Učiteliski pravnik. OMEJITEV ODTEGOVANJA ZA DR« ŽAVNE TERJATVE OD PLAČ UPOKO* JENCEV. Finančni minister je pod št. 28.521/1. od 12. maja izdal naslednjo rešitev, katero zaradi velike načelne važnosti za vse upoko^ jene državne uslužbence bbjavljamo v doslovnem prevodu: »Dogaja se, da državni upokojenci za radi napačnega uporabljanja zakonskih predpisov, s katerimi so urejene osebne in rodbinske draginjske doklade, pfejmejo iz dr= žavne blagajne več, kot jim pripada po zakonu in se rnora zato z upravnimi prepo; vedmi na njihove pokojninske prejemke \z-terjati preveč izplačana jim vsota, zarad; česar pridejo taki upokojenci v težaven položaj ker jim za življenje ostane manj kot polovica skupnih pokojninskih prejemkov Ker je v §§ 94. in 264. uradnLškega za= kona od 31. marca 1931. predpisano, da se za državne terjatve more po upravni poti staviti prepoved do 30% pokojninskih prejemkov, je dopuščeno v zakonu, da se ob predpisovanju upravnih prepovedi ne določi maksimalni odstotek. Z ozirom na to, zaradi olajšanja gmor« nega položaja takih upokoj-Pcev in v soglasju z g predsednikom minisirskega sveta rešujem: 1. da se za poravnanjc pomotoma izplačanih vsot osebne in rodbinske draginjske dokladc more prepovedati \i)% pokojninc m osebne doklade, neglede na vehčino državn. terjatve, to pa samo v tistih primerih, kjer se je pomotno izplačilo upokojencu izvršiio brez njegove krivde, in 2. da se izvrši pregled že odrcjenih upravnih prepovedi tc vrste in se prepoved zniža na 10% pokojnine in oscbn_ draginj ske doklade.« Z odločbo splošne seje oi! 5. junii* 1931., št. 52.016 je glavna kontroia izrekia, da s to rcši.tvijo soglaša. Na podlagi tc odločbe se bodo premnogim upokf^jencem, ki so često brez sleherne svoje krivde prejeli na draginjskih ck>kla= dah več, kot bi jim pripadalo po predpisih, odtegljaji znatno znižali, s tem pa se jim bo možnost prcživljanja zelo ul.ijšnla. (»Naš Glas«). —§ Zaračunavanje davka na poslovni promet. Z zakonom o skupnem davku na poslovni promet z dnc 12. julija 1930, ki se je pričel uporabljati z dncm 1. aprila 1931, je bil dosedanji način plačevanja poslovnega davka deloma izpremenjen ter se je uvedel takozvani skugni davek na poslovni promet, ki sloni na principu, da se davek plača od istega piiedmeta lc cnkrat, to je na mestu produk= cije ali ob uvozu v državo, dočim se je prcje davek zaračunal v vsaki prometni fazi. Da= vek sc sedaj plačuje po skupni stopnji (skupni davek) pri proizvodnikih, ob uvozu in pri trgovcih. Doslej so vse državne in samoupravne oblasti in ustanove zaračunavale pm vseh nabavah l%ni davek na poslovni promet. Z novim zakonom je ta odnedba deloma izpre« menjena in sicer: Za vse nabave za račun države ali samoupravnih teles, sklenjene po 1. aprilu 1931 se ob izplačilu ne zaračunava in odteguje davek na poslovni promet. Iz= vzetno od tega pa se v smislu čl. 5. Uredbe o skupnem davku na poslovni promet šenadalje zaračunava in odvaja pristojni davčni upravi obči 1 % davek na poslovni promet v naslednjih primerih: Za nabavkc življenjskih potrebščin za ljudi in živino v nepredelanerh stanju, za ka* tero v tarifi ni