M irko P a k — G ojm ir B e r v a r GEOGRAFSKI UČINK I SOCIALNE DEFORM ACIJE V NEKATERIH PREDELIH SLOVENSKIH MEST U vod v p ro b le m a tik o Podobno kakor na podeželju opazimo razlike v socialni s truk tu ri tud i v mestih, k je r še posebej vzbujajo pozornost predeli koncentracije najslabše strukture. N ajm očnejši in najelem entarnejši vzrok takšnih de­ form acij je p rav gotovo h itri družbeno gospodarski razvoj. Vendar kon­ centracija nižjih socialnih stru k tu r v določenih neurejenih mestnih p re ­ delili naših mest ni izraz selekcije socialnili razredov, kot je to pri na­ stanku slum ov ob hitrem razvoju kapitalizm a. To je bolj posledica ome­ jenih zmogljivosti in potreb določene družbene struk ture, konkretno po­ treb po čim prejšn ji zaposlitvi in stalni naselitvi v mestu. Določena s tru k tu ra prebivalstva vz tra ja v takšn ih razm erah in se zarad i ekonom­ ske neiliobilnosti ne more ločiti od tega okolja. T akšna so bila osnovna izhodišča raziskave šestih predelov najslabše struk tu re v petili sloven­ skih m estih: L jubljani, M ariboru, Celju, K opru in na Jesenicah.1 Po­ dobna izhodišča so poleg ostalega vključile tud i nekatere druge raziska­ ve v slovenskih mestih (Krakovo v L jubljani. S tari trg v L jubljani, v Škofji Loki, M urski Soboti in Kam niku), vendar z drugačnim i metodami in drugačnim i cil ji.2 Problem atika, k i smo se je lotili, je p ri nas slabo raziskana. Poleg že om enjenih raziskav najdem o v jugoslovanski lite ra tu ri samo še raz­ iskavo C rkvenčiča o Zagrebu, ki k ljub težišču na poreklu prebivalstva ni mogel mimo problem a socialnili deform acij. 1 M irko Pak, Socialne defo rm acije v n ek a te rih p rede lih slovenskih mest. In stitu t za geografijo n iverze v L ju b ljan i. L ju b lja n a 1969. — G ojm ir B ervar, K atego rije m estn ih če trti s šibko socialno s tru k u ro v m estih S lovenije. D i­ p lom ska naloga n a O ddelku za geografijo F ilozofske fak u lte te v L ju b ljan i. L ju b lja n a 1970. — G ojm ir B ervar, Zam etki slum a v S loveniji. Sem inarska naloga n a O ddelku za geografijo F ilozofske fak u lte te v L ju b ljan i. L ju b ljan a 1969. 2 M irko Pak, Socialnogeografska tran sfo rm ac ija in d ife renc iac ija m estnih če trti — ff. del. In š titu t za geografijo un iverze v L ju b ljan i. L ju b lja n a 1970. T em eljite je je p rob lem raz iskan n a zahodu. Tam srečam o že u sta ljeno term inologijo in močno sociološko obarvane raziskave, k i nam lahko k o ­ ristijo . Izrazi, k i so u s ta lje n i za ta p o d roč ja (slum , Bidon Ville, Sanierungs­ gebiet) so za naše razm ere neprevedljivi, saj se naše četrti s šibko socialno s tru k tu ro v m ars ik a te rih po tezah bistveno ra z lik u je jo od pojavov, označenih z njim i. N ajpopo lneje je združil elem ente, k i o m e ju je jo po jem s l u m a D. R. H u n t e r . H u n te r n av a ja ob socioloških tud i fiziognom ske in m edicinske elem ente, od k a te rih so na jznač ilne jš i: 1. revščina. 