Stcv. 98. »SLOVENEC«, due 1. maja 1931. Stran 9. O spomladanskih običajih pri Siovanih že antični Grki so začetkom pomladi praznovali svojo dJonlalje In po frigijskcm vzorcu wzili po doželi ;mater bogov« (itietrojo) posipajoč Ji i>ot s cvetjem. Podobno so stari Germani vozili po deželi začetkom pomladi »NerUinso, stari Slovani pa »o praznovali prihod pomladi (Vesne) a slovesnim uničenjem simbolne podobe Morane, boginje zime in smrti. Slovanom je iz njihove mitološke, -pan-dainionlstične« dobe ostal marsikateri simboličen paganski običaj celo Se v moderne čase. Po po-kristjanjenju so se ti običaji začeli pozabljati, toda v nokakSill ■ preoblečeni t obliki so pa ie oetali, dasi »o si navzeli polog poganskih tudi krščanskih potez. Zahodni Slovani praznujejo prihod pomladi ali no tiho nedeljo (tudi :sredpostno sredo-), ali nu Jurjevo (23. ali 24. oprila) ali na Jeremijcvo (1. maja). Na tiho nedeljo Je pri nekaterih Slovanih običaj, da »c zbero vsi prebivalci vasi, napravijo ir. cunj podobo grde staro babe. Jo priveiojo trn drog in bcKlijo * njo pojoč po veseli ln poljih. Končno vržejo babo med smehom in vrlSčem v vodo, ali pa Jo sežgo slovesno nn grmadi. Ponekod so nosil babo tudi na mejo bližnje vasi in Jo vrgli na ono stran, potem pn bežali domov, da }bi Jih baba ne vjela«, zakaj onemu, na čigar svetu leži, prinese nesrečo p.abo so imenovali Morano (Manna, Murenn, Maju) ali pa smrt in tozadevni obred odnašanje smrti« ali -.pojenje«. Tudi pri Slovencih je veljal ta običaj. še do dane« se je obdržal sled Moraninega obreda, čeprav v potegavščini, ki velja olrokom. Nn Gorenjskem (okolica Škofje Loke) trdijo odrastli ljudje otrokom, na >predpustno sredoc, da -bodo danes opoldne babo žngnll« no tem ali onem travniku. Zanalašč skuhajo danes opoldne žgane«, za katerim pa otrokom ni toliko knkor za babo in iaganle in seveda vsi nore po okolici in iščejo babe in Žagarjev. Ko se lačni in prevarani vrnejo domov, zvedo, da nI od žgancev nič več ostalo. Toliko se ie od »žaganja babe«, Mormitiep« kulta do danea Se ohranilo; pred dvesto leti so pa Morano k- sežlgali, kakor poroča Linhart. Drug običaj praznovanja prihoda pomladi zadeva človeka, ki ae mora tn čas prenovili ln se otresti vsega slabega, da atopi prerojen in Čist v n o v o I e I j e. Recimo južni Srbi praznujejo na god sv. Jeremije, okrog I. maja v to svrho. Še pred solnčnlm vzhodom vstanejo Ione in dekleta in prineso vode i* sedmerih studencev, s katerimi ae utuljcjo vsi ljudje in se opere perilo in hiša. Olroci pa zboro kotlo, louco in pokrovače in razbijajo po ujib, da bi preplašili jurovnic« pojoč: • nnrei'. Pobega], pobegejm begaj pogasijo! Ute Ii go Jeremijo! Tako vidimo, da Je ta običaj v «vezi tudi s spominom na prihod krščanstva lil odhod poganstva. Po drugod mod Jugoslovani še dandanes mečejo >Maio< v vodo na Jeremijevo in pojo: Jeremija u more, Zmijurine za more! Jeremija u polje. Vse zini je u more! Na Češkem sprašujejo »Moreno«, ko jo sežigajo, kam da Jo dula ključe spomladi in ona odgovarja, da Jlb je