišču. Umetnik ali pedagog - delo zna odgovoriti tudi na hudo zapletena vprašanja. “
Postaviva nogo na tla: prosvetni delavec si. Si v poklicu ostal le zato, ker si v delu našel samega sebe?
„Delo je moje veselje in tisto, od česar živim. Otroci so del mojega sveta. Brez njih bi bil sam, tudi med množico slik in skulptur preveč sam. Nikoli me ne motijo. V vedenju otrok vidim obraze in svet je morje obrazov. Vem pa tudi, da je človek lep, kolikor je vzgojen.
Vzgoja otrok je moja prva dolžnost. Vse drugo je sredstvo, način, pot do uspeha. “
Stopiva v park, v visoko travo za graščino, med lesene podobe. Besede so lahko samo papir, v katerem je skrita vsebina, vsebina tistih iz dežele ranjenega otroštva. Korak za korakom, rez za rezom.
„Tovariš! Laže je postati umetnik kot ,človek'. Janez se ni vrnil s počitnic. Spet je storil in so ga ujeli. Prekleto!"
Plastika v lesu, mozaiki iz naravnega kamenja, imitacija mozaika z umetnim usnjem, grafike - uspehi. Opazili so jih, tovariši v izobraževalni skupnosti in so pomagali z denarjem. Iz leta v leto je bilo delo lažje: motoma žaga, imenitna dleta, čopiču Leta 1970 prva razstava v šolski telovadnici, naslednje leto v ljubljanski Nami in stalna razstava v Mladinski knjigi. ,J\fe, prodajali nismo; nismo želeli postati obrtniki. “
V Drago čajni pri Smledniku stoji skulptura, dva metra in pol visoka. Dleto je ponazorilo kmečko življenje. Z lesom se je spopadel Franci Gruber, učenec šestega razreda, doma iz majhne vasi na Koroškem. Ponosen je na svoje delo, na znanje, ki ga je dobil pri likovni teoriji. Učitelj Zupan ga je omrežil z likovnim navdušenjem, Franci pa je s svojim delom navdušil očeta. Solzen je bil, ko je stal pred kipom, ki so ga pred tedni odkrili.
„Fant, ko se boš vrnil domov, ti bom pripravil tisto reč - atelje, kot pravite. Nisem vedel, da imam tako sposobnega sim!"
„Leto dni sem vodil krožek m osnovni šoli v Smledniku. Pozneje sem večkrat razmišljal, zakaj so bili delovni rezultati manjši, kot sem jih imel m mšem zavodu. Več ognja, srca, morda tudi protestov je bilo v naših rezultatih. Govoriva o vzgojno zanemarjenih otrocih; jaz pa ti povem, da sem lahko popoldne pustil v delavnici samega učenca. Tudi s Francijem je bilo tako, ko je delal kip kurirčka. Omenil sem že, da me ne motijo sem in tja izrečene zbadljive besede. Vem,
da se držijo bolj ust kakor srca. Ob likovnem delu se učenci sprostijo. “
Pedagoški	svetovalec:
„Delajo kot učenci srednjih šol!" Nekateri bi res lahko postali likovni umetniki, če jih pri drugih predmetih ne bi dušilo. Čopič in zgodovina, dleto in tuj jezik...; tudi dru-
(Foto: S. Teršek)
gače se je mogoče vrniti v preteklost in se sporazumeti brez besed.
Gabrijel se je po tistem, ko je zapustil zavod, zaposlil pri mizarju pod Ljubljanskim gradom. Možakar se je ukvarjal z restavriranjem starih kmečkih skrinj. Gabrijel je postal vajenec. Samo nekaj mesecev je minilo, pa je mojster potisnil predenj kos starega lesa:,.Zadnja stran skrinje je uničena, rozeta in rože." Gabrijel, umetniška duša, se je lotil naloge in jo opravil, da je mojstru vzelo sapo.
Pisatelj bi spremljal zgodbe teh otrok in bi pisal bolj drugim kot učencem v poduk. Prihajajo iz najrazličnejših krajev Slovenije, iz bolj in manj imenitnih družin. Oče je pijanec in pijači se je vdala še mati - družina je kakor razvalina starega smledni-
--------------------------------
škega gradu - iz šole se ne vrača domov, ker ga nihče ne čaka in ker ga nima nihče rad. ' „Tako je bilo še pred petimi leti. Starši niso prihajali na sestanke. Nekateri so trdili, da nimajo denarja za pot. Denar smo jim poslali iz zavoda, kjer smo jim tudi postregli s kosilom in presenečenji. Z njimi se pogovarja veliko naših strokovnjakov, ogledajo si razstavo likovnih del njihovih otrok in potem se odzovejo slehernemu vabilu našega zavoda. “
Kaj je za brado, za pogledom, ki je poln figur in likovnih tehnik, za razposajenostjo otrok in dolgimi sestanki? Radovljica, od koder se je toliko let vozil v Ljubljano ali posamezni detajli Krasa?
Vipavski križ, Opatje selo, Kostanjevica; dnevi, ki so mavrica barv, pripeka, ki lepi srajco na kožo, samoto, ki jo sestavlja pestrost nepokvarjenega sveta.
»Modeliram, klešem, razmiš- \ Ijam in sem vedno znova nezadovoljen sam s seboj. Bo v Smledniku uspela osnovnošolska Jorma viva', nam bodo dovolili postaviti kip, bo uspela razstava, bodo moji učenci po osmih letih šolanja v zavodu postali odgovorni in zreli ; ljudje...“
Brez pravega ritma, kot deževne kaplje z vegaste strehe; to je sreča, to je mladost. Srečaš prijatelja in se pozdravita mimogrede kot večer in odhaja- • joči dan. Škoda ga je, si misli. Bil je nadarjen. Iz njega bi lahko kaj postalo - pa je ostal učitelj, učitelj v tistem zavodu. ;.!
Fantje urejajo šolsko igrišče. Nekaj jih je odšlo k čolnarni, drugi pleskajo klopi. Skupim pod lipo pozdravi v en glas; ■ vmes se sliši: »Tovariš,skobec!"
Iz dolgega, obokanega hod- ! nika donijo udarci lesenega kladiva. Kaj bo danes skuhal za kosilo, mu šine v mislih. Igra v kuhinji ga zabava in pravijo, da je ob njej tudi uspešen. Uspeh? Utrujajoča beseda in tako polm dvomov. Bodo kamni, ki si jih vzidal danes, zdržali do jutri, za vse dni?
pogled skozi
šolsko okno
Spošhj učitelja!
Letm konferenca krajevne organizacije ZB NOV, ki je bila letošnjega aprila v Višnji gori, se je pričela s kratkim kulturnim programom.
V razred sem vstopila v trenutku, ko so se mladi plesalci, ki so bili oblečeni v belokranjske narodne noše, pripravljali za mstop.
Rada imam mlade ljudi. Tokrat mi je pogled ušel mimo mladih plesalcev. Zagledala sem se v moža, ki je gledal s slike na steni. Po tem možu nosi šola ime.
Osnovna šola »Edi Turnher" Višnja gora.
Edi Turnher.
Takrat, ko sem bila njegova učenka, se šola še ni imenovala po njem.
Godba je zaigrala. Za trenutek sem zaprla oči. Poskočni ritmi so me tokrat motili. Morda zavoljo slike, ki je visela na steni? Neumnost! Edi Turnher je imel rad petje. Rad je imel vesele ljudi. Čeprav je bil sam čestokrat videti utrujen in žalosten. Tega tudi mi, njegovi učenci, nismo prezrli. Kako srečni smo bili, kadar nas je popeljal iz razreda v naravo. Postavili smo se v vrsto, korakali po glavni cesti in peli:
., V hribih se dela dan, v hribih žari! Bratje, le ven na plan, na vrh planin...“
Ljudje so prihajali iz hiš. Postajali so na pragih in nas gledali.
Edi Turnher je bil srečen. Z njimi smo bili srečni tudi mi.
Nekaj mesecev, morda je bilo tudi leto ali več, pred njegovo smrtjo, sva se srečala v parku, na Trgu svobode v Ljubljani. Vsega sva sc spomnila. Pravzaprav je govoril samo on. Jaz sem poslušala in strmela. Neverjetno, kako dober spomin je imel. Vsakega učenca se je spomnil Še je vedel, kdo je bil nadarjen, kdo len, kdo trmast, kdo preveč ponižen. Pa tudi tistih se je spomnil, tistih s še posebno l/ubeznijo. ki so se sicer teže učili, pa so bili zato pridni in prizadevni
»Klical sem te gospodar," je rekel, »le tega ne vem. zakaj sem ti dal ta vzdevek? “
»Z.jic,, ker sem si priborila čast, da se zvonila pred in po
/tillk l “
»Priborila? “je zategnil.
»Priborila," sem pribila. »Samo zavoljo tistega zvonca sem hodila v šolo pol ure prej."
Zmajal je z glavo in se smehljal. Bil je ganjen. Nenadoma je živo vprašal:
»Ali se spomniš, kakšne telovadce sem imel v razredu? "
Bila sem prepričana, da bi se v svoji hudomušnosti rad pošalil z menoj; on pa je zamaknjeno resno nadaljeval:
»Delfina, ta ti je bila pravi akrobat!"
Gledal je nekam mimo mene; kot da bi jo še vedno videl -Deljino; tako, kot je bila takrat: na drogu, na bradlji, ko je preskakovala konja.
»Pa tudi Fanika je bila drzna. Pa Pepi...
»Jaz sem bila med najbolj nerodnimi," sem mu vpadla v besedo.
Pogledal me je. Potem je rekel:
,Ja, odlična učenka si bila. V znanju. V telovadbi pa zanič. Samo, Če bi te potegnil za lase, bi skočila čez konja. Drugače ne. Tako prestrašeno si gledala. “
Spet sem se zagledala v njegovo podobo na steni. Mnogim, ki zdajle sedimo v klopeh, je bil učitelj. Že kot učenci smo ga imeli radi. Zdaj, ko smo odrasli, ko že lezemo v starost, se bolj kot kdajkoli zavedamo, da je bil Edi Turnher vzorne samo nekdanjim, pač pa tudi sedanjim učiteljem. Znal je nevsiljivo zbuditi ljubezen do soljudi, ljubezen do vsega živega, do narave, petja in življenja. Vedno in povsod je bil navzoč. Tudi takrat, ko je zapustil razred. Kadar je bil tih, utrujen in žalosten. Morda zaskrbljen. Vedno je našel nekaj, kar nas je bogatilo in spodbujalo; ali k pisanju sestavkov, ali k igri, ali k opazovanju narave.
Kot nekje iz megle vstaja v meni fotografija. Že hudo zbledela je shranjena med mladostnimi spomini. Nastala je v dneh, ko je višenj-ski oder doživel krstno predstavo igre, ki je v celoti zrasla na naših tleh. Nosila je naslov »Punčke žive" in je bila kasneje natisnjena, da so jo lahko uprizarjali tudi na drugih odrih. Prvič je bila izvedena v Višnji gori; kajti že njena avtorica - pisateljica je bila Višnjanka, pravzaprav učiteljica v višenjski šoli, Marija Hoetzlova. Tudi glasbeni vložki, ki so spremljali igro in jo poživljali, so bili sad Višnjana - skladatelja Holmerja. Edo Turnher in njegova žena, tudi učiteljica, pa sta bila režiserja, scenografa, kostumografa, pevovodja -vse.
Koliko od mladih igralcev je še živih? Prav v ospredju sedi Micika Pajkova, ki je našla smrt pod ruševinami lastnega doma, ko so Nemci bombardirali Višnjo goro. Nekaj jih je padlo med vojno. Nekaj jih je umrlo po vojni.
Skladatelj Holmer je umrl že pred mnogimi leti, a vselej, kadar grem mimo njegove hiše, ki stoji na klančku Višnje gore, se spomnim nanj. Ko sem bila še otrok, se mi je zdelo, da je komponistova hiša nepopisno lepa. Vse v niči se mi je zdelo tako svečano, da me
je bilo včasih kar majčkeno strah. Hodila sem po prstih in še go- > variti si nisem upala glasno.