2. slabe hiše, 3. v isoka gostota, 4. k o n ce n trac ija p reb iva lstva n iž jih razredov, 5. k o n ce n trac ija p reb iv a ls tv a z nizko izobrazbo in k u ltu rn o om ejenostjo , 6. k o n ce n trac ija p reb iv a ls tv a s socialno podporo, 7. om ejenost m obilnosti le n a področje zno tra j m e ja slum a, 8. nenorm alne d ružin ske razm ere, 9. n eenake kom unalne usluge. Poleg teh n ašteva še ostale značilnosti (krim inal, rasn a koncen trac ija ), k i p a so v p rv i v rs ti značilnost am erišk ih m est in so p ri nas redke .4 B u r g e s s , ki razdeli m esto s p red m estji na šest shem atično p rik azan ih koncen tričn ih krogov, p o stav lja slum (bad lands) n a jb o lj pogosto v prvo cen tra lno poslovno središče (CBD).5 M etodologija dela in predstavitev raziskanih predelov A n aliza zb ran eg a g rad iv a je p o k a z a la , d a je težko p r im e r ja ti p ro b ­ lem v tu jin i in p r i nas. To tu d i o težkoča ap lik ac ijo tu je m etodologije na naše razm ere. V endar tu ja l i te ra tu ra le z a č r ta osnovni p rob lem , ga om eji in n ak aže fak to rje , n a k a te re je tre b a o b rn iti pozornost. O snova raz isk av e je b ila an k e ta , k i je vsebovala vsebinsko več sk u ­ p in v p ra ša n j. T em eljn a sk u p in a je iz ločila p redvsem starostno , pok licno in socialno s tru k tu ro p reb iv la s tv a . V ključeno je bilo tu d i v p ra ša n je o v iš in i dohodkov v gospod in jstvu , k i p a n i dalo re a ln ih odgovorov. D ru g a b is tv en a sk u p in a v p ra š a n j obdelu je m obilnost p reb iv a ls tv a , n jegov iz ­ vor, dosedanjo in bodočo m obilnost teh m estn ih če trti. Za popo lnejšo p re d s ta v ite v smo obdela li tu d i m obilnost b iv ših p reb iva lcev . T re tja sku ­ p in a v p ra ša n j p a a n a liz ira s tan o v an jsk i fond in fiziognom ijo predelov . P o u d a rek je b il n a k o m u n a ln i oprem ljenosti, razsežnosti s tan o v an j in m ožnostih a d a p ta c ij. V vsak i od šestih raz isk an ih č e tr ti je bilo o p ra v lje ­ n ih po sto anke t. K ot smo že om enili, je ra z isk a v a za je la šest p rede lov v p e tih slo­ ven sk ih m estih . Po genezi in p ro sto rsk i s tru k tu r i lahko te p red e le ra z ­ v rstim o v š tir i ka tegorije . 1. K a teg o rija m estne če trti, k i je n a s ta la ob robu to v arn išk eg a p ro ­ s to ra (v C e lju in n a Jesenicah). 2. K a teg o rija m estne č e tr ti v n a js ta re jšem delu m esta (G orn ji trg v L ju b lja n i in p red e l m ed D rav o in G lavn im trgom v M ariboru . 4 D avid R. H un ter, The -Slums. The F re e P ress. N ew Y ork 1964. 5 E rn est W. Burgess, The G row th of the C ity. An In troduction to a R e­ search P ro ject. S tudies in H um an Ecology. New Y ork 1961. S tr. 37—44. 3. K a teg o rija m estne č e tr ti ob robu m esta n a slabem zem ljišču (v L ju b ljan i na Viču). 