predvidena stopnja skupncga davka na poslovni promet (na pr žito, krom* pir, skratka poljski pridelki; za riž na pr. pa je določcna v tarifi stopnja skupnega davkain se tedaj ne smc zaračunavati šc 1 % obči posl — prom. davek). Nabave življenjskih potrebščin neposredno od pridelovalca pa v obče niso podvržene poslovnemu davku. Pri nabavah ostalih predmetov in blagase ne sme zaračunavati davck na poslovni promet (na pr,. pisarniški material, knjige, tekstilno blago, les, premog). ker plača davek proizvodnik pri davčni upravi ali za uvoženo blago uvoznik pri carinarnici. Za usluge (dela), ki jih izvrše po naro« čilu in na račun državnih ali samoupravnih teles privatne osebe bodisi z umstvenim ali fizičnim delom (inžeiijerji, zdravniki, umetniki, obrtniki, delavci itd.) se zaračunava 1% posl. prometni davek, kakor doslej, ako gre izključno le za uslugo (delo) brez trošenja materiala (naprava načrtov, delo obrtnika za razna popravila). Ako se pri izvršitvi dela obenem troši tudi material, je treba upoštevati da-li je oni, ki v konkretncm primeru izvršuje uslugo (delo) potrošnik (predelovalec) materiala ali dobavitelj. Ako predclujc ali troši svoj material, sc zaračunava 1% obči davek, čeprav jc ta ma= tcrial podvržen plačilu skupnega davka na posl. promet, ker je iz tega materiala napravil nov predmet. Ako pa je deloma mater.al samo dobavil in na njem ni fiičesar predelal ali dodal, sc od vrednosti tega materiala nc zaračunava obči poslovnoprom. davek. Na pr.: Z,a pločevino se plačuje skupni davek tia posl. prom. ob uvozu ali ob proizvodnji. Kleparju, ki je napravil na poslopju nove žlebovc se mora ob izplačilu zaračunati 1% obči davek od celokupnega zneska, ker je s predelavo pločevine napravil nov predmet. Instalater. ki je izvršil kompletno električno in< stalacijo, mora plačati obči 1% davek od celo* kupnega računa, razcn _a dobavljene žarnfce, lestence in motorje, ker na slednjih predme= tih ni ničes-ar dodal ali predelal, medtem ko je iz ostalega instalacijskega materiala na> pnavil nov predmet, to je električno omrežje. Analogno je postopati pri vseh podobnih nabavah. Vse šolske upravitelje opozarjamo na ta določila, obenem pa še posebej na zakon o skupnem davku na poslovni promet, z dne 12. julija 1930, »Sl. 1« št. 26 z dne 19. scptembra 1930 in na dopolnilni zakofi in izvr* šilne uredbe v »Sl. 1.« St. 26. z dne 17. apfila 1931. NOVI ZVEZKI ZA OSNOVNE IN VIŠJE NARODNE SOLE. Šolskim upraviteljstvom in učiteljstvu narodnih šol priporoča Učiteljska tiskarna, da nabavijo nove zvezke za osnovne šole za svoje šole in razrede, ker so ti zvezki izde* lani po predpisih, kakor jih je ugotovila ko> misija v ministrstvu prosvete v Beogradu za sestavo enotnih zvezkov. Zvezki so sledeči: 1. Lepopisnice z napisanimi vzorci. (Rjav ovitek.) 2. Lepopisnice brez napisanih vzorcev. (Rjav ovitek.) 3. Lepopisnice z napisanimi vzorci v cirilici. (Rjav ovitek.) 4 Okrogla pisava. 5. Pisanke in vežbanke. (Zelen ovitek) 6. Vežbanke za računanje. (Moder ovitek.) 