Tudi pisateljica igre ,JPunčke žive" Marija Hoetzlova je že umrla. Pred nekaj meseci. Nisem šla na pogreb. Tudi takrat, ko je umrl Edi Turnher nisem bila na pogrebu. Nisem hotela, da bi ga videla mrtvega in togega. Hotela sem, da ostane v meni njegova živa podoba. In ostala je. Vidim ga v razredu. Za katedrom. Vidim ga, kako stoji ob ograji šolskega stopnišča, se smeje in čaka, da potegnem na zvonec. Tudi iz tistih prvih dni svobode ga vidim, ko mi. je podpisal izkaznico za vstop v vladno palačo, na zborovanje aktivistov, ki je bilo 5. junija 1945. Še zdaj ga slišim, kako se je smejal in mi stiskal roko.
»Glej no, glej," je govoril, ko mi je izročal list, »še pred nedavnim tiha in plaha deklica, ki se je celo hrošča bala, zdaj funkcionar, ki vstopa v vladno palačo."
Še mi je stiskal roko, ko se je sklonil čisto k meni in vprašal:
»Kaj praviš, saj to ne pomeni, da sem že star? "
Učitelja, kakršen je bil Turnher, ni mogoče pozabiti. Podoba, kot je bila njegova, se prelije v človeka in človek, ki to podobo sprejme, je nikar več ne iztrga iz sebe.
Edi Turnher! Minka Koporčeva, moja prva učiteljica in toliko drugih, ki so delali v ljubezni do svojih učencev. Je bil njihov trud zaman? Ne! Že dedki in babice jih še vedno nosimo v svojem srcu in jih spoštujemo. A morda so k temu pripomogli tudi naši starši Če samo pomislim na svojo mamo, kako je nekoč oštela fantiča, ki je grdo govoril o učiteljici. »Spoštuj učitelja!" je rekla. »Največ in najlepše ti daje. Znanje." Nemara ji je bilo nerodno in se ji je zato glas tresel, vendar je dokončala svojo misel: »Ko sem bila jaz v tvojih letih," je ganjeno rekla, »smo otroci, če smo zagledali učitelja, pustili igro, tekli čez travnik, preskočili plot, da smo ga pozdravili, da smo mu v znak spoštovanja poljubili roko. “
Da so mu poljubili roko?
Ne, danes nihče ne poljublja rok. To bi bilo celo smešno. A nekaj spoštovanja bi vendarle moralo ostati
Nehote se mi vsiljujejo čudna vprašanja.
Zakaj je dandanašnji učiteljski poklic vedno bolj zapostavljen, vedno manj vreden? Zakaj sedanji učitelji, vsaj mnogi, zapuščajo razred, zapuščajo učence in se zaposlujejo v bankah, v podjetjih! Zakaj živa bitja, mlade ljudi, zamenjujejo s suhoparnimi številkami? Zakaj se ubadajo z birokracijo, da, celo s prekupčevanjem, ko se spreminjajo v trgovske potnike in pri tem zanemarjajo najlepše poslanstvo, ki jih vabi in terja od njih, da bi učili in vzgajali mladi rod?
To pripoved v spomin nekdanjemu višenjskemu učitelju Ediju Turnherju bi morala končati z običajnim »Naj v miru počiva!" ju! pa pravim:
Naj živi! Naj ostane med nami kot svetal lik, ki bo utrjeval iu ohranjal spoštovanje do tega najlepšega poklica!
MARTA GROM
RADIO 1IM ŠOLA
Oddaje radijske šole in pouk - VI. del
IV.
V nižjih razredih osnovne Sole, kjer učenci še ne zmorejo dalj časa zbrano poslušati, bomo oddaje radijske šole vključili v pouk nekoliko drugače kot v višjih razredih. Med-j tem ko bodo starejši učenci z bolj razvitimi navadami za zbrano poslušanje in z večjo koncentracijo poslušali oddajo neprekinjeno vseh dvajset minut, je smotrno, da pri mlajših učencih poslušanje oddaje kdaj pa kdaj prekinemo. Seveda velja to le za bolj zahtevne oddaje z večjim številom novih informacij in zapletenejšo strukturo. Naj pripomnim, da je poslušanje oddaje mogoče prekiniti samo takrat, kadar imamo oddajo .posneto na magnetofonskem traku ali na kaseti. Vendar pa oddaje ne gre prekinjati povsem naključno, če opazimo npr. da je zbranost učencev pri poslušanju popustila, temveč moramo pri takem posegu upoštevati zgradbo oddaje — npr. vsebinske in logične enote znotraj oddaje. Prekinitev po-'	slušanja, torej kratko pavzo,
lahko izrabimo za sprostitev učencev, za analizo že poslušanega dela oddaje in za motivacijo učencev za nadaljnje poslušanje. Največkrat dosežemo i	sprostitev učencev že s spre-
membo dejavnosti — namesto poslušanja je analiza. Pri analizi lahko napiše učitelj glavne točke na tablo. Ob takem prmoru je zelo dragocena razlaga novih besed, če se v oddaji pojavijo in jih učenci ne razumejo. Tako učenci pri nadaljnjnem poslušanju bolje razumejo posredovano vsebino. Marsikje po svetu uredniki radijskega šolskega programa vnaprej opozorijo učitelje, v informacijah, ki jih pripravijo zanje, katere težje besede ali pojmi bodo v oddaji uporabljeni. Tako lahko učitelji opozorijo učence na nove besede že pred poslušanjem. Vča-
sih je v taki pavzi potrebno in koristno dati učencem kakšno novo informacijo v zvezi s posredovano vsebino.
Oddaja radijske šole, ki je primerna za tako vodeno poslušanje, čeprav ni tako zahtevna, je „Nekdo nekje čaka tvoje pismo", ki jo imamo tudi na kaseti. Zanimivo in razgibano oddajo, ki je namenjena za pouk slovenskega jezika v tretjem razredu osnovne šole, razdelirrio v tri logične enote. Po vsaki lahko poslušanje prekinemo in v kratkem odmoru z učenci analiziramo vsebino ter na tabli ali s pomočjo grafoskopa ustvarimo grafično podobo elementov, ki so pomembni za pismo. Po končani oddaji z lahkoto povežemo v pogovoru z učenci vse tri dele oddaje v celoto. Rezultat takega poslušanja pri učencih je jasna slika o tem, kakšno naj bo pismo — od naslova na pisemski ovojnici do pozdrava na koncu pisma. Gotovo je, da se naša dejavnost ob spoznavanju pisma kot sredstva in načina sporazumevanja med ljudmi ne izčrpa s poslušanjem oddaje radijske šole in z njeno analizo, temveč obsega še več drugih dejavnosti, ki presegajo okvir ene šolske ure in za katere najdemo spodbude tudi v oddaji sami.
Pri prekinitvah poslušanja moramo paziti, da poslušanja ne prekinemo prevečkrat, da so ti odmori kratki in da je vsa dejavnost učencev med odmori usmerjena v oddajo. Oddaje, ki traja 20 minut, tudi če je zelo zahtevna, ni smotrno prekiniti več kot dvakrat. S prepogostim prekinjanjem dosežemo prav nasproten učinek, kot ga sicer želimo, še posebno zato, ker oddaje niso niti vsebinsko niti radiofonsko oblikovane tako, da bi jih poslušah po delih.
Ob tem naj opozorimo na mnenja nekaterih učiteljev, ki menijo, da je v pouk smotrno
vključiti samo posamezne dele oddaje, zato ker se oddaja v ce-. loti „ne ujema" z učnim načrtom. Tako mnenje ni povsem osamljeno, kar nam dokazujejo podatki iz že večkrat omenjene raziskave. Taka uporaba je sicer z učiteljevega stališča utemeljena, ni pa sprejemljiva s širšega vidika različnih funkcij radijske šole. Namen radijske šole ni samo posredovati učencem nove informacije (in ne samo tiste, ki so po mnenju učiteljev pomembne za učence), temveč je njena naloga tudi v tem, da presega tradicionalne šolske okvire in s tem oblikuje širše vzgojne možnosti. Zato ne moremo poslušati izolirano posameznih delov, ker lahko tako dobijo povsem nove pomene. Smotrno je poslušati oddaje v celoti. Tudi prekinjanje pri poslušanju oddaje je utemeljeno le s psiholoških vidikov ali pa je prekinitev potrebna iz metodič-
IVAN (PO TELEFONU): Dober dan! Ivan tu. Je Miro doma? Ja, prosim, pokličite ga!
Zdravo, Miro! Prideš k meni? Ja, sam. Nalogo bi skupaj napisala in zmaja bi sestavljala. Ja, vprašaj. Ne, jaz ne morem k tebi Ea, ha, zato, ker sta mi vse čevlje skrila. Daj, pridi!
no-didaktinih razlogov pri mlajših učencih, ki so zelo slabi poslušalci. Seveda je potem drug problem primernost oddaje in njene vključitve v pouk ter kasneje, če oddajo uporabimo, njene analize in ocene, ki jo napravimo z učenci skupaj po poslušanju.
V.
Vključevanje radia v pouk je lahko za učence prijetna in zelo dragocena izkušnja. Kakovost te izkušnje — tako kažejo nekatere raziskave npr. v Veliki Britaniji — je odvisna predvsem od učiteljevega odnosa do medija ali od tega, če učitelj verjame v vrednost radia in njegovega programa za vzgojo in izobraževanje. To stališče seveda ne odvezuje ustvarjalcev od ustvarjanja kakovostnega programa, ki ustreza družbenim potrebam na eni strani in potrebam posameznih skupin učencev na drugi strani ter pripravljanja ustreznih informacij o oddajah za učitelje. Kajti s slabim programom tudi učiteljeva dobra volja in še tako pozitiven odnos ne radia ne moreta ustvariti kakovostnega pouka v razredu.
LEOPOLDINAPLUT
Celo popoldne bova sama. Ja, te bom počakal.
GLASBA
MIRO: Nove plošče imaš.
IVAN: Ja, te tri. Včeraj sem jih dobil. In nove hlače, ki jih ne bom smel umazati In prima majico.
MIRO: Ko bi jaz imel vsaj pol toliko kot ti!
Nenavadni pogovori
24. in 26. maja 1976II. in I. program
Da se otrok rad igra z blatom, peskom in podobnim, vemo vsi, da pa se s tem igra še toliko raje zato, ker tega ne more pokvariti, o tem razmišljamo manj. Če razdre lepo igračo, ker ga zanima, kaj je noter, je cirkus v hiši, če pa podre kupček peska, ne bo kregan. Vendar pa svet, ki teži za čistočo in perfekcionizmom, onemogoča otroku tudi to igro. Zlasti nekatere matere trepečejo, če si bo otrok umazal obleko, čevlje na dvorišču in vso umazanijo raznosil še po stanovanju. S tem bo namreč razvrednotil delo in skrb za čisto in lepo stanovanje. Ta - ne tako izjemen pojav - bo obravnavala oddaja Nenavadni pogovori. Objavljamo del besedila:
Moje blatne hlače
IVAN: Bi se ti razveselil novih hlač, s katerimi bi bil kot vojak na paradi? Misliš, da sem jih vesel? O pa še kako! Še posebno danes, ko sem brez čevljev. Komaj čakam, da bo toplo. V kopalkah bom in bos. In umazan.
MIRO: Zakaj so ti skrili čevlje?
IVAN: Nogomet sem igral, saj veš.
MIRO: Ja.
IVAN: Včeraj sem bil vratar. Vse gole sem ubranil.
MIRO: Saj so te vsi hvalili, kako dober vratar da si.....
IVAN: Saj sem tudi jaz vesel. Ob tem pozabim na mamino jezo. Ko bi jo ti videl! Najprej je bila čisto zelena, potem rdeča, ko pa je prišla do sape, se je usul cel plaz besed. (DRUGA AKUSTIKA)
MAMA: Joj, Ivan! Kakšen pa si! Samo hlače si poglej. Saj se te blato v kosih drži. Da te le ni sram! Pri naši hiši smo vsi tako čisti, ti pa tak. Šolar si že, pa se še po (blatu valjaš. Te ni pred sošolci nič sram? Če bi me imel malo raje, ne bi hodil tako umazan domov.