4. K ateg o rija m estne če trti, nasta le ob p r is ta n išč u (B osadraga v K opru). G eneza p redelov in m otiv i n jihovega n a s ta n k a so d o k a j raz ličn i. V C e l j u (C in k a rn išk a po t, T o v arn išk a in K id ričev a ulica) je nase lje nasta lo n a p o d ro č ju do tle j km ečkega G a b rja .0 Ko so tu k a j zg ra ­ d ili tovarno , je p riš lo do o rgan iz iranega k u p o v an ja p arce l in do zidave d elav sk ih enod ru ž in sk ih h iš. K m ečki zn ača j n ase lja je izgin il, n a s ta la je tip ič n a delav sk a ko lon ija z značilno v rtičk a rsk o fiziognom ijo. Po v o jn i so g rad ili še n e k a j z id an ih b a ra k in zarad i velikega p o v p ra še v a n ja po s tan o v an jih so tu d i enod ružinske h iše razd e lili n a več s tan o v an j ozi­ rom a sob, v en d a r je im ela naselitev n a jv e č k ra t p reh o d en značaj. T u d i n a J e s e n i c a h smo obdelali p ro sto r ob to v arn i (ob Železar­ ski cesti). Za raz liko od C elja so tu k a j ob in d u s tr iji z ida li p redvsem več­ stan ovan jske stavbe, ki n a j bi ab so rb ira le čim več d e lav stv a za po treb e železarne. T u d i po v o jn i p rise ljeno p reb iv a ls tv o im a zvezo z Železarno in je nase lje obdržalo zn ača j, k i ga je im elo ob n astan k u . V M a r i b o r u je b il ra z isk an p rede l m ed G lavnim trgom in D ravo te r s ta rim m ostom in V odnikovim trgom . D o zg rad itv e železnice je bilo tu k a j poslovno sred išče M aribora,7 k i je im elo še do d ruge svetovne vojne m očan p e č a t poslovnosti. V s tan o v an ja , v k a te r ih je do osvoboditve s ta ­ noval z las ti v iš ji d ružben i sloj in so b ila po vo jn i izp razn jen a , se je p r i ­ selilo p redvsem p reb iv a ls tv o iz severovzhodne Slovenije, k i je g rav itira lo k in d u s tr iji M aribora. V elika s tan o v an ja so p rise ljen c i razd e lili n a več m an jših in v n jih v z tra ja jo , nem alo tu d i za rad i neposredne b liž ine sre­ d išča m esta. V L j u b l j a n i sta bili obdelan i dve p o d ro č ji: G o r n j i t r g in »S i b i r i j a« ob C esti dveh cesarjev n a Viču. G o rn ji trg je n a js ta re jš i p red e l L ju b ljan e — n jen n e k d a n ji sred n je ­ vešk i cen ter.8 P red vojno je b il to o b rtn išk i cen ter, po vo jn i p a se število o b rtn išk ih delavn ic zm an jšu je . S ta ra s tan o v an ja n a se lju je ta dve iz raz iti k a teg o riji p reb iv a lcev : 1. doseljeni p reb iv a lc i, ki niso m ogli dob iti bo lj­ ših s tan o v an j in so z a ra d i ostarelosti posta li nem obiln i; 2. p reb iv a lc i, ki osta ja jo v teh s tan o v an jih z a ra d i tra d ic ije in navezanosti na staro m estno sred išče, k a r je tu d i v rs ta socialne nem obilnosti. O b rtn ik i, k i so p re j s tanovali ob svojih d e lavn icah so se v g lavnem odselili. r P od roč je na V iču je nasta lo ko t zasilno b ivališče vojnih beguncev in lju d i, ki jih je u n ič ila gospodarska k r iz a po p rv i svetovni vojni. T a »S ibirija« iz m edvojnega obdob ja je im ela vse značilnosti zahodnoev­ropskega slum a.9 Po vo jn i je n a tem p o d ro č ju p riš lo do a d a p ta c ij in 8 Janko O rožen, Zgodovina C elja . Rokopis. 