izročila cvetni nedelji, da bo pomikala cvetje in korenje i* zemljo . Tudi pri Slovencih Je vera, da cvetna nedelja, ali nedelja prej, ali kateri svetnik, ki praznuje v tem Času svoj god, »odklone« spomladi vrata in ozdravi zemljo, da lahko ležiš na njej, ue da bi zato zbolel. Podobno običaje so od Slovanov vzeli tudi sosedni Nemci iu Italijani. Prihod pomladi se praznuje med vzhodnimi Slovani, tudi ie med vzhodnimi Slovenci na dan «v. Ju r I j o , dne 28. ali 24. april«. Srbi na ta dan z vozli v verigah in leskovimi križri, katere polagajo v hišo in na polje, preganjajo čare ln nesrečo, se vsi umivajo in kopljejo, češ dn ni bo-Ijega »a zdravje, kakor Jurjevn kopel). Ponekod na ta dan peko tudi jagnjo »Gjurgjevilo», vseka- Lutetia Paristorum docei Čudovito lepa, ker resnična je svetopisemska Erilika o Dobrem pastirju. Kristjanom v katakom-ah ie bila tako ljuba, da jo danes v teh doslej raziskanih podzemeljskih prostorih najdemo v raznih slikah in oblikah preko stokrat. Čudovita jc bila moč Dobrega pastirja, ki je nekoč poganske množice pridobil krščanstvu. Kdor dane* raziskuje življenje v trgih in industrijskih krajih, v letoviščih iti zdraviliščih, v mestih in predmestjih, najde marsikje grozne prepade duševnega ali telesnega ali obojnega gorja v novih naselbinah delavskih množic. To t»o katakombe dvajsetega stoletja. Kakšna nevarnost preti človeški družbi iz teh nezavarovanih prepadov. >Ta množica-, j« opozoril nanjo Albert dc Mun 190S v Parizu prtd izbranim poslušalstvom, -valuje pred nami kakor morje, naglo in nczadržljivo. 1o je valovje, ki vidoma raste, ki nosi v stbi gorje in sovraštvo, trpljenje in strast, upravičene upe in nv-spolnjene sanje. Ne rečem, da ta množica že v tej uri ograža vate stanovanje in ognjišče, vaše imetje in premoženje, vaših otrok varnost in bodočnost. Reči pa moram: to ljudstvo je gospodar naš« usode in postave, to ljudstvo bo razsodnik o našem suženjstvu ali o naši prostosti. To ljudstvo bo v zaslepljenosti svojih predsodkov odločilo: ali bo Francija ostala krščanska, ali bo spet zapadla poganstvu.» Francija je bila v katakombah. V zapuščenem kraju pariškega predmestja je kor pa ostajajo ljudje po ves dan na p rotte m, so kitijo z zelenjem in veselo plešejo kolo. Naši Helokrnnjvi ovije Jo za Jurjevo v zelenje majhnega dečka In ga vodijo po hišnh. pojoč: Hvaljen budi Rog! Nastalo je novo loto, pornozi nam Bog! Sve so kito oklenile, samo Jed na ne, Ona nije oklenila, kaj zelena nijl Na to] kiti sva gospoda i gospod Rog. Prlšul je prišal, pisani vuzntn (Velikanoč) (Ho je dojel zeleni Jura j Iza loga zelonogn, Iza morja krvaroga. Ponosni jc done*«) lakat dugu mlndicu Donosa! pedenj dugti traviru Po dalekoni |>utu po dobelom gruču. Dajte mu dajle, kaj premorete! Potem naštevajo: ;zobi, hrži, hajde, žita. jajo, soli, Inku. me.su, pogače, groš, dinara, škudu itd. Končno se poseui neha: Pulki so mi puti. opauci su votli Nimam drilu ni smole, šila mi jc u Metliki, drita u Ljubljani — Paklo to su borom, cipole razdorom! O, kaj? Slara majko! Hudo