IVAN: Saj se bom umil, mama, in preoblekel.
MAMA: Jaz naj pa kar naprej perem za tabo. Ko si bil dojenček, si bil pa tako čist.
IVAN: Mama, na igrišču je bilo blato.
MAMA: Ne hodi na igrišče! Tudi drugje se lahko igraš. Sosedov Silvo lahko žogo brca na dvorišču, ti pa ne. Hodiš tja, kjer je največ blata.
IVAN: Silvo ne zna igrati nogometa. Nihče od večjih ga noče v ekipo. Kdo se bo igral s tako cmero. Koleno obdrgne in že teče k mami
MAMA: Silvo je dober fant. Ko bi bil ti vsaj za polovico tak.
IVAN: Za tisto polovico, ki se ne umaže, kajne?
MAMA: Še zafrkaval me boš. Ko bo prišel oče, ti bo že pokazal
IVAN: Saj nisem nič storil. Če so pa hlače umazane, no ja.... (DRUGA AKUSTIKA)
MIRO: Si jih slišal, kaj?
IVAN: Skozi eno uho noter, skozi drugo ven. Saj bi mi glava počila, če bi si moral vse zapomniti. No ja, saj mi vsak dan isto pove, se mi zdi.
MIRO: Zdaj si brez čevljev.
IVAN: Saj ni tako hudo. Saj Si ti pri meni In nalogo bova spisala. Imaš zvezke?
MIRO: Imam. Začniva!
IVAN: Bo oče vsaj malo pomirjen, ko pride.
MIRO: Je bila to očetova ideja?
IVAN: Ta, s čevlji, misliš.
MIRO: Ja, dobro se je spomnil.
IVAN: Oče je tako odločil, mama pa naredila.
MIRO: Imaš srečo. Danes je tako zoprno vreme.
IVAN: Jaz bi vseeno šel na igrišče.
MIRO: Potem bi še očetovo besedičenje poslušal.
IVAN: Saj sem ga že. Je bilo kar zanimivo.
MARINKA SVETINA
★ * 'k ★ ★
ARMADA

m
■H m
w m
m tj

Na zemlj dokazati, kaj boš zmogel v zraku
'k 'k ir ir
V srednje vojaške šole vpisujejo do 31. maja, v vojaške akademije pa do 30. junija. Kandidati dobe vse potrebne tiskovine in pojasnila pri občinskem organu za ljudsko obrambo.
\______________________________________Z_______________________y
meljna naloga je pripraviti dija- deljujejo značaj naše gimna-ke za šolanje na vojaški letalski zije.“
akademiji v Zadru, pa tudi dru- Z Oskarjem in Andrejem smo gih vojaških akademijah in viso-	sedli na klopco v prijetno ureje-
kih šolah. Že sam naziv gimna-	nem parku. Drevo za nami je
zije pove, da je usmerjena. Ob	dajalo toliko sence, da nas je
V tovarni letal „SOKO“ v Mostarju smo spoznali del tehnike, s katero je opremljeno naše vojaško letalstvo. Kljub temu da stotine ljudi v tej temeljni organizaciji združenega dela izdeluje najsodobnejša vojaška letala, tudi oni poudarjajo, da je najpomembnejši človek. Človek letala sestavlja, jih vodi in z njimi bo branil našo domovino pred sovražnikom.
Reaktivnega leta seveda ne more upravljati vsakdo. Ustrezna izobrazba, telesna vzdržljivost ter popolna zdravstvena neoporečenost so odlike ljudi, ki lahko sedejo v motorno, zvočno in nadzvočno reaktivno letalo in ga s hitrostjo več sto kilometrov na uro popeljejo na stotine metrov visoko.
Prihodnji piloti jugoslovanskega vojnega letalstva se zbe-rejo najprej v letalski vojaški .gimnaziji „Maršal Tito" v Mostarju, eni od štirih vojaških gimnazij JLA (kopenske vojske: »Bratstvo-enotnost" Beograd, , »iy° Lola Ribar“ Zagreb, »Franc Rozman-Stane" Ljub-u^na, letalska: „Maršal Tito" Mostar). Po štiriletnem šolanju ugotovijo skupaj s predavatelji
in strokovnjaki drugih strok -ali se bo kdaj uresničil njihov cilj: postati pilot.
Letalsko vojaško gimnazijo v Mostarju nam je uradno predstavil pomočnik ravnatelja prof. Zoran Džerič, pogovor s slušateljema gimnazije, Oskarjem Podlesnikom iz Ljubna v Savinjski dolini in Andrejem Percem iz Celja pa je naše poznavanje življenja fantov v svetlomodrih slavnostnih oblačilih, še dopolnil.
„Naša gimnazija" je povedal prof. Džerič, »praznuje letos 15-letnico obstoja. Njena te-
Oskar Podlesnik in Andrej Perc. (Foto: Stane Jesenovec)
V kabinetu za pouk mehanike: z vsem seje treba dodobra seznaniti v učilnici. (Foto: Stane Jesenovec)
sprejemu v našo ustanovo sta obvezna psihofizični test in zdravstveni pregled kandidatov, da bi ugotovili njihove sposobnosti za poklic pilota nadzvočnih reaktivnih letal.
Tudi v učnem načrtu, v katerem vsa štiri leta šolanja prevladujejo matematika, fizika in telesna vzgoja ter teoretično in praktično spoznavanje letenja (vaje v kabinetu letenja, jadranje v 2. in 3. letniku ter obvladanje programa motorne pilo-taže v 4. letniku), jasno opre-
ščitilo pred »mostarskim" soncem, ki potisne poleti živo srebro v termometru tudi krepko čez 30 stopinj Celzija.
»Tega, da sem se vpisal na mostarsko letalsko gimnazijo," je razmišljal Andrej Perc," so kriva pravzaprav letala, ki letajo prek Čelja. Ko so zdravniki ugotovili, da sem sposoben za poklic pilota, sem se oddahnil. Seveda pa bom moral do takrat, ko bom sedel sam v reaktivno letalo, še precej časa zadrževati sapo. Preštudirati bo treba na
Letalska vojaika gimnazija »Maršal Tito" Mostar praznuje letos 15-letnico obstoja. Na sliki: del stavbe z učilnicami. (Foto: Stane Jesenovec)
tisoče strani knjig, obvladati mnoge zamotane letalske naprave in že na zemlji dokazati, kaj bom zmogel v zraku."
»Glavno je ljubezen do letenja," ugotavlja Oskar, »če pa ji je dodano še malo negotovosti, je želja, da bi dosegel postavljeni cilj še večja. Že ko sedeš v maketo letala, kije v učilnici za letenje in „zna“ vse tisto kot pravo letalo v zraku, te prevzame. Učiš se z veseljem, z željo, da bi končal šolo in postal pilot.
Vsa ta zavzetost privede do tega, da se ti zdita red in disciplina v šoli sama po sebi umevna, da z željo po še večjem znanju sodeluješ v raznih zunajšolskih dejavnostih, da greš v mesto in tam v pogovoru z mladimi in starejšimi spoznaš, kako cenijo tvoj prihodnji poklic. Prijateljstvo med slušatelji gimnazije, ki so fantje vseh narodov in narodnosti Jugoslavije, te bodri, da »izstisneš" vse z desetdnevnega letovanja v Baškem polju ali Kuparih v I. letniku,
desetdnevnih ekskurzij po Jugoslaviji v II. in III. letniku ter prav toliko dni trajajočega taborjenja na Tjentištu v IV. letniku."
Tudi o športu smo se pogovarjali. Oskar in Andrej sta se strinjala z mislijo Franceta Popita, ki jo je izrekel med obi-skomv vojaški gimnaziji v Ljubljani, da moramo vtkati športno in rekreativno dejavnost v sleherno celico naše socialistične samoupravne družbe.
»Na letalski gimnaziji sva spoznala," sta dejala, »da bi morali v vrtcih, osnovnih, srednjih in visokih šolah pa tudi v vseh tovarnah in krajih imeti ljudje možnosti za vse oblike športnega uveljavljanja. Mnogo manj mladih ljudi bi imelo okvare vida (televizija), sluha (pop glasba) in napake v drži telesa (sedenje, ležanje), pa tudi odrasli bi se čutili sposobnejši premagovati težave, ki nastajajo pri delu in v življenju."
STANE JESENOVEC
Iz naših šol________________________________
Trije prazniki v posebni osnovni šoli v
Slovenskih Konjicah
Pred nedavnim sta praznovala delovni kolektiv in pionirski odred posebne osnovne šole v Slovenskih Konjicah kar tri praznike: obiskal jih je France Popit, sprejeli so kurirčkovo pošto in razvili svoj odredni prapor.
\______________________________J
Brestanica
Srečanje pionirjev zgodovinarjev in likovnikov
Ko je bil na obisku v občini Slovenske Konjice član predsedstva CK ZKS France Popit si je med drugim ogledal tudi posebno osnovno šolo »Pohorski odred" v Slovenskih Konjicah. To je popolnoma nova, modema šola, zgrajena v letu 1975 s samoprispevkom občanov in delovnih organizacij. Tov. France Popit si je z zanimanjem ogledal lepe, čiste in tople prostore ter razstavo izdelkov učencev. Pogovarjal se je s člani delovne skupnosti in povpraševal o njihovem delu. Pri učencih se je posebno zanimal, kako delajo in kako se počutijo pri celodnevnem delu v šoli. Peti in šesti razred te šole sta namreč že prešla na celodnevno delo.
V tej šoli se vzgaja in izobra-
Iz Gorice pri Slivnici vodi prek prelaza Volčja jama na obronkih Žusemskega hribovja 10 km dolga jamasta makadamska cesta v kozjansko vasico Loka pri Žusmu. Tam je sedež krajevne skupnosti, ki šteje 804 prebivalcev ter štiri-razredna podružnična osnovna šola, ki jo obiskuje 81 učencev.
Na pobudo občinske konference 5ZDL v Šentjurju so na tej š oli v začetku šolskega leta 1975/76 pričeli s celodnevno šolo, ki je v praksi videti takole:
Redno šolsko delo prično ob pol 8. uri zjutraj s tem, da pripelje učence iz Dobrine šolski kombi iz vasi Žamerk in Volčja jama pa šolski avtobus, ki vozi učence višjih razredov na matično šolo v Gorico pri Slivnici. Že po prvi uri pouka imajo malico, ki traja 15 minut. Je v jedilnici, ki je hkrati tudi večnamenski prostor. Z anketo so ugotovili, da večina učencev, zato ker razmeroma zgodaj odhaja od doma, ne zajtrkuje, zato je malica takoj po prvi uri. Malica je zelo kakovostna; in zanjo prispevajo vsi učenci enako: 30 din mesečno — razlik glede na socialne razmere ni.
Malici sledita dve uri rednega pouka; od 10.05 do 10.30 pa imajo rekreativni ali osvežilni odmor. V teh 25 minutah gredo vsi učenci na igrišče pred šolo, kjer izvajajo lažje telesne vaje, ki ne zahtevajo fizičnega napora. Osvežitveno vadbo opravlja ena učiteljica, drugi učitelji pa imajo tačas 25-minutni odmor. Če je vreme izredno slabo, tako da učenci ne morejo na igrišče imajo osvežilno telovadbo v učilnicah ob odprtih oknih. V razredih sicer ni veliko učencev, vendar nastaja ob tem v učilnicah stiska, ki ni prav nič prijetna — saj vemo, da je raz-gibanje v učilnicah le improvizacija. Vseh pet učiteljev je jasno in glasno povedalo, da bi celodnevna šola nujno morala imeti telovadnico.