7 Vili Prem zl, M ariborsk i Lent. K u ltu rn i in n aravn i spom eniki S lovenije. L ju b lja n a 1967. Str. 4—5 8 Milko Kos, S redn jeveška L jub ljana . 9 Ö olfe Vogelnik, S tanovan jske razm ere v delavsk ih ko lon ijah n a pod­ ročju m esta L ju b ljan e , K ron ika slovenskih mest. L ju b lja n a 1931. S tr. 43. celo do nov ih g rad en j, h k ra ti se je socialna s tru k tu ra m alo izbo ljša la , k a r je p rob lem om ililo, a še zd aleč ne rešilo. B o s a d r a g a v K o p ru je s ta ro rib išk o n ase lje m ed C an k arjev o cesto in luko. L e ta 1954 se je več ina p re b iv a ls tv a odselila v Ita lijo , v iz­ p ra z n je n a s tan o v an ja p a se je p rise lilo n izko k v a lif ic iran o p reb iv a ls tv o , ki ga je p r ite g n ila novo n as ta ja jo ča lu k a K oper. V rednost stanovanjskega prostora Vseli šest raz isk a n ih p red e lo v leži a li n a tleh slabših p riro d n ih p o ­ gojev a li v n a js ta re jš ih je d r ih m est. Zato tu k a j sk o ra j n i tran sfo rm ac ij n iti san ac ij, tem več o s ta ja ta tak o s tru k tu ra zg rad b k ak o r k o m u n a ln a o p rem ljenost in celo ten s tan o v an jsk i s ta n d a rd nesp rem en jen a . Za ra z ­ liko od teg a se n a p rim e r p ra v p re d e l okrog O p ek a rsk e ceste v L ju b lja n i tra n s fo rm ira — ob en ak i osnovni zaz id a ln i s tru k tu r i , b o ljš ih fiz ičn ih p o g o jih in p red v sem z a ra d i b liž je lege m estn eg a s red išča .10 O snovna zn ač ilnost vseh šestih p redelov je v isoka s ta ro st zg radb . K ar 70 ,5% a n k e tira n ih gospod in jstev p re b iv a v h iša h zg ra jen ih p re d letom 1900 in k a r 92,2 °/o v h išah zg ra jen ih p re d letom 1945. T ak šen od­ sto tek s ta r ih h iš na jdem o tu d i v d ru g ih delih n e k a te rih m est, n a p rim e r v N asip n i č e tr ti v M ariboru , v M ostah v L ju b lja n i in v že om enjen i O p e ­ k a rsk i č e tr ti.11 T u d i K rakovo v L ju b lja n i k aže abso lu tno p rev lad o s ta r ih h iš ,12 p ra v tak o Z elena ja m a v M ostah v L ju b ljan i, k i jo je raz isk a l z etno loškega a sp e k ta S lavko K rem enšek .13 V endar je m ed n ašim i šestim i raz isk an im i p r im e ri in d ru g im i p o d ro č ji ra z lik a p ra v v tran sfo rm ac iji obstoječe zaz id a ln e s tru k tu re . V K o p ru s tan u je vseh 100 a n k e tira n ih gospod in jstev v h išah , z g ra ­ jen ih p re d letom 1900, v e n d a r od teg a k a r 73 v s ta r ih eno do dvodruž in - sk ih h išah , k a r d a je sk u p a j z v en d a rle u g odnejšim i de jav n ik i okolja (b liž ina sred išča , n ek a j vrtov) tem u p ro s to ru določene p red n o sti. T a se to liko ne kaže n a zu n a j, zato p a več v n o tra n jih k ak o vostn ih sp rem em bah , k a r p a povzroča izredno velike raz lik e v sam em raz isk an em p red e lu . Z m lad im i d ru ž in am i poseljene h iše se povsem raz lik u je jo od h iš poselje­ n ih s s ta rim i p reb iv a lc i, v k a te r ih se ja v lja slu m v n a jh u jš i obliki. P ra v zg rad b en a s tru k tu ra v K opru 'om ogoča, d a im a sam