ka]? Tožko mi je stati pred vašimi vrati. Tudi odrastli hodijo jurjevat in nosijo v tem primeru po hišah dolge prek I je. na njih |ia naboden« butare cvetočih vej ali zelenja. All je JurJe-vanju ros v zvezi z antičnim Pionizovim pomladnim kultom, o tem še ni sporazuma, podobnosti so pa mod obema velike. Vzhodni Slovenci, Štajerci pa Bolokranjci imajo še mnogo običajev in vraž v zvozi z jurjevanjetn ohranjenih. (Klali Slo. vend menjajo na Jurjevo pošlo, ČoS Svet Juri pokažo skoz duri, Svet Marka prav, le hitro se mi spravit Na (»tujorskein na Jurjevo pokajo z biči, tolčejo po piskrih In trobijo v rogove, da bi odgnali čarovnice in nesrečo. Tudi v Ziljt Je takšen običaj. Mladina mod trobonlanjem poje po v««l: Sveti Juri (»trka na duri K no hlačo hlačnico Ima zeleno, eno rumeuo. Po Dolenjskem hodijo na predvečer »v. Jurija pevci j»o hišah pet v slavo sv. Juriju In dobe zato vina in JaJoc. Tudi Gorenje! smatrajo Jurija za zelenega in morajo nn Jurjevo videti zelenje tudi v cerkvi n« oltarju, čoš -sveti Jurij mor« biti zelen, in če možnarju bukva za pečjo ozeleni!-: Tudi trdijo Gorenjci, če «o ob «v. Juriju vrana skrije v žito, bo dobra letina!« Toliko o spomladanskih običajih. Velikonočni pa арош1а<Јапик1 običaji imajo med seboj, kakor »u|0 rekli, mnogo «kupnih točk. 2* gornja belokranjska jurjevsku pesem J« pokazala jurje-vsnje v zvezi z veliko nočjo, vuzmom, v velikonočnih običajih pa jo še dane« ohranjenih vse polno analogij poganskim obredom praznovanja spomladi. Kaj čitatelj s.»m primerja pojavo na obeli straneh: umivanje, očiščevanje, prenavljanje, uničevanje in prepodevanjo čara, greha In nesreče ter bolezni in votel je nad novelet jem in vstajenjem narave in Bogo. S. V. Kako ie bilo na Koroškem Iz prlpoveaovania Ivana Burje, bivšega predsednika Narodnega svela v Zihpoaah Ljubljana, koncem aprila 1931. T.iK-nile spomini so zmeraj zanimivi VW-Ii kok riti poučni. Spomini na oaJc Irar.t, !juL-Ijrno Koroško pa »o плп še |io*ebej nekaj dragocenega. ker nas spominjajo naše narodne bolečine in naših zvesth Koroleov. Nu Bohinj-.ki Boll živi posestnik Ivan Burja, ki je bil tik pre I vojni» kiijril veliko posestvo v žihpoljalt ol> Dravi' ni Koroškem ter bil potim po vojni imeiiovuu od jugoslo-vauskili oblasti za gerentu imenovane občine, hkrati pa je bil tudi jiresdednik Nurodnega odbora v Žilipolju. V,teh dveh lastnostih jo mož doživel na Koroškem plebiscit, potom pa je moral Koroško zapustiti. in potovanje iz Koroške čez Ljubelj na Kranjsko v Boh Belo. X vso živino, okrog VI glav, je /r samo nu sebi dovolj zanimivo, kakor jc bilo sicer zanj tragično in uaporuu. Življenje Ivana linije nam .oWncni «к1-krivu sumu lepe lustnosii našega človeka: v/orno pridnost in varčnost, poštenost, čiklovi to pmljctnosl. toplo ljubezni do ikunovine, zlasti pa »misel za l<"po in «motreno vzgojo «rojih otr»»k, l/med katerih Ix» «-den lotos pol novo mos». Z doma v svci za zaslužkom. Po dovršenih dveh razredih gimnazije v Ljubljani, je Ivan lin r ju prevzel doma na Boli. Boli hudo /a