Od 10.30 do 11.30 imajo učenci samostojno učenje ob navzočnosti učiteljev. Razporeditev učenja ni načrtna, temveč po svobodni izbiri učencev. V tej uri pišejo učenci naloge, se uče posameznih predmetov, deležni so dopolnilnega in dodatnega pouka; pri tem sodelujejo učitelji in boljši učenci. Prav to samostojno učenje je izreden dosežek v celodnevni šoli, saj učitelj pozna znanje in neznanje svojih učencev v vseh predmetih in ima prav v tej obliki prostega učenja vse mož-
žuje 78 otrok konjiške občine, ki tako ali drugače zaostajajo za normalnim razvojem in so jim potrebne posebne metode, čas in sredstva, da napredujejo z vrstniki. Trinajstčlanski delovni kolektiv te šole ima pri tem lepe uspehe.
Še isto popoldne so imeli drug praznik: sprejeli so kurirčkovo pošto. Nasproti so ji šli v Konjiško vas, jo varno prenesli domov, kjer so pripravili taborni ogenj in ob njem lep kulturni program. Tii so prebrali pisma in čestitke z najboljšimi željami tovarišu Titu. Ko so tudi te priložih kurirčkovi pošti, so jo spremili na poti proti II. osnovni šoli v Slovenskih Konjicah.
nosti za pravilno usmerjanje. Ugotovitve učiteljev po štirih mesecih takega dela so glede na uspehe in znanje zelo pozitivne.
Po tem učenju sledi za 1. in 2. razred priprava na kosilo, ki je ob 12. uri. Hkrati kosi 40 učencev, ki jih pravzaprav ni slišati. V razmeroma kratkem času so se tudi najmlajši učenci navadili kulturno jesti in pravilno uporabljati jedilni pribor. Cena kosila je 7 din, vso režijo pa krije šola. Učence so glede na njihov socialni sestav razdelili na pet skupin. Brezplačno dobiva kosila 13 učencev, tretjino cene plača 23 učencev, polovico cene 17 učencev, dve tretjini 5 učencev in le 23 učencev plača polno ceno.
Tretji in četrti razred imata eno uro več dopoldanskega pouka in kosilo za prvo skupino. Po kosilu je prosti čas, ko si učenci prosto izbirajo dejavnosti (na igrišču, v knjižnici, v bližini šole). V slabem vremenu tu zopet manjka telovadnica. Razumljivo je, da so vse te dejavnosti pod nadzorom učiteljev. Od 13. do 13.45 je še ura rednega pouka, potem pa do 14.30 samostojno učenje in krožki po urniku. Tretji in četrti razred končata ob 15. uri.
Učitelji že v učni pripravi predvidijo načrt dela samostojnega učenja (skupine, individualno, dvojice, trojice, kdo komu pomaga itd.).
Po končanem šolskem delu gredo učenci od ponedeljka do četrtka domov brez torb, v petek pa nesejo na zahtevo učiteljev domov zvezke, da jih lahko pregledajo starši. Ko smo se pogovarjali s starši, so celodnevno šolo izredno pohvalili — čeprav so v začetku zmajevah z glavami. Učenci so izredno zadovoljni, učitelji pa pravijo, da je sedanje delo v primerjavi s prejšnjim precej napornejše (primerjajo ga z nadomeščanjem), učnovzgojni uspehi pa so seveda boljši.
Celodnevna šola je izreden boljši kakovosten skok v našem šolstvu, je pa seveda precej dražje. Na primer: na šoli v Loki so na novo zaposlili učiteljico, tako jih je pri 4 oddelkih 5. Vseh 5 dobiva dodatek 1.000 din. V kuhinji so morali zaposliti novo pomočnico. Za socialno šibke učence mora družba prispevati za hrano, drage je ogrevanje itd. Pregovor, da šola stane, drži, če je to celodnevna šola, pa še toliko bolj.
ERNEST REČNIK
Tretji praznik so imeli kar naslednji dan. Pionirski odred »Bratov Mernik" posebne osnovne šole ,/Pohorski odred" v Slovenskih Konjicah je razvil svoj prapor.
O njem so začeli razmišljati lani, takoj ko so se preselili v novo šolo.
Napisali so vlogo na upravni odbor sklada za družbeni Standard Slovenske Konjice in naprosili za denar. Ta je ustregel njihovi prošnji.
Prapor je slovesno razvil član odbora sklada za družbeni standard ob navzočnosti številnih predstavnikov konjiškega javnega življenja in ravnateljev centralnih osnovnih šol, delegati delovnih organizacij pa so pripeli nanj svoje svečane trakove. Pionirji odreda »Bratov Mernik" so tudi ob tej prihki izvedli lep kulturni program. Po kakovosti svojega dela v ničemer ne zaostajajo za vrstniki v drugih šolah.
Pokroviteljstvo nad posebno osnovno šolo »Pohorski odred" v Slovenskih Konjicah je prevzel občinski štab teritorialnih enot. Z njim tesno sodelujejo, saj jim tudi vsestransko pomaga.
Delovni kolektiv se dobro zaveda velike skrbi in razumevanja, ki jo ima in izkazuje družbena skupnost občine Slovenske Konjice do posebnega šolstva. S svojim delom bo skušal to povrniti: skrajšal bo čas vzgoje in socializacije otrok, ki so tako ali drugače razvojno moteni, da bodo postali enakovredni člani naše samoupravne socialistične družbe.
FRANJO MAROŠEK
Streli iz možnarjev so krajanom Podčetrtka oznanili pričetek slavja" ob odprtju telovadnice in prostorov za otroški vrtec. Lega tega naselja na vzhodnem pobočju kopaste Rudnice, ki prav tu prehaja v ravnino Sotle, je prav zanimiva. Mogočni srednjeveški grad bdi nad trgom kot koklja nad piščanci. Od tod so grajski gospodje „delili pravico“ svojim tlačanom vsak četrti dan v tednu, zato je kraj dobil ime Podčetrtek (v 15 km oddaljeni Podsredi je bilo to vsak tretji dan v tednu, to je v sredo).
Ker razmeroma gosto naseljeno prebivalstvo trga in okolice po osvoboditvi ni našlo v bližini primerne zaposlitve, se je pričelo izseljevati. Izselitveni tok se je ustavil šele pred leti, ko so začele svojo kopališko-turistično dejavnost na novo odkrite Atomske Toplice. Dobršen delež k razvijanju toplic in s tem v zvezi z rastavitvijo izseljevanja je prispevala tudi podčetrška šola; ta je pravočasno usmerjala mladino v go-stinsko-turistično dejavnost in kmetijstvo, ki daje danes prebivalstvu Obsotelja dostojen kos kruha.
Menimo, da zelo širok krog prebivalstva, posebno prosvetnih delavcev v naši ožji in širši domovini pozna razvejane dejavnosti te Jenomenalne šole. ki je razvila vsestransko samoupravo učencev. To dokazujejo pohvale, priznanja in nagrade v okviru republike in federacije ter prispevki, objavljeni- v tisku, radiu in televiziji. Danes bi se ustavili le pri eni samonikli dejavnosti, to je ustanovitvi pionirske hranilnice, ki jim je prinesla doslej največjo nagrado.
Ko je pred dobrimi desetimi leti zadružna hranilnica prenehala z razmeroma dobro vpeljano šolsko hranilno službo, je
Trnovi poti izgnancev je bilo namenjeno 7. srečanje slovenskih pionirjev, ki so bili v dneh od 23. do 25. aprila gostje svojih vrstnikov iz Krškega in Brestanice. Vabilu organizatorjev se je odzvalo 58 osnovnih šol, učenci iz Sarajeva in celo iz ita-lijanske Gorice. Svoje stvaritve so mladi zgodovinarji in likovniki namenili usodnim dnem slovenskega naroda pred 30 leti.
Izredno domiselna dela so ustvarili v teh dneh, na skupni razstavi pa nazorno prikazali tudi številne predmete iz mnogih nemških taborišč, kamor je okupator izgnal več desettisoč Slovencev. Na isto temo sta bila uglašena tudi javna oddaja Spoznavajmo zgodovino izgnanstva in posvet mentorjev zgodovine ter likovnega pouka. Večina udeležencev si je ogledala tudi muzej slovenskih izgnancev in kulturne znamenitosti Kostanjevice.
Posebno pestra je bila sklepna slovesnost, ko so ob odprtju razstave podelili številna priznanja. hhjbolj so se izkazali prav domači šolarji, učenci iz
šola v Podčetrtku pod vodstvom ravnatelja Jožeta Brileja pričela razvijati pionirsko hranilnico, ki je vsebovala vse prvine redne hranilnične ali bančne službe. Delo v hranilnici opravljajo učenci sami; svet varčevalcev kot najvišji samoupravni organ z drugimi organi upravljanja vodi celotno poslovanje. Ob taki vzorni organizacijski obliki varčevanja je našla pionirska hranilnica v Podčetrtku vso podporo pri Ljubljanski banki, ki je vzorec te hranilne službe razvila na vseh šolah SR Slovenije ter v veliki meri tudi drugod po Jugoslaviji in celo v Zvezni republiki Nemčiji, med šolarji naših zdomcev. Vsak učenec na šoli ima svoj žiro račun, trenutni saldo znaša 150.000 din, promet v lanskem letu pa je znašal 560.000 din, kar je za šolo s 450 učenci kar lepa številka.
Od jeseni leta 1972, ko je ustanova dobila nove šolske prostore brez telovadnice so si želeli v kraju telovadnico - za kar pa seveda ni bilo denarja. Ljubljanska banka je lansko leto, 25. aprila izpolnila želje mladih in ta dan vgradila temeljni kamen, odobrila denar za graditev telovadnice in pritiklin ter se obvezala, da bo stavba ob letu izročena namenu. Trije nagibi so vodili samoupravne organe Ljubljanske banke, da so odobrili posojilo 10 milijonov din - to so bili pionirsko delo na področju hra-nilništva, pomoč manj razvitim območju in prispevek za ublažitev škode po potresu.
Otvoritev je bila 23. aprila, to je dva dni pred napovedanim rokom in to nad vse svečana in prisrčna. Starši otrok so očistili vso veliko novo stavbo in prispevali vse za pogostitev gostov.
ERNEST REČNIK
Rake, Senovega, Brestanice in Krškega, poleg njih pa še iz Loč, Dobrovega, Deski in Dola. Sledilo je zborovanje na dvorišču gradu Brestanica, ki se ga je udeležilo prek 2.000 pionirjev, slavnostni govor pa je imel sekretar IK predsedstva CK ZKS Franc Šetinc. Ker je tudi sam doživljal raznorodo-valno politiko nemškega fašizma, je bila njegova beseda še
posebno prepričljiva. Med drugim je omenil, da si moramo prizadevati za enakopravno šolanje slehernega mladega človeka, preprečevati podaljševanje študija in vzgajati na temelju obujanja tradicij naše NOB mladega človeka v dobrega samoupravljavca. Potem ko je predal pionirjem Kurirčkovo pošto, se je začel bogat kulturni program, popoldne pa je republiški sekretar za ljudsko obrambo Miha Butara zaželel srečno pot še mladim pohodnikom, ki so se odpravili do osvobojenega ozemlja na Kočevskem.
VLADO PODGORŠEK
Popravek
V članku Recimo bobu bob!, objavljenem v 9. številki našega časopisa, popravljamo zadnji del stavka: V skladu z načelom za enako delo enako plačilo, ki ga skupna komisija ne zavrača, sem zapisal konkretne predloge, ki naj se vnesejo v samoupravni sporazum ter s tem že upošteval stališča komisije »malce je treba upoštevati, da gre za nov sporazum in ne za krpanje starega," te naloge pa očitno komisija ni hotela videti Pravilno: ... teh predlogov pa očitno komisija ni hotela videti.
Na podhižničnili šolah
Dovolj
dobrega zraka in prostii delovnih mest
Stanje v gospodarstvu je tako, da se je treba tudi v družbenih dejavnostih marsičemu odpovedati. Toda, ko je bilo za vse slabo, ni bilo nezadovoljstva, če pa je neupravičeno iu nesorazmerno prikrajšanih j samo nekaj ljudi, in to tistih, ki so že tako za marsikaj prikrajšani, potem je nekaj narobe. Nerazumljive jo. da so po novih merilih o formiranju sredstev za vzgojo in izobraževanje najbolj prikrajšane podmžnične šole- ’ Prvič se učiteljem zniža osebni dohodek za 10 %, ker so to oddaljene šole, drugič pa še za 5 %, ki so jih učitelji doslej prejemali zaradi težjega dela, ker poučujejo dva ali več razredov hkrati — kombinirano. Seveda so poleg tega še ob vse tiste dele dohodka kot druge normalne šole.