o 7 gospod in jstev en s tan o v an jsk i p rosto r, 17 d v a ih ostali več. N ad 90 gospod in jstev živ i v h iša h zg ra jen ih p re d letom 1900 še v M aribo ru in n a G orn jem trg u v L ju b lja n i, sk o ra j vsa v s ta r ih v ečstano ­ v an jsk ih h išah . O d 100-an k e tiran ih gospod in jstev jili živi v M ariboru k a r 39 v s tan o v an jih z enim p rosto rom in 35 v s tan o v an jih z dvem a p ro ­ storom a, p a tu d i k o m u n a ln a op rem ljenost je iz redno slab a ; k a r 61 % go­ 10 M irko P ak , Socialnogeografska tran sfo rm ac ija n ek a te rih m estn ih če trti L ju b lja n e in M aribora. GV XXXIX 1967, L ju b lja n a 1967. Str. 135. 11 M irko Pak , Socialnogeografska trasfo rm ac ija , o. c. str. 133. 12 N oel Š kerjanc , M estna če trt K rakovo v L ju b ljan i. GV XLII 1970. L ju b lja n a 1970. S tr. 79. 13 S lavko K rem enšek, L ju b ljan sk o n ase lje Zelena jam a k o t etnološki problem . SAZU. R azred za zgodovinske in d ružbene vede. 16. L ju b lja n a 1970. spod in js tev im a sa n ita r ije n a h o d n ik u in 24,3 °/o celo n a dvorišču , m ed­ tem ko jih p rem ore kopaln ico sam o 10 °/o. Še slabše je s tan je n a G ornjem trg u , k je r živ i 13 °/o a n k e tira n ih gospod in jstev celo n a p o d stre š jih in 11 % v ra z n ih doz id av ah n a dvoriščih . V elike so raz lik e m ed p red e lo m a v M aribo ru in n a G orn jem trg u te r m ed sosednjim a S ta rim in M estnim trgom v L ju b ljan i, k je r p reb iv a ls tv o v lag a sred stv a v ad a p ta c ijo stan o ­ v an j, k a r je tu d i n a zu n a j v idno. P re d e la n a G orn jem trg u v L ju b ljan i in ob G lavnem trg u v M aribo ru p a sta v p rv i v rs ti za m la jše p reb iv a ls tv o p reh o d n a , za ostarelo p reb iv a ls tv o n ižjih socialnih sk u p n p a p red e la sta lne nase litve . T u k a j so zg radbe že v tak o slabem s tan ju , d a je v saka san ac ija izredno d raga . K ar 83 % a n k e tira n ih gospod in jstev n a Jesen icah živi v h išah izp red le ta 1900, osta lih 17°/o p a v h išah zg ra jen ih p re d letom 1945. Povo jna g ra d n ja se je u m a k n ila tem u kom pleksu v g lavnem večstan o v an jsk ih liiš, k i je zato tu d i v tran sfo rm ac iji povsem zaostal. C en te r n a se lja se je p re m a k n il izp red že lezarne p ro ti zahodu. Sam o 22 °/o gospod in jstev im a sa n ita r ije v stan o v an ju in k a r 1 9 % n a dvorišču . P o m an jk an je pom ož­ n ih s tan o v an jsk ih prosto rov in povezanost p re b iv a ls tv a z d o d a tn im ob­ delovan jem zem lje v obliki v r tič k a rs tv a im a svoj zu nan ji iz raz v štev il­ n ih lesenih p ro v izo rijih n a dvorišču . V C elju živi 73 % gospod in jstev v h išah izp red le ta 1945, v nasled ­ n jih p e tih le tih zg ra jen e h iše p a so sam o b a rak e . S ta rim delavsk im h i­ šam , od k a te r ih je 16 % eno- in dv o d ru ž in sk ih te r 57 °/o v ečs tan o v an j­ sk ih ; se je to re j p r id ru ž ila n a js la b ša zg rad b en a s tru k tu ra -b a ra k e , ki so s ta re že okrog 