dol ."eno posestva. Da se re;i dolga, sc jc z /eno in s štirimi otroki preselil na Zgornje Štajersko, v Admont. posestvo mi Boli. Boli [ia jo dal v najem. V Admontu jo Burja postal nkordaot pri gozdnem podjetju, so krčevito zakopal v delo, v temno goadove. kjer jc sekal, žugal, oblikoval lesne hlode tako dolgo, miii in pozneje z najetimi delavci, du je naposled z zaslužkom plačal vse dolgove na domu v Boh. Boli. Prihranil pa si jc v šestih letih trdega dela tudi precejšnjo vsoto ter si v ninju 141-I. ko «o so jtii vse bolj širiti glasovi o pretoči \ojni, kupil veliko, lopo zaokroženo • kmečko posestvo pri podružnici Sv. L'rliu v Žih-! poljub, da si tako ohrani svoje prigarano pre- mici duhovnik mladega vagabunda in inu jc govoril o ljubem Bogu. Liubi Bog, kdo je to? Duhovnik mu je pokazal križ: -OlejT dečko, to jc ljubi Bog!« »Ne! Ljubi Bog na tem križu? Saj se se ne zgane ne.« • Resnično! Bog>, ki »e niti ne zgane,« pristavlja Pierre Lhande, po cigar pod tem vzklikom imenovani knjigi smo (»vzeli pričujoča pojasnila: .to jc simbol teh zapuščenih krajev m zapuščenih družin, r. kjer ni več nobenega znamenja krščanskega življenja.« Kdo more prenoviti obličje nesrečnih naselbin? Le Dobri pastir. Francija vstaja iz katakomb. V pariška tn drugih ir.incoskih mest zapuščena predmestja je stopil Dobri pastir in Bog sc je zganil. lam kmalu skoro nc bo več najti kraja, kjer se ne bi že naselila ali vsaj oglasila krsč.inska Karitas. In hoc signo vinces. Kje ste pionirji naših trgov, industrijskih kra-jv, mest in predmestij? Boljševizem je Ooljat božjega ljudstva naše dobe. David, ki nam more in mora premagati Goljata, je: Dobri pastir. Lutelia Parisiorum dooet. Zaveden voditelj boljševizma je dejal svojemu župniku v pariškem predmestju: Recite, kar hočete! Лко še nismo napravili velikega večernega pohoda, se to ni zgodilo zavoljo strahu pred policijo ali pred vojaštvom. Marveč zavoljo vas... Vi ste zajeli veter z naših jader. Veste, moč naše stranke je v družini. v tesno združeni Rdeči družini. To je luta stroj; na Ž«^a. Da stroj dobro teče, ne sme žagi manjkati nobenih zob. Zobje, to so družine... Odkar ste Vi k nam prišli, Rdeča družina nima več vseh zob. Tu je deček prvoobhajanec, tam jc deklica Marijin otrok. Drugod de pridobili ženo, nekje sle vjeli telo moža. Stroj škriplje, nc gre več. In najhujše za ua$ jc to, da ne moremo biti hudi na Vas. Niste prišli k nam: ue zavoljo denarja, nc zavoljo politike. Pregledali «ino Vas. VI iinate Ideal Ni sicer naš Ideal, vendarle je ideal. Iu nujnevarnejše n.i njem jc to, da sc nas ne bojite: Vi nas ljubite! To je slavo-spev, ki ga poje Dobremu pastirju boljševik, ki je spregledal. AU ta apostola! nove dobe ne bo našel več upoštevanja in posnemanja v naših, če ne že odtujenih, pa veano boli odtujajočih se krajih? Pariz nam kaže tjovo pot, Kako naj ee zbliža delavsko ljudr.tvo » Cerkvijo v trgih, mestih, predmestjih In drugod. Bog se mora zganiti v delavskih množicah. Pod pepelom šc tli krščanska zavest. Čuvaji ognja, zanetite pismen! Caritas Christi urge» možen jc. To obsežno posestvo jc tedaj stalo Ih/NNI goldinarjev, na njem se je lahko posejalo .