Tovarišica Mesesnelova iz Zavoda SRS za šolstvo nas je na predavanju v Polhovem Gradcu seznanila z rezultati raziskave, ki kažejo, da ni razlike med uspehi dda v kombiniranih in • normalnih oddelkih. S tem ni mislila pohvaliti kombiniranega pouka kot nekaj, s čimer se dosegajo dobri rezultati že kar sami po sebi. Ce bi bilo tako, potem lahko v enem dnevu , ^kombiniramo" vso Slovenijo. Uspeh je zaradi požrtvovalnega dela. Sploh ne mislimo, da smo učitelji na podružničnih šolali nekaj posebnega. Ce bi tako mislili, bi bili že zaradi tega slaba. Vemo pa, da veliko delamo, da je delo težko in odgovorno, da se nimamo komu skriti za hrbet, če bi slabo de lali, in mislimo, da tudi zaradi tega ne delamo slabo. Ni nam treba upoštevati pedagoških in političnih stisk, v katere pridemo in iz katerih si noramo predvsem sami pomagati, ne dela po društvih in organizacijah. Tega smo se navadili in delamo dovolj, ne da bi iskali priznanja. Toda — da se omalovažuje naše ozko poklicno delo — to je sramota. Kakšna pedagoška poteza, stimulans, pohvala, nagrada, priznanje — to deset in pet-odstotno znižanje OD. To je siromašenje siroma-ških krajev, ker se v razmerah kakršne so, učitelju ni treba zadovoljiti tudi z najslabšim delovnim mestom Zatoi bodo vasice ostale brez šol, poglabljalo se bo socialno razlikovanje. Načelo nagrajevanja po delu ni dovolj upoštevano — tega pa sindikat osnovne šole Polhov Gradec ne odobrava.
PRAPROTNIK JOŽE
KATERI NAROČNIK IZ ORMOŽA NAM JE 4. 5. T. L. NAKAZAL 50.00 DINARJEV, PRI TEM PA POZABIL NA POLOŽNICI ZAPISATI SVOJ PRIIMEK IN IME TER NASLOV?
Govor ob razvitju prapora na posebni osnovni šoli Pohorski odred iz Slovenskih Konjic
Celodnevna šola v praksi
Lepo darilo šoli v Podčetrtku
Na zborovanju med govorom tov. Šetinca. (Foto: V. Podgoršek)
predšolska vzgoja # predšolska vzgoja # predšolska vzgoja # predšolska vzgoja # predšolska vzgoja # predšolska vzgoja • predšolska vzgoja # predšolska vzgoja # predšolska vzgoja 9
Skupnost VVZ Slovenije v letu 1976/77
Načrti o delu, financiranju in izobraževanju vzgojnovarstvenih zavodov Slovenije
Velka skrb za male občane
Na zadnji seji izvršnega odbora skupnosti vzgojnovarstvenih zavodov Slovenije so člani razpravljali predvsem o programu dela te skupnosti v letu 1976 in 1977.
Na področju redne dejavnosti vzgojnovarstvenih zavodov bo treba pospešiti pripravo podrobnih triletnih in trimesečnih vzgojnih programov za vse starostne skupine. Te programe naj bi poslal zavod SRS za šolstvo vzgojnovarstvenim zavodom najkasneje do letošnjega 1. septembra. Programi naj bi zajeli tudi programe dela v poletnih mesecih. Ena izmed nalog skupnosti bo poiskati primerna rekreacijska središča za predšolske otroke za enodnevna ali večdnevna letovanja. Skupnost se bo zavzemala, da bodo vsi oddelki priprave na šolo potekali v celoletnem programu, to pa naj bi upoštevali tudi tisti, ki bodo programe financirali. Razumljivo je, da bo treba programe ovrednotiti in povedati, kaj je v njih najnujnejše, skratka kateri program je minimalen in kateri maksimalen. Skupnost meni, da so za to delo najprimerneje usposobljene vzgojiteljice. S tem stališčem bodo seznanili komite za vzgojo in iz-
Vzgojnovarstveni zavodi občine Šmarje pri Jelšah so bili do leta 1974 pri osnovnih šolah: v Šmarju pri Jelšah sta bila dva oddelka, v Rogaški Slatini pa štirje. Iz potrebe po razširitvi te dejavnosti je nastala zamisel, naj se zavodi združijo in osamosvojijo. Tako so se januarja leta 1974 osamosvojili, sedež pa so dobili v Rogaški Slatini. Vod-'i stvo zavoda in vzgojiteljice so se zavedali, da so prevzeli odgovorno nalogo: organiziranje novih oddelkov predšolske vzgoje po vsej naši občini.
Pri tem sta nam veliko pomagali svetovalka zavoda SRS za šolstvo — organizacijska enota Celje in temeljna izobraževalna skupnost Šmarje pri Jelšah. V šolskem letu 1974/75 smo imeli že 10 oddelkov organizirane predšolske vzgoje v dopoldanskem času in oddelek v popoldanskem času: v Rogatcu tri oddelke, v Rogaški Slatini štiri dopoldne in enega popoldanskega in tri oddelke v Šmarju.
Poleg teh rednih oddelkov smo v tem času organizirali še različne dejavnosti za otroke, ki ne obiskujejo vzgojnovarstvene-ga zavoda: jesensko rajanje, novoletno praznovanje, pustovanje, program za 8. marec, orientacijske pohode in izlete.
Imeli smo tudi stalne dejavnosti za otroke, ki ne obiskujejo zavoda.
Pripravili smo tudi tri predavanja za starše otroK vzgojno-varstvenega zavoda in druge. Predavanja je obiskalo zelo veliko staršev.
Delo, ki smo si ga zadali in ga tudi uspešno opravili, nam je navdahnilo novih moči in želja za razrešitev naše dejavnosti. Naš smoter je bil predvsem omogočiti otrokom pretežno delavskih in kmečkih družin organizirano predšolsko vzgojo. Tako smo v šolskem letu 1975/76 odprli več novih oddelkov po vsej občini: v Šent-yidu pri Grobelnem en oddelek ■n organizirano celoletno pripravo otrok na šolo, po en oddelek, — mešano skupino v Me-stinju in Lesičnem, v Podčetrtku dva oddelka — oddelek nrešane skupine in oddelek priprave otrok na šolo, v Bistrici
obraževanje in republiško skupnost otroškega varstva. Če bo treba, bi se dogovorili tudi o času vpisa šolskih novincev, saj je dosedanji vpis prepozen za organizacijo male šole.
Skupnost bo podprla študijo prof. Milana Divjaka o šolanju vzgojiteljic na višji in visoki stopnji. Vzgojiteljice potrebujejo več izobrazbe, predvsem zaradi zahtev po bolj kakovostnem delu, ki so znanstveno utemeljene z občutljivostjo otroka v predšolskem obdobju. V vseh jugoslovanskih republikah in tudi drugod po svetu si lahko pridobe vzgojiteljice višjo ali visoko izobrazbo, le Slovenija na tem področju še vedno zaostaja. Permanentno izobraževanje je preskromno, da bi si vzgojiteljice po tej poti pridobile ustrezno izobrazbo. Skupnost bo prosila zavod SRS za šolstvo, da vsem vzgojiteljicam, ki so že opravile pet seminarjev permanentnega izobraževanja, pošlje tovrstna spričevala.
Na področju razširjene dejavnosti vzgojnovarstvenih zavodov v SRS bo skupnost zbrala vse programe ali opise programov dela za predšolske otroke, ki ne obiskujejo redno vzgojnovarstvenih zavodov.
ob Sotli pa oddelek priprave otrok na šolo.
V	naštetih pripravah otrok na šolo so zajeti vsi otroci tudi v kraju Rogatec.
Celoletno pripravo otrok na šolo pripravljamo organizirano v dogovoru z osnovnimi šolami in temeljno izobraževalno skupnostjo. Ravnatelji osnovnih šol imajo za to dejavnost izreden posluh in nam radi prostorsko in finančno pomagajo.
V	programu celoletne priprave otrok na šolo je za to leto le nekaj krajev: Kozje, Šmarje pri Jelšah, Vinski vrh, Pristava in Kristan vrh. Tudi v Rogaški Slatini bi bile možnosti glede na prostor vzgojnovarstvenih zavodov: v popoldanskem času bi lahko dali vsem otrokom v celoletno pripravo na šolo, če bo dovolj vzgojiteljic. V zavodu imamo letos osem enot, od tega 16 obstoječih oddelkov.
Spomladi smo pripravili potujoče vrtce v krajih, kjer bi z novim šolskim letom organizirali oddelke predšolske vzgoje. To so: Kristan vrh, Pristava. Vinski vrh in Kozje.
Za boljšo kakovost dela in povezavo uprave z drugimi oddelki imamo stalne aktive vzgojiteljic, pedagoške konference in druge oblike izobraževanja. V šolo varuhinj smo vpisali tudi vse varuhinje.
Naša dejavnost se iz dneva v dan bolj širi po vsej naši občini. Vse oddelke imamo polno zasedene in redno obiskane. Največji problem je Rogaška Slatina, kjer je zaposlenih več kot 80 % naših delavcev, v zavodu pa je prostora komaj za 80 otrok. Več kot 100 otrok čaka že leto ali dve za sprejem v zavod.
Na kratko smo opisali naše delo in ddjavnost od l.januaija 1974, odkar smo se osamosvojili.
Vemo, da za kraje, kjer je praksa zavodov za predšolsKO vzgojo in izobraževanje že ustaljena, naše dosedaj opravljeno delo ne pomeni veliko, za našo nerazvito občino in otroka, ki ni pred meseci še nič slišal o igri in delu v takem zavodu, pa je to naše delo velik napredek. In kaj pomeni nam? Spodbudo, da trud in delo nista zaman.
MAJDA VEŠLIGAJ
Imenovala bo delovno skupino strokovnih delavcev, ki bodo te programe uskladili in poslali vsem vzgojnovarstvenim zavodom enotna izhodišča. Ti zavodi morajo biti pobudniki varstva v družinah, skupnost pa se bo zavzemala za takojšnjo pravno ureditev tovrstnih zadev.
V prihodnjem obdobju bo treba enotno urediti financiranje vzgojnovarstvenih zavodov v naši republiki. Doseči bo treba predvsem financiranje celotnega poslovnega časa zavodov.
Samoupravni sporazum o merilih in osnovah za razporejanje in delitev dohodka ter osebnega dohodka za vzgojnovar-stvene zavode je prinesel precej novosti pa tudi nerešenih problemov. Skupnost se bo zavzemala za poenotena izhodišča o osebnih dohodkih, komisija za presojo sporazumov pa bo morala tovrstne interne akte pregledati in uskladiti. Tudi izdelava enotnih izhodišč meril za nagrajevanje posebno* uspešnih delavcev je ena izmed prihodnjih nalog. Skupnost bo izdelala teze o liku vzgojitelja v sodobni samoupravni socialistični družbi
Zavzemala se bo za to, da bodo normativi številčnosti otrok v oddelku uzakonjeni in da bi se financiranje zavodov uredilo sistemsko ter enotno za vso Slovenijo. Pri tem delu naj bi sodelovali: zavod SRS za šolstvo, republiška skupnost otroškega varstva, izobraževalna skupnost Slovenije in zbori iz-vajalcev. Isti organi naj bi izdelali metodologijo za enotno iz-
Sodelujte!