20 le t in v p ro p ad a jo čem stan ju . Podobno k a k o r na Jesen icah tu d i tu k a j n i n ik a k ršn ih znakov izb o ljšan ja zg radbene s tru k ­ tu re , h iše celo n a jh itre je p ro p a d a jo in sk u p a j s tem se na jm očneje slabša tu d i s tru k tu ra p reb iv a ls tv a . K ar 32 °/o a n k e tira n ih gospod in jstev živi v s tan o v an ju z enim prostorom . G eneza raz isk an eg a p re d e la n a V iču v L ju b lja n i je e n ak a genezi p re ­ delov n a Jesen icah in v C e lju in se veže n a n a js lab še fizično okolje, to je m okro tno zem ljišče. Zato je b ila tu d i p rv o tn a s tru k tu ra re la tiv n o m lad ih zg rad b izredno slaba, celo m nogo slab ša k ak o r na Jesenicah. Z g radbena s tru k tu ra , k i obsega v celoti sam o enodružinske, zelo slabe p ritlič n e h iše te r za g rad n jo razpo ložljivo zem ljišče v okolici je omogo­ čalo tran sfo rm ac ijo in novogradn je . R e z u lta t teh pogojev je 13 h iš, zg ra ­ jen ih po le tu 1960 te r več a d a p ta c ij. V endar je v socialn i s tru k tu r i kom aj o p az iti n ap red o v an je . Zato obsegajo še vedno 62 °/o vseh zg rad b s tare enod ružinske h iše, 25 °/o p a zg radbe z zn ača jem b a rak . Sam o 13 je novih en odruž insk ih h iš. Še vedno je 73 °/o h iš p r itlič n ih , p a č p a j ih im a že 43 % kopaln ico . K akovost s ta rih in novih zg rad b te r a d a p ta c ij je tu n a izredno n izk i ra v n i in m očno zao sta ja za kakovostjo kom pleksa črn ili g ra d e n j jugovzhodno od O p ek a rsk e ceste in tu d i za kakovostjo a d a p t i ­ ra n ih zg rad b v južnem delu K rak o v eg a14. O d šestih ra z isk a n ih m estn ih p red e lo v s slabšo socialno s tru k tu ro jih leži k a r p e t v m estn ih sred iščih . Za tran sfo rm ac ije v m estih sred išč ih p a 14 Noel Š kerjanc, o. c., str. 85. bi b ila n u jn a p ovezava s sanacijo , k i p a je v vseh p e tih raz isk an ih p red e lih ne zasledim o. N obeden od ev en tu a ln ih nosilcev tran sfo rm ac ije , n iti d ru žb a , n iti gospodarske o rgan izac ije in še n a jm a n j socialne sk u p in e sam e za to n im ajo n iti in te resa n iti sredstev . Zato lahko vse te p red e le označim o k o t m estne p red e le z na js lab šo s tru k tu ro stan o v an jsk eg a oko­ lja . Z a rad i popo lnega san ac ijskega zasto ja se ra z lik a m ed n jim i in d ru ­ g im i m estn im i p re d e li še obču tno veča. P reb ivalstvo kot nosilec strukture izrabe prostora 2e sam o p o g lav itn i p o d a tk i o p o p u la c ijsk i s tru k tu r i in p re b iv a ls tv e ­ n i m obilnosti nam pokažejo nasled n je dom inan tne poteze: p rev lad o s ta ­ re jšeg a p re b iv a ls tv a , v isoki delež gospod in jstev upokojencev in n ek v a ­ lif ic ira n ih delavcev , p rise ljev an je iz gospodarsko m an j ra z v itih k ra jev S lovenije in iz d ru g ih rep u b lik , p rev lad o p r ise lje v a n ja n ad odselje­ v an jem , tra jn o s lab šan je socialne in sta rostne s tru k tu re te r ekonom sko neinobilnost p reb iv a ls tv a . S ta ro