ЧК) mernikov Žita ter lahko redilo do ЗЛ goved in konj. Vojna, vojna... Posestvo je sicer Burja takoj prevzel, vseliti pa se ni mo»ol. ker je izbruhuila vojna in jo bil tudi lliirjn koj prvi dan vpoklican v armado. šelo januarja 1915 je dobil tnoz |x»trc-bon dopust in šele takrat m- jc v mi Bnrjevu družina preselila i/ Adinonia v Žihpalje. Posestvo je bilo seveda zanemarjeno in prazno, ker se pn« prejšnji lastnik za svojega naslednik« ni dosti brirol. vse žito in pridelke jc seveda lepo prodal. Zaradi velikega posesti a je bil Burja i Hitom vojaščine oproščen. Zbor narodnjakov v 2ihj»ljnlt. Tako je lian Burja s svojimi dočakal konec vojne ter potem doživljal i»o prcdplcbis-citno dobo in plebiscit »am. Mož pripoveduje takole: Ko so Slovenci prvič zasedli Koroško do Drave, »o nas je v žihpoljah zbralo (» najbolj zanesljivih, zavcduilt uuroMcne že ne boste...'.i Vprogol »cm konja, se z vozom potegnil do Celovcu, odtod pa z vlakom čez St. Mihael, Bruck. Grude«', Murilwr in Ljubljano naravnost nu Boh. Belo V tistih mesecih je bil beg posameznih posestnikov in drugih Slovencev iz Koroškega neknj vsakdanjega. Nekako šest tednov som bil nn Boli. Hell, ko so piinosli časopisi na prvi strani z debelimi črkami natisnjeuo vest in poziv vsem Korošcem; naj se vrnejo domov, ker jim je zopotovijena pojHtlnn varnost, že drugi «Inn «c nas je zbralo nu Jesi-uicali kakšnih .13 Korošcev — oh. ravno nesrečno število! — izm<-«l katerih se spominjam župnika Fuggcrja iz št. Janža na Koroškem ter nadučitelj« Aichholzerja, ki j" zdaj učitelj tta nemškem Koroškem. Kiižev pol mimo «loma... Tedaj jc lin koroški fronti vladalo premirje. Stražo so bile postavljene ravno nn mostu onstran prodoru pri Podroščici. Železniški promet skozi predor se seveda ni vršil. Vendar smo so na Koroško iztegnili z vlokom in sicer z onim, ki jo peljal z Jesenic našini Funtom onstran tunela opoldansko hrano. Ko smo tako jirišli »kozi predor in tost tan mostu pri Podrošiiei izstopili, smo pe* nadaljevali pol do postaje Podnoščie.t. kjer je Imelu nemško vojska svoj glavni stan. Takoj so nas aretirali ter zaprli v «"akaluieo na kol«»dvoru. Ves čas so nas seveda navzoči vojaki, pn tndi drugi ljudje na v.»«! načine zasmehovali, nas sramotili. vpili nud numi ter nam pljuvali v obraz. Popoldne ob petih je prißel vlak iz Celovca, vanj so nas spravili ter je potem natopila zn nas prava križeva pot »kozi Когомко do Celovca, mimo svojega dorr|n r Žiltpolj«h. Od Podroičicc do Celovca jc trni vlak rabil uieud.i nekoliko ur, ker smo na v»aki |x>»Uji čakali ueskočno dolgo, da se je nemška drhal lnhko znesla nad nami. Vsak so na* je lahko priwoüil. kolikor se ims jo hold, vpili »o nad nami. |iljuvuti skozi okna v v o/o v o. zmerjali aas z izdajalci, ter »ploh jtočenjali pravcate divjaške in nečloveške stvati. Sprejem; in sprevo«! v Celovcu. \ Celovec so seveda naš prihod uuprej «poročili. Na kolodvoru nu* je