Zveza prijateljev mladine Slovenije pripravlja priročnik za delo s predšolskimi otroki v krajevni skupnosti. Zamisel o tem priročniku je nastala ob uspelih oblikah tega dela, ki so objavljene v Glasilu Zveze prijateljev mladine Slovenije. Priročnik Jxx.razdalje n v šest zvezkov. Prvi uvodni zvezek bo opredelil vlogo krajevne skupnosti pri vzgoji predšolskega otroka in vzgojnovarstvenega zavoda kot središča za predšolsko vzgojo v krajevni skupnosti, pa tudi odnose med strokovnim osebjem in tistimi družbenimi delavci, ki se želijo ukvarjati s tem področjem. V naslednjih štirih zvezkih bodo uvodne besede k opredelitvi vsakega vzgojnega področja, o katerem govorijo, in že tudi nekaj določnih vsebinskih in organizacijskih oblik dela. Zadnji zvezek bo predstavil temeljno znanje o predšolskem otroku, o odklonih v njegovem razvoju, o tem,
računavanje stroškovnih cen vzgojnovarstvenih zavodov.
Izvršni odbor skupnosti vzgojnovarstvenih zavodov SRS je na tej seji sklenil, da bodo referati s strokovnega posveta ob 30-letnici socialistične predšolske vzgoje v SRS objavljeni v brošuri, ki bo v bistvu nadaljevanje že izdane brošure. Člani izvršnega odbora so sprejeli finančni načrt skupnosti za leto 1976 in obravnavali prošnje, ki so prispele na razpis za delovno mesto tajnice skupnosti. Na to delovno mesto so sprejeli Jožico Škerlj, kije bila dosedaj na delovnem mestu pedagoškega vodje VVZ Malči Belič. Sedež skupnosti vzgojnovarstvenih zavodov SRS je v VVZ Malči Beličeve, Tržaška cesta 78, Ljubljana.
Ob zadnji točki dnevnega reda so člani razpravljali predvsem o izobraževanju osebja v vzgojnovarstvenih zavodih, saj precej zavodov pošilja skupnosti vprašanja o izobraževanju. Razumljivo je, da se skupnost zavzema za to, naj dobri kadri ostanejo v vzgojnovarstvenih zavodih. Poudarili so, da je eden izmed vzrokov odhajanja vzgojiteljic v druge poklice tudi zaprtost šolanja. Ker pravkar poteka razprava o usmerjenem izobraževanju, opozarja skupnost vse delavce s področja predšolske vzgoje, naj se s svojimi mnenji in stadišči aktivno vključijo v javno razpravo, še posebno jasno pa morajo povedati svoje mnenje delegati na vseh področjih in ravneh.
ZMAGA GLOGOVAC
kako jih odkrivamo, in otroka pravilno usmerjamo.
Predvidevamo, da bo priročnik izšel ob koncu leta 1976. Vemo, da mnogi vzgojnovar-stveni zavodi in krajevne skupnosti že veliko delajo s predšolskimi otroki, ki niso deležni redne predšolske vzgoje v vrtcih. Zato prosimo vse vzgoj-novarstvene zavode, ki že uspešno uporabljajo take oblike dela, da nam pošljejo svoje programe ali opise programov. Najboljše bomo avtorizirali in objavili v priročniku, saj se le-ta ne bo končal že ob prvi izdaji, ampak bo v presledkih prinašal še nove snopiče s konkretnimi oblikami in novostmi, ki bodo nastajale sproti ob praktičnem delu.
Programe ali opise programov pošljite na naslov: ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE SLOVENIJE, LJUBLJANA, Miklošičeva 16
Z. G.
Pred nedavnim je bila v Ljubljani, mestu gostiteljici, konferenca mest Jugoslavije. Tema konference je bila skrb za predšolskega otroka. Vodilo dela konference, ki je trajala dva dni, je bilo: „Vsi odrasli naše družbe smo odgovorni za zdrav psihofizični razvoj vseh naših otrok “
Prvo dopoldne je potekalo delo v veliki sejni dvorani na Magistratu, ko je inž. Tone Kovič spregovoril udeležencem uvodne besede, Vida Rudolfova pa je podala temeljne smernice za razvoj predšolske vzgoje, pa naj bo to družinska, institucionalna ali tista, ki je vzklila v krajevni skupnosti. Vsak predšolski otrok mora biti deležen družbene predšolske vzgoje; le tako bomo dali vsem enake možnosti za uspešen razvoj v šolskem obdobju. V razpravi je bila poudarjena problematika načrtovanja razvoja vzgojnovarstvenih zavodov in oblike predšolske vzgoje, namenjene predvsem otrokom, ki niso v vrtcih.
Popoldne je tovariš Golobič, predsednik izvršnega odbora skupnosti za otroško varstvo mesta Ljubljane, v kratkem po-
Letošnjega aprila je bil v Ljubljani prvi seminar v Sloveniji, namenjen uvajanju fotografskega oblikovanja v vzgoj-novarstvene zavode. V okviru stalnega strokovnega izpopolnjevanja v likovni vzgoji ga je organiziral zavod SRS za šolstvo — organizacijska enota Ljubljana. Seminar je vodil mednarodni mojster fotografije Vlastja Simončič, avtor izvirne metode fotografske vzgoje v predšolskem obdobju, ki je že mednarodno priznana kot .ju-
goslovanski model“. Predavanja je poslušalo 189 vzgojiteljic iz 46 vzgojnovarstvenih zavodov, kar potrjuje izredno zanimanje za nove in sodobnejše oblike izobraževanja najmlajših.
Udeleženke seminarja so praktično izvedle osem tehnik, s katerimi lahko otrok fotografsko upodablja brez fotografskega aparata in brez uporabe temnice. Metoda zbuja pozornost, ker je preprosta, hitro izvedljiva in likovno izredno učinkovita. Otroci jo z navdušenjem izvaja-
ročilu prikazal skrb Ljubljančanov in probleme, ki se v Ljubljani pojavljajo v zvezi s predšolskimi otroki. Posebej je poudaril, kako so začeli v Ljubljani skrbeti za mlajše predšolske otroke, tiste do treh let, in začeli organizirati varstvo teh otrok v drugih družinah. Povedal je tudi, da je Ljubljana v tej skrbi prav gotovo nekaj posebnega, saj je od vseh zaposlenih kar 45,2 % žena, v vzgojnovarstvenih zavodih pa je le 20 % predšolskih otrok. Na dlani je torej, da problemi niso majhni.
Udeleženci konference so si nato ogledali nekatere vzgojno-varstvene zavode v Ljubljani, kjer so potekale razprave o konkretni problematiki praktičnega dela s predšolskimi otroki, z otroki, ki so moteni v razvoju in s tistimi, ki niso vključeni v redno delo vzgojnovarstvenih zavodov, ampak prihajajo vanje v popoldanskem času.
Drugi dan konference je bik na vrsti tema: Iz prakse — za prakso, torej priložnost, da so se udeleženci pogovorili o izkušnjah pri svojem delu s predšolskimi otroki.
ZMAGA GLOGOV AC
jo na soncu v naravi, na dvorišču, doma v kuhinji ali kopalnici in v učilnici. To je pravzaprav fotografska igra s fotografskimi rekviziti, ki nadomeščajo dosedanjo risbo s svinčnikom ali barvicami. Za otroka je to novost. Ne potrebuje nobenega teoretičnega znanja fotografske tehnike, ki je ne bi niti razumel. Vzgojno pa je to igriva priprava za pojmovanje osnov fotografske tehnike, z različnimi možnostmi izvedbe in z različnim učinkom. Mojster Vlastja je to
metodo preskusil z otroki v foto klubu Gorenja vas nad Škofjo Loko in jo nato leta 1973 objavil na prvem mednarodnem simpoziju za fotografsko vzgojo v predšolskem obdobju na akademiji za vizualne medije v Remscheidu v Zahodni Nemčiji.
Ob koncu seminarja je bila izražena želja, da bi prihodnjo pomlad organizirali razstavo fotografskih izdelkov vseh zavodov, ki bodo to novost uvedli v likovno vzgojo otrok.
Lutkovna skupina vzgojnovarstvenega zavoda v Murski Soboti dela že štiri leta. Vsako leto se predstavijo s svojim programom na občinski, območni in republiški reviji. Igralsko skupino vodi že od začetka vzgojiteljica Jožica Roševa. Letos so obiskali tudi otroke v Bakovcih in s predstavo igrice Fidl-fadl navdušili skoraj dvesto mladih gledalcev. (Besedilo in slika: Dušan Antolin)
Svet
VZGOJNOVARSTVENEGA ZAVODA VELENJE
razpisuje delovna mesta:
—	dveh vzgojiteljic v zavodu
—	vzgojiteljice za potujoče vrtce.
Pogoj: končana srednja vzgojiteljska šola. Stanovanj ni!
Napredek in spodbuda
Priročnik za delo s predšolskimi otroki v krajevni skupnosti
Fotografijo v vzgojnovarstvene zavode!
Vsako soboto ob 16. uri v laboratoriju fotokluba Gorenja vas — Najmlajši pri delu
Razstava Johna Hartfielda
Ker so tuje razstave na Slovenskem redke, je vsaka od teh dogodek zase, toliko bolj pomembna pa je, če predstavlja posameznika ali skupino, ki sta oblikovala izrazni in miselni koncept širšega, evropskega pomena. Med te sodi prav gotovo razstava, ki jo je priredila SAZU v Prešernovi sobi. John Heartfield je s svojimi fotografijami, fotografskimi montažami in lepljenkami ter z angažiranostjo postal pojem tako v Evropi kot v Ameriki. Seveda pa je treba pristaviti, da je marsikje videti v njegovih delih bolj angažirano ostrico zoper vojno in militarizem, zoper nacionalsocializem ali vsakršen fašizem in totalitarizem, zavzetost za malega človeka in obsodbo kapitalističnega sveta, manj pa kot izraz umetnosti Tako mišljenje je lahko obstajalo zlasti tam, kjer fotografiji ni priznana možnost umetniškega izražanja, in ji odrekajo zmožnosti estetskega oblikovanja. Tudi Enciklopedija likovnih umetnosti (Zagreb) molči o Johnu Heartfieldu (prav gotovo iz teh razlogov). In vendar nastopa Heartfield že pet desetletij kot izjemen umetnik. Je več kot zgovoren kronist zelo razgibanega časa z vsemi protislovji, prepadi in zločini, ki segajo v obdobje med svetovnima vonama in še dlje.
John Heartfield je prišel v dadaističnem krogu iz protesta zoper tradicijo in meščansko preživelost, da bi zatem kot levičar angažirano uperil fotomontaže v bistvena družbena in politična vprašanja, ki niso zadevala zgolj Nemčije, marveč vso Evropo. Odločno se je postavil zoper kapitalizem, videl v denarnih krogih izvir vojne in bede proletariata - v tem tematskem krogu je podajal fotomontaže z zelo zgovorno in neposredno učinkujoči vsebino, tu in tam dodal nekaj besed, vendar je lahko prav vsak dojel smisel in sporočilo njegovega dela. Heartfield je zdaj resen, še raje ironično nabrušen, vedno pa terja sodelovanje gledalca, ki ga ne pusti neprizadetega. Sledi njegova dela so vidne v ustvarjalnostih mnogih sodobnih likovnikov, posnemalca pa ima tudi njegova fotografija. Toda nihče od teh ga ni dosegel. Težnja Heartfieldove fotografije je tesno povezana z njegovo vizijo socialističnega sveta in propada kapitalizma. Vselej želi ohraniti humanistično sporočilo, čeprav skozi žgočo tematiko, kjer vlada nasilje, ki ga hkrati obsoja; vedno je zraščen s časom in aktualnostjo dogajanja.
Razstava v SAZU daje lep vpogled v delo J. Heartfielda, iz bogate dejavnosti pa žal, pogrešamo več njegovih že kar antologijskih del. Spomnil se jih bo zlasti tisti, ki je imel priložnost videti njegovo retrospektivo. Škoda tudi, da ni vključenih vsaj nekaj del zadnjih desetletij po vojni, ker tudi ta delež široke javnosti najmanj pozna. Razstavni katalog je skrbno zasnovan. Čeprav je Heart-fieldovo delo navezano na določen čas in razmere, pa nam tudi dandanes zgovorno drami vest in dejanje.