s tn a s tru k tu ra . S ta ro s tn a s tru k tu ra je n a jn eu g o d n e jša v M ari­ b o ru in n a G orn jem trg u v L ju b ljan i, to re j v n a js ta re jš ih je d r ih obeh m est. N e sam o, d a je v teh dveh p re d e lih delež m ladega p reb iv a ls tv a n a jm a n jš i in s ta reg a n a jv eč ji, tu d i ra z lik a s s tru k tu ro vsega m estnega p re b iv a ls tv a v sm islu m alega deleža m lad eg a p re b iv a ls tv a je tu n a jb o lj k ričeča . Posebno n izek je odsto tek p re b iv a ls tv a m la jšeg a od 20 le t in p re b iv a ls tv a v s ta ro s tn i sk u p in i od 51 do 40 let. M an jk a to re j g en era ­ c ija m ed 30 in 40 le ti te r n jihov i otroci. E konom ski m obilnosti sledi tu ta k o j tu d i p ro s to rsk a m obilnost, k i p a je zn ač iln a sam o za n ek a j le t po ekonom ski osam osvojitvi. P reb iva lstvo , k i o sta ja , se s ta ra in p risp e v a k v ečan ju deleža s ta reg a p reb iv a ls tv a . O d osta lih š tir ih p redelov kažejo »S ibirija« ob C esti dveh cesarjev n a V iču v L ju b ljan i te r č e tr ti ob to v a rn a h v C e lju in n a Jesen icah dolo­ čene podobnosti v s ta ro s tn i s tru k tu r i . P redvsem je m ladega p reb iv a ls tv a n ad p o p rečk o m za m esta v celoti, nekoliko n ižji je p o p reček p re b iv a l­ s tv a v s ta ro sti od 30—40 let in še posebno m ed 40 in 50 let. N asp ro tn o pa je delež s ta r ih n a d 60 le t m nogo v iš ji k a k o r p r i m estih v celoti. T u d i tu se to re j k aže ena od osnovnih zn ačilnosti socialno d e fo rm iran ih p redelov v slovenskih m estih —- s ta ra n je p reb iv a ls tv a . Več m lad eg a p re b iv a ls tv a je odraz večje p ro s to rn e m obilnosti, n iž je k v a lif ik a c ijsk e s tru k tu re in s tem povezane n izke ekonom ske m obilnosti. P redvsem p a je p o k licn a s tru k tu ra o tro k tu k a j m nogo n iž ja k a k o r v M aribo ru in n a G orn jem trg u v L ju b ljan i, s č im er je še bo lj zm an jšano odseljevan je . K tem u je po trebno d o d a ti tesno povezanost s sam o s tru k ­ tu ro delovnili m est v in d u s tr iji , ki je v nep o sred n i b liž in i. T ako se o h ra ­ n ja jo v n aših m estih kom p le tn e tip ič n e delavske če trti, sk o ra j bi lahko rek li p red v o jn eg a tip a , k a r je z la s ti opazno tu d i v večjem delu desnega b rega D rav e v M arib o ru 15. 15 M irko P ak , S tru k tu ra ln a in fizognom ska ana liza transfo rm ac ije delov n ek a te rih m estn ih č e tr ti M aribora — socialnogeografska raziskava. ČZN, M a­ ribo r 1968, str. 223—235. Posebnost zase je raz isk an i p red e l v K o p ru z n ad p o p rečn im deležem p reb iv a ls tv a , s ta reg a do 20 le t in p o d p o p rečn im deležem p reb iv a ls tv a sta reg a n ad 60 let. V s ta ro stn i s tru k tu r i p re b iv a ls tv a se že pozna jo p rv i re z u lta ti a d a p ta c ij, p a d o k a jšn je p rosto rske m obilnosti, z las ti zaposle­ n ih v luk i. O b tem p a v zb u ja pozornost visoki delež s ta rih 40—60 let, k a r že kaže na p rv e znake s ta