7. Risanke. (Siv ovitek.) Vsi zvezki so izdelani iz najfinejšega pisalnega papirja ter opremljeni s pivnikom. Šolska upraviteljstva in učiteljstvo naprošamo, naj opozore trgovce z zvezki, da naroče, ko jim poide zaloga dosedanjih zvezs kov. le nove vzorce, da bodo tako polagoma uvedeni v vse šole enotni zvezki. Šolska upraviteljstva so prejela podro* ben prospekt in opis zvezkov. Uvedite nove zvezke v »voje razrede! Z uvedbo teh zvezkov koristite tudi svos jemu stanu, ker podpirate svoja stanovska podjetja! Učiteljska tiskarna v Ljubljani. —§ Pogoji za sprejem na učiteljišče. Na podlagi § 34 zakona o učiteljiščih je prosvet* ni minister predpisal praviln.k o sprejemnih izpitih in vpisu v I. razred učiteljišč. Zakon določa: (""1. 1. Učenci in učcnke, ki s- -• sm'-~"u §§ 33., 34. in 35. zakona o učiteljiičih prijfc* vijo za vpis v _. razred učiteljišč, jc treba takoj po vpisu zdravniško pregledati. Pre= gled opravi šolski zdravnik. če pa tega ni, sreski sanitetni referent iz kraja, kjer je šola Ta pregled bo 14. in 15. septembra. Pri« sostvujejo mu praviloma ravnatelj ali njenov namestnik in en učitelj, ki ga ravnatelj določi. Čl 2. Učence, <ki bolehajo na dolgotrajs ni bolezni ali ki so podvrženi bolezni, ne< varni za druge učence, ali pa imajo kakršno* koli telesno napako od rojstva ali ki za svoja leta niso dovolj razviti in pravilno fizično raščeni, se ne smejo pustiti k sprejemnemu izpitu. Razlog o odklonitvi je treba navcsti na prošnjo. To opombo podpišejo zdravnik iti prisotni člani. Takemu učencu je treba takoj 16. septembra vrniti vse priložene \U stine s podpisom članov. Čl. 3. Sprejemna izpita sta dvojna: a) za Učence z nižjim tečajnim izpitom srednjih šol, b) za učence z izpitom meščanske šole. Čl. 4. Učence z nižjim tečajnim izpitom srednjih šol je treba glasbenp preizkusiti glede sluha in glasu. Učenci, k\ nimajo posluha, pa čeprav so telesno zdravi, se ne stnejo sprejeti v učiteljišče Tem učencem je treba takoj vrniti listine. 01. 5 IzpraSevalni odbor za glasbeno sposobnost tvorijo ravnatelj ali njegov narttestnik, glasbeni učitelj in še ena učna moč, ki je glasbeno izobražena. Čl. 6. Sprejemni izpit učencev s polože« nim izpitom meščanskih šol je pismen in ustmen. Čl. 7. Pismen izpit je treba polagati iz narodnega jezika, iz narodne zgodovine in iz zemljepisja Jugoslavije, matematike v ob= segu, določenem za nepopolne gimnazije (štirirazredne). Čl. 8. Ustmene izpite je treba položiti iz narodne zgodovine in iz zemljepisja Jugo slavije, matematike v obsegu, določenem za nepopolne gimnazijc (štiri razredne). *Cl. 9 Izpraševalni odbor za učence me« ščanskih šol tvorijo ravnatclj ali njegov na= mestnik in člani učiteljskega zbora za posafnezne predmetc, ki jih določi ravnatelj. Čl 10. Po končancm pismenem in ust= menem izpitu sklepa izpraševalni odbor, ali kandidata sprejme ali ne. Čl 11. O izpitu sc vodi zapisnik. Vanj je treba zabeležiti postavljene naloge za pismen izpit, učeneevo im_ in sklep o njegovem sprejemu ali odklonitvi. Zapisnik podpišejo vsi člani, piše ga pa član odbora, ki ga določi ravnatelj. Čl. 12. V prvi razred sc lahko sprejmejo učenci s končanim 5. ali 6. razrcdom gimna* zije, če niso prestari, če so telesno in duševno zdravi in če imajo posluh in glas.