IGOR GEDRIH
Pravica
Ivan Cankar in likovna umetnost
Ljubljanski mestni muzej je pripravil privlačno razstavo v počastitev stoletnice rojstva Ivana Cankarja: Ivan Cankar in likovna umetnost. Ne gre za eno tistih razstav, ki bi mogla predstaviti vse, kar bi spadalo k taki tematiki, vendar pa zbujajo ponujeni eksponati dokaj nazorno podobo bodisi o tem, kolikšen ustvarjalni odmev je imela pisateljeva osebnost pri naših likovnikih, privlačne pa so tildi izvirne ali reproducirane Cankarjeve risbe, ki pričajo o njegovi samobitni likovni sproščenosti, ne da bi kdaj pomislil na kaj več kot na risarski zapis iz veselja. Tudi ilustracije k Cankarjevim delom so več kot zgolj formalno dopolnilo k njegovim besedilom. Vsa ta območja pa doslej še niso načrtno ovrednotena, zato je razstava vredna pozornosti. Nanjo je treba opozoriti šole in učitelje.
Gledališče
»Kralj Matjaž 'm Alenčica«
Ob krstni uprizoritvi Zajčeve igre
Dane Zajc je vstopil v otroški svet z zbirko pesmic za otroke Bela mačica. Pesniška beseda, ki je svetu odraslih zapustila Požgano travo in druge „resne“ zbirke, je tu osvobojena mračnih, trgajočih sil, kot okopana v drugi luči. Lahko bi govorili o novi potezi poetične ubeseditve za otroke v slovenski lutkovni igri. Pesnik, ki je to pomlad izdal skupaj z M. Bizovičarjem pršljiv otroški besedo-met ABECEDARIJA, se svojevrstno loteva lutkovnega medija. Staroslovanski nadih o kralju-rešitelju (ki tudi po potresih spi dalje), nosi vsa obeležja izročila - tisto ljudskost, ki zadiha z jedro, okorno, šegavo robatostjo iz besedila, lutk, kostimov in iz prilagojene intonacije glasov. V tej uprizoritvi doseže dve novi ravnini.
Levji delež nosi avtor Zajc. Naslonil se je na ljudsko pesem na tisti svobodnjaški, metuljčasti ravni, ko mu služi za posodo, v katero izlije svojo duhovno, nazorsko, filozofsko, miselno vsebino.
Ljudskost je dobila svoj sodobni korelat, ki mu ne manjka humomo-satirične večplastnosti. Svečani, vzvišeni ton se razvrednoti in kralj je prav tak kot otrok na dlani ljubezni, ki poskuša vse okrog sebe omisliti - kot vsak od njegovih vojakov. Nova lutkovna govorica jemlje otroku iluzijo kraljevskosti (igralci vodijo lutke vidno, brez zavese). Pravljičnost, ki je bila vedno vsajena v pedago-gizirano posredovanje vrednot, se razbije. S tem doseže scena živost, današnjost - hkrati pa izzove sodelovanje, miselno vključevanje gledalca v tok igre, kar je izročilo nove dramaturgije.
Druga ravnina so lutke akademske slikarke Melite Vovk-Štihove. Iz sicer tradicionalnih lutk-sicilijank je ustvarila svežo, presenetljivo likovno govorico, ki predstavlja neke vrste prelomnico. Značajske posebnosti je podčrtala z obliko, velikostjo lutk, barvami in različnimi načini gibanja. Tako je razkrila svojo nesporno humormo-sati-rično likovno nadarjenost, ki sicer oblikuje slovensko mladinsko literaturo kot ena redkih samoniklih likovnih ustvarjalk. Mitičnost, zavezanost izročilu je v rokah dveh močnih ustvarjalcev dobila novo razsežnost, saj beseda ne more ,,hoditi po odru“ brez plastične vizuelnosti.
Režiserka Helena Zajčeva (Alenčica) je s tenkim posluhom združila likovno in pesniško govorico s prostorskimi postavitvami in zvočnostjo.
Ob „odkriti“ odrski predstavi pa se pojavi vprašanje dvojne igre: igre lutk in igre živega igralca, ki lutko vodi.
Igralci Nadja Strajnar, Zdenko Majron in Božo Jaklin so vstopili v to novo možnost drzno in harmonično zliti v vlogo. Brez dvoma pa je ta prijem zbudil nezaupanje in rahlo zmedo, ker je deziluzija na klasične lutkovne prijeme še močno pričujoča.
IVANCIMERMAN
Rim
Idealist
Novi slovenski film združuje tri odlike: umetniško literarno predlogo, izvrstno igralsko stvaritev Radka Poliča (pa tudi drugih igralcev, na primer Milene Zupančičeve) in režiserjevo vizualno upodobitev Cankarjevega dela. Če pa ga hočemo oceniti glede na literarno besedilo, se moramo vprašati, ali film tudi resnično zbuja isto vest o svetu, človeku in družbi kakor pisateljev roman. Zgodovinske razmere, v katere je postavljena filmska in literarna podoba idealizma, lahko dajejo vtis minulosti. Učinkovitejša je pravzaprav prispodoba, ki si samo sposoja obleko neke trenutne realnosti, za katero se skrivajo splošne zakonitosti življenja. Od nas, gledalcev, je odvisno, ali bomo kostume v filmu znali,,preobleči" v svoje - v kostume, v katerih igramo današnje idealiste in konformiste. Okrog nas ne manjka zapitih idealistov in brezobzirnih konformistov, samo da nam je težko priznati enako bedo svetu, ki pušča krvaveti ljudi s humanimi vzori ter manipulira z njihovimi idejami.
Idealizem pripada človekovemu notranjemu doživljanju, zato gre za ideali samo človek s čutečo notranjostjo, ki pa največkrat nima materialne moči. Veliki idealisti v svetovni zgodovini so dali tej senzibilnosti tudi duhovno moč. Film in roman pa prikazujeta tisti šibki idealizem, ki temelji na zanosu in čaru idealov in se ne more odpovedati doživljanju čustvene drame idealistove osebnosti. Vendar sta zanos in čar iskrena in doživeta. V trenutku materialne negotovosti in osamljenosti, s katerima družba zlonamerno kaznuje idealista, se ta drama polasti nosilca človeških idealov in ga stre. Preide v pasivnost in nedejavni plemeniti srd. Idealist s čustvi teatralizira svojo usodo in opravičuje svojo šibkost. Film je posebno močan v podobi, ko se razprostre idealistova razklanost: njegova propadla eksistenca se-razkraja, umira, vendar pa v njej bodisi kot vest bodisi kot spomin vstaja resnična duševna podoba idealistove osebnosti. Lik takega idealista je pravzaprav podoba nemoči aktivno doživljati neizogibni razkol med stvarnim in duševnim jazom ter podoba spečega sna o idealnem človeku, ki se je lahko uresničil samo do pol poti.
Takšna je namreč boleča izpoved obeh del. Boleča je, ker izziva sedanjost, zato tudi zasluži pozornost bolj kot druge lastnosti, slabosti ali vrline filma.
SAMO SIMČIČ
Aktualno
Ho DANAŠNJI U UMETNOSTI
Na tej ki oni strani reke
Živimo v času, ki hlasta za novostmi. Kos je marsikateri, prej skorajda nerešljivi nalogi. Brati in pisati smo naučili ne le sebe, ampak tudi številne „misleče“ stroje. Ob tem nenehno preverjamo bitnost in zakonitosti tovrstnega delovanja, ki nas usposablja, da združujemo, kar je celota, in ločujemo kar je treba ločevati:
V	zadnjem času se večkrat postavlja vprašanje, kakšen je razloček med ustvarjalci in neustvarjalen tudi sredstva obveščanja objavljajo prispevek na temo umetnost in kritika, teorija in praksa.
Bujni razcvet umetniškega ustvarjanja in občasno še številnejši primeri zanosnega kritičnega opredeljevanja teh dosežkov kažejo, da bi delne rešitve tega, včasih kar perečega vprašanja lahko speljale marsikoga v zmotno prepričanje. Menil bi, da gre pravzaprav za isto prizadevanje, da stoje kritiki in umetniki na istem bregu zdaj počasne zdaj deroče reke kulturnega življenja.
Če bi bilo to res, tedaj bi bili resnična kultura in resnična umetnost le seštevek umetniških del in kritik; dobili bi kulturni komplet in s tem bi bilo vse rešeno.
V	iskanju primernega ponazorila se kar vsili primerjava z enim ali dvema bregovoma. In kjer je breg, je tudi reka; kjer je reka, je tudi voda; in kjer je voda so tudi odsevi. Odsevi so pomenili Platonu tisto stopnjo bitnosti, ki ji ustreza stopnja spoznanja le kot ugibanje. Primerjava postaja torej vse bolj smiselna. Preveč varljiva bi bila zgodba zgolj o enem bregu. V resnici obstajata dva, ki sta si lahko na las podobna, toda pogled z njiju je povsem različen.
Na bregu, kjer so ustvarjalci, rastejo stavbe njihovih del, prostor polnijo materialni objekti velikih razsežnosti, pestrih oblik in barv. Vse na njih je jasno in oprijemljivo za tisti kraj in čas.
Ocenjevalci, kritiki in spremljevalci z drugega brega pa si prizadevajo uganiti, kaj je za visoko fasado mest onstran reke in čemu vse to. Kaj je izhodišče njihovega ocenjevanja? Le pogled na fasade in sence v vodi, na odseve s kaj pičlo podobo resničnosti, z videzom, ki vara?
Če bi razmišljali tako, bi lahko postali pristranski. Toda nepravilne in često meglene ocene nas spodbujajč, da razmejimo to, kar je različno, in opozorimo na tiste [X)teze, ki zahtevajo povsem svojevrsten in samostojen hačin obravnave. Res je, da več ljudi več ve. Toda včasih te z drugega brega zadene novica, ki zbode kot negacija, pa vendarle pomaga razvozlati dialektiko nasprotij. K temu tudi težimo.
Če namreč nekdo skuša odkriti resnico o mestu onkrat brega iz senc v vodi, mu spodrsljaja ni mogoče zameriti. Če pa se v drznih zavesljajih poda vzdolž reke v čolnu in prezre, kar je nastajalo v stoletjih ob reki, je njegov potopis podoben samozavestnemu drdranju motorja, ki ga ne upravlja roka iskalca, ampak le nojev-ščina snoba.
Pričevanje takih ..ocenjevalcev" sc omeji le na subjektivno spoznanje, ki mu ne sledi obvezna nadaljnja stopnja dialektične kritike, predvsem kot samokritike in iskanja protislovnosti. Svoja mnenja enačijo z objektivno resnico. Njihova ,.ocena" bi bila približno taka: Resda na drugem bregu opažamo neko bivališče, žal pa v srednjeveški arhitekturi manjkajo najnujnejši elementi: pralni stroji, in tudi televizijskih anten ne opazimo. . . Skratka, nič kaj zanimivo, in če sodimo po odsevih v vodi je to le bleda senca življenja. Poročevalčeve besede naj bi uteleševale pristno življenje. Bile naj bi edina resnica, s katero je mogoče nadomestiti vse.
Ni težko razsoditi: Vse, kar imajo ocenjevalci na voljo, so v najboljšem primeru sence v vodi, čimbolj pa se jim približujejo, tem manj resnične so te podobe; jasno vidijo le valove reke. Samo iz primerne razdalje so sposobni dojemati, kar jim je dano. Želijo ostati to, kar so. zato se morajo s tem zadovoljiti. Če pa bi prestopili na nasprotni breg, bi zanje veljala merila sposobnosti urejanja, gradnje, ustvarjalne dejavnosti. Znašli bi se sredi ali ob robu povsem različne bitnosti življenja. Senc svojih del ne bi našli, našli pa bi temelje svoje drugačne potrditve.
V	času natančnih opredelitev miselnih postopkov spodrsljaji niso dopustni, ker bi jim že očitali pristranost. Kdor se želi napiti čiste vode, naj stopi po reki navzgor do izvira potoka. Kdor želi jasne podobe življenja, naj izmeri svoje delo tudi v materialni razsežnosti splošne in svoje biti.