zato piüakovala množica Nemcev in nemčurjev, kakšnih VX> do 600 ljudi. Priredili so nam sijajen, či.sto »dostojen« sprejem. Doživeli «in«t nova |>onižunja iu zaničevanja. Množica ju vdrla na |»oron, rjuIa kol divjo, nas |>a «o jmstavili pred vugone v vrsto ter nas začeli preštevati, šteli «o nas. šteli, neprestano šteli, ko da uas je uu stotim-in ne samo 13. Dvoje je mogoče: ali te« niso ziuili šteli, bodisi «xl vesolju in navdušenj«, da »o nas dobili in da lahko nad nami uganjaj«) burko in neumnosti ter tuko zadoste svojim prekipevajočim čuvstvom. ali pa so uas šleli tam ob vagonih zgolj zato. da so nas dlje zadrževali tamkaj pred očmi stotin nahujskanih nemčurjev, ki м> seveda to «lejstvo znali temeljito izkoristiti. Končno so nas prešteli in zapustili sinu kolodvor. Gnali so nas v mesto, množica pu je drla /a nami. Nihče ni zaostal, vsi so so podili za nnrni, vedno več jih jo bilo, kmalu je nastiil sprevo«! in vse mesto je rjillo «xl navdušenja Nas pa so gjonili iz ulice v ulico, skozi vse mesto, do polnoči tako. Zopet nazaj na Kranjsko... Poloin so nas zaprli v vojašnico, ob dveh ponoči pu smo morali k zasliševanju nu deželno vlado. Zjutraj na vse zgod-j so nas nalo žili S|>ct na vlak iu čez dabri dve uri smo se znašli — spet na Jesenicah. Tako se je končala naša »vrnitev« na Koro*ko. ...pa spet nn Koroško. No. ie z pet tednov so je stvar zasukala drngače. Na Koroškem so »c razmere uredile in ublažile, napetost je (»nehala, /л menoj na Boh, Belo je jirišlu še žena, ki pa je morala potovati čez Celovec in Beljak v Trbiž, ki ga brž po prevratu zasedli Italijani, odto«l p.i čez. Kranjsko goro in Jesenice na Boh. Beln Z žeuo sv« se potem vruila na Koro«:ko peS čez Ljubelj in B«iro»lje. Do vrha Ljubelja jo h-šlo. kor je bila (»t v sij /a silo shojena, na k«> ro«ko stran pa sva gazil i sneg do pasu in vtfje. Več kol lUset ur sva hodila iz Trllče do Borove)j in do dornu. Čakali smo vsnk «lan... Ko so se na Kouvški m prk'«ii razvijali resnejši boj iu pruske, sem vsak «lun hodil gledat na p«jd»trcšjc. odkoder »e je čez lino lep«! videlo na ono stran Drove, kjer so taborili jugoslovanski prostovoljci. Za«le«lovol »ein boje, vsak strel, vsako kroglo. Čakal sem tu premišljeval, kdaj lio«lo žo nu;i prišli čez Dravo. V Žilipoljali jo Uiborilu nemška vojska, v moji hiši se je nastanila cola kompanija. Bili «o to sami mladiči, neresni Ijndjc, od vseli vetrov zbruni. Nihče se jih ni bnl. ker niso bili nevarni. Vso stvar so jemali Imlj tako. Zanimivo je bilo. da so skozi -loinljcno orožje, postavljeno tamkaj lc za strašilo. Dobra kompanija slovenskih vojakov bi bila tednj brez težave in brez od|»ru zasedla Celovec in vso Koroiško. Najprej som sodil, do me imajo ncm*kt vojaki za Nemca, ker smo med «oboj in v družini govorili nemško. Pozneje som šolo spoznal, «Ia prav dobro veda kdo in kaj som. Menda so prav zato izbrali mojo hišo in moj dvor zu bivanje, ker »cm bil Slovenec. Vedeli so namrc< pruv tako dobro ko jaz. da na tuojo hišo ti' i» padla nobena slovenska krogla. Cez par