IGOR PLEŠKO
Tajiri Shinkichi ob svoji plastiki „na štiri oči“ .. .
!

&
Sadje zelenjava
VELETRŽNICA S KMETIJSKIMI PRIDELKI LJUDLJANA
NUDI SLOVENSKIM ŠOLAM:
—	svežo zelenjavo
—	sveže domače in južno sadje
—	konzervirano sadje in zelenjavo
—	sadne sokove
—	sadne sirupe
—	razne zelenjavne koncentrate
—	džeme, marmelade
—	suho sadje; slive, hruške itd.
—	fižol v zrnju
—	jajca
Vse našteto blago vam nudimo po dnevnih grosističnih cenah.
Naročila sprejema naša prodajna služba
telefon: 316-185 317-564 317-249
Ljubljana, Poljanska 46/a
Popravek
/p/l Scena — Ljubljana, Cigaletova 8, tel. št. 312-577
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE opozarja na pomembno delo
PEDAGOGIKAMI
Knjigi, ki so ju uredili dr. Ljubo Kmeta, dr. Nikola Potkonjak, dr. Vlado Schmidt in dr. Pero Simleša, zajemata vsa bistvena poglavja pedagogike in sta namenjeni poklicnim učiteljem vseh vrst in stopenj šol. To delo prinaša tako obširno gradivo, da bodo po njem segali tudi vsi, ki kakorkoli delujejo na področju vzgoje, izobraževanja, šolstva in prosvete, pa tudi tisti, ki so s svojim delom povezani s pedagoško teorijo.
Še posebej bo to delo nepogrešljiv priročnik za prosvetne delavce, ki opravljajo strokovni izpit, pri izrednem študiju in pri poglabljanju pedagoškega znanja.
Knjigi, ki obsegata 1176 strani, vezani v platno, staneta 660 din. Dobite ju v vseh knjigarnah, naročite pa ju lahko pismeno z izpolnjeno naročilnico na naslov
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE Mestni trg 26, Ljubljana
NAROČILNICA PD-III
Nepreklicno naročam delo PEDAGOGIKA v 2 knjigah.
Ceno 660 din bom poravnal takoj ali v mesečnih obrokih po 100 din. Knjigi mi pošljite na naslov (tiskane črke!)
Datum:	Podpis naročnika:
Svet
ISNOVNE ŠOLE VITANJE Ponovno razpisuje prosto delovno mesto ' učitelja razrednega pouka.
^Prejmemo tudi učiteljski par. Na voljo je novo dvosobno tanovanje v bloku.
P^BOR ZA MEDSEBOJNA DELOVNA RAZMERJA PRI vZGOJNOVARSTVENEM ZAVODU POSTOJNA
razpisuje prosta delovna mesta:
~ 1S vzgojiteljic
^°goji: končana srednja vzgojiteljska šola
Ismene prijave sprejema tajništvo VVZ. Postojna, Pot na Kredenco, štev. 4
Stanovanje: po dogovoru — samske sobe.
OSNOVNA ŠOLA BOŠTANJ
razpisuje delovna mesta:
" učitelja angleškega jezika, PRU ali P (polovični delovni čas)
~~ učitelja slovenskega jezika, PRU ali P;
učitelja likovnega in tehničnega pouka, PRU ali P;
~~ učitelja matematike in fizike, PRU ali P.
Delovna mesta so razpisana za nedoločen čas. Nastop dela: 1. 9- 1976.
Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovska vprašanja skupščine občine Slovenska Bistrica
razpisuje naslednja delovna mesta:
1.
2.
3.
4.
ravnatelja osnovne šole Pohorskega odreda Slovenska Bi strica
ravnatelja osnovne šole Spodnja Polskava ravnatelja osnovne šole Gustava Šiliha Lapoije ravnatelja osnovne šole Veljko Vlahovič Črešnjevec POGOJ:
Za ravnatelja šole je lahko imenovan, kdor izpolnjuje tele Pogoje:
*• da ima visoko ali višjo izobrazbo pedagoške smeri, opravljen strokovni izpit in najmanj 5 let pedagoške prakse da ima moralnopolitične vrline in je dejaven družbenopolitični delavec.
^ razpisana delovna mesta se lahko prijavijo tudi kandidati, ,5' izpolnjujejo pogoje pod tč. 2 in imajo srednjo strokovno 'Zobrazbo pedagoške smeri ter najmanj 10 let delovnih izkuš-^nJ- Zavezati pa se morajo, da si bodo v 2 letih pridobili višjo . s°tsko izobrazbo pedagoške smeri.
Kandidati naj pošljejo vloge z življenjepisom, navedbo podat-o dosedanjem delu in dokazili o strokovni izobrazbi kopiji za volitve in imenovanja ter kadrovska vprašanja Sku-Pscine občine Slovenska Bistrica v 15 dneh po objavi razpisa.
Delovna skupnost OSNOVNE SOLE RODNI VRH
razpisuje prosto delovno mesto — razrednega učitelja za nedoločen čas. Pogoj: U ali PRU Stanovanja ni. Nastop dela: 1. 9. 1976.
ŽELEZARSKI
IZOBRAŽEVALNI CENTER —
JESENICE
razpisuje za nedoločen čas naslednja prosta delovna mesta na strokovnih šolah:
a)	2 učitelja za poučevanje strojnih predmetov na tehniški metalurški in strojni šoli,
h) 2 učitelja za poučevanje metalurških predmetov na tehniški metalurški in strojni šoli,
c) učitelja za poučevanje obrambe in zaščite na strok, šolah.
Pogoji za sprejem:
a)	diplomirani inženir strojništva (abs. II. stop.)
b)	diplomirani inženir metalurgije (abs. II. stop.)
c)	priznana strok, usposobljenost.
Nastop dela: 1. 9. 1976.
POSEBNA OSNOVNA ŠOLA IDRIJA razpisuje prosti delovni mesti:
—	specialnega pedagoga za podaljšano bivanje
—	učitelja telesne vzgoje Pogoji:
—	dokončana višja ali visoka šola
—	začetek dela za nedoločen čas: 1. 9. 1976
—	stanovanj ni.
Odbor za medsebojna delovna razmerja bo sprejemal vloge s prepisi spričeval in življenjepisom do zasedbe delovnega mesta.
OSNOVNA ŠOLA
MATIJA BLEJCA MENGEŠ,
odbor za medsebojna delovna razmerja,
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
—	učitelja za 3. razred
(U ali PRU za razredni pouk)
—	učitelja za OPB na podružnični šoli Trzin (U ali PRU za razredni pouk)
—	učitelja zemljepisa (PRU ali P za zemljepis)
—	pomočnika ravnatelja
(U, PRU ali P z opravljenim strokovnim izpitom in desetletno delovno prakso, potrebne moralno-politične lastnosti in čut za gospodarska vprašanja)
Za vsa delovna mesta velja poskusno delo 3 mesece.
Prošnje pošljite v 15 dneh po objavi.
KMETIJSKI ŠOLSKI CENTER RAKIČAN
PRI MURSKI SOBOTI
razpisuje za nedoločen čas delovno mesto: — učitelja telesne vzgoje, P.
Stanovanja ni.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
Delovna skupnost ZDRAVSTVENE ŠOLE MURSKA SOBOTA
razpisuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom prosto delovno mesto:
— učitelja nemškega in angleškega jezika — visoka izobrazba
Odbor za medsebojna razmerja OSNOVNE ŠOLE BAKOVCI
ponovno razpisuje za nedoločen čas prosta delovna mesta:
—	učitelja nemškega in slovenskega jezika, PRU
—	učitelja slovenskega in nemškega jezika, PRU
—	učitelja matematike in fizike, PRU
—	učitelja biologije in kemije, PRU
—	učitelja glasbenega pouka in zborovsko petje, PRU.
Na delovna mesta, za katera se ne bodo prijavili učitelji z ustrezno izobrazbo, bomo sprejeli tudi absolvente PA za določen čas.
Stanovanja zagotovljena v bloku. Prednost imajo kandidati, ki bodo stanovali v kraju službovanja.
Rok za prijavo na razpis je 15 dni po objavi.
Delovna skupnost OSNOVNE SOLE GORNJI PETROVCI
razpisuje prosta delovna mesta:
—	učitelja matematike in fizike, PRU
—	učitelja zgodovine, zemljepisa in domovinske vzgoje, PRU
—	učitelja tehničnega pouka (dopolnjevanje z zemljepisom), PRU
—	učitelja nemščine (dopolnjevanje iz drugih predmetov), PRU
—	učitelja glasbene in likovne vzgoje ter za pevski zbor, PRU (veselje do dela z instrumentalnim ansamblom)
Če ne bomo. dobili prijav z ustrezno izobrazbo, bomo na razpisana delovna mesta sprejeli absolvente pedagoške akademije z ustrezno skupino za določen čas.
Stanovanj ni!
Prijave pošljite v 15 dneh na: Osnovna šola Gornji Petrovci 69203 Petrovci.
JUGOBANKA - SEDEŽ LJUBLJANA TITOVA 32
IZPOSTAVE:
-	61000 LJUBLJANA, Pražakova 14
jmKKKŠfdd	- 61000 LJUBLJANA, šiška. Celovška 106
(VVOL	- 61000 LJUBLJANA, Bežigrad, Titova 64
f/O - 63000 CELJE, Titov trg 7
-	64270 JESENICE, Maršala Tita 20
" 62000 MARIBOR, Svetozarevska ulica bb.
” 69000 MURSKA SOBOTA, Staneta Rozmana 5 ~ 67000 SEŽANA, Partizanska 7
PRIDI POME V JUGOBANKO
iii lliiiii H i i isiji:i:i!!i;i

MHilliililllllliliiiliiiliHilillllillllilHIilllllllllilillililll!^

KOVINARSTVO »M A J A<
61000 Ljubljana,
Celovška cesta 182 A Telefon 061 57 431
1 Kovinarstvo
I »MAJA«
1 nudi
šolam v izgradnji, rekonstrukciji in za vzdrževanje:
—	izdelavo in postavitev montažnih hal
—	odlitke barvnih kovin
—	rezalne stroje
g	— izvrstne aluminijaste radiatorje
f§	— servisne storitve
splošne ključavničarske in strojne dejavnosti
Interesentom za radiatorje dajemo brezplačne strokovne nasvete pri projektiranju ogrevanja. Izdelamo jim tudi predračune, četo žele.
Na obisk vabimo strokovne izletnike in sprejemamo v uk splošne ključavničarje.
Ilillilllll!llll|lllllllllllllllilll!llllllllllliilllšil!l!!llllliilll!!llilllll!lllll!l)illl!lllll!llltiilll!lllllllllllilllllll!!lll!!illliil!lllllliiil!ll!llll!llllllilll!iilllllilllllllilllillllilll
TURISTIČNA AGENCIJA LJUBUANA.TRDIN0VA3 tel. 310-933,314-544
VAM NUDI
PRIJETNA POTOVANJA
Kumrovec—Stubica Plitvice San Marino Kneževina Monaco Dunaj Budimpešta
Kneževina Liechtenstein
Na voljo so vam programi za letni oddih v
0 POREČU (hotel Lotos, Bellevue, hotelsko naselje Pical in Lan-terna)
0 UMAGU (hoteli skupina Zagreb in hotelsko naselje Polinesia)
0 ŠIBENIKU (hotelsko naselje Solaris)
Po vaših željah lahko organiziramo izlete po domovini in tujini. Profesorjem, študentom in dijakom priporočamo, da si čimprej zagotove avtobuse za končne izlete. Vse informacije dobite po telefonu št.: 314-687.
Zaupajte nam in se oglasite v naši poslovalnici!
25. 5. (1 dan), cena235 din 5. 6. (2 dni), cena 540 din 29.5. (2 dni), cena580 din 3. 6. (4 dni), cena 1.490 din 5. 6. (2 dni), cena710din 12. 6. (2 dni), cena770din 11.6. (3 dni), cena 1.195 din