ra n ja p reb iv a ls tv a , še z lasti ob dejstvu , da je delež s ta rih od 20—30 le t, k a r pom eni s ta ro st n jih o v ih otrok , izredno n izek. V s ta rih sred išč ih n aš ih m est z na jneugodnejšo starostno s tru k tu ro , m ed k a te re sp ad a jo poleg zgoraj o b rav n av an ih dveh p rim ero v v L ju b ­ lja n i in M aribo ru tu d i K rakovo v L ju b lja n i16 te r raz isk an a sred išča n a R av n a li17, v N ovem m estu, K am niku , Š kofji Loki in M urski Soboti18, je p ra v ta s ta ro s tn a s tru k tu ra nosilec v en d a rle nekoliko boljše socialne s tru k tu re , k i se iz raža p redvsem v m an jš i s tan o v an jsk i gostoti. Po d rug i s tra n i p a je v vseh osta lih š tir ih p red e lih , k i j ih obravnavam o v tem p r i ­ spevku . s tan o v an jsk a gosto ta m nogo v iš ja , s č im er s topa jo m očneje v o sp red je tu d i vse bo lj p ereč i k om unaln i p roblem i. T ako tu k a j ugodnejša s ta ro s tn a s tru k tu ra p re b iv a ls tv a ne pom eni tu d i bo ljše socialne s tru k ­ tu re in večje ekonom ske m obilnosti, k a r bi bili pogoji za transfo rm acijo , ozirom a postopno sanacijo s tan o v an j in okolja. P ok licn a struktura kot osnova socialne strukture. P o p o k lic u n o ­ s ilca g o sp o d in jsk e g a l is ta So g o s p o d in js tv a v v seh a n k e t ir a n ih n a s e lj ih ra z d e l je n a n a še st s k u p in : 1. g o sp o d in js tv a u p o k o je n c e v , 2. g o sp o d in j­ s tv a n e k v a l i f ic i r a n ih d e lav c ev , 3. g o s p o d in js tv a k v a l if ic ir a n ih d e lav c ev , 4. g o s p o d in js tv a o b r tn ik o v , 5. g o sp o d in js tv a u s lu ž b e n c e v s s re d n jo iz ­ o b raz b o , 6. g o s p o d in js tv a u s lu ž b e n c e v z v iš jo in v isoko iz o b ra zb o te r v o d iln ih u slu ž b en c ev . Za vseh šest raz isk an ih č e tr ti je značilen v isok delež gospod in jstev upokojencev . N a G orn jem trg u in na V iču v L ju b lja n i te r v M ariboru in C e lju je ta delež okrog 40 °/o in več, p a tu d i n a Jesen icah jih je 33 °/o. Sam o v K o p ru znaša delež sam o 20 °/o, k a r je v p r im e rja v i z d rug im i raz isk an im i če trtm i v L ju b lja n i in M ariboru še vedno zelo veliko19. N a visok delež gospod in jstev upoko jencev , k i jih nedvom no kaže š te ti m ed n a jn iž je socialne sk u p in e , p a se veže tu d i v isok delež gospo­ d in js tev n e k v a lif ic iran ih delavcev. V k o liko r zd ružim o obe sku p in i, dobim o v C elju k a r 72 %>, n a G orn jem trg u 20 % , v M aribo ru in n a Jesen icah 5 3 % , n a V iču v L ju b lja n i 52 °/o in v K o p ru 50°/o. N a jn iž ji je z 11 °/o delež gospod in jstev n e k v a lif ic iran ih delavcev n a V iču, na p o d ro č ju z n a jv eč jim i m ožnostm i tran sfo rm ac ije zaz idave, m edtem ko je n a jv iš ji delež s 30 %> v K opru , k je r je p rise ljev an je m ladega n ek v a lifi- 16 Noel Škerjanc, o. c. str. 77. 17 M irko P ak , N eka teri e lem enti geografskega razv o ja n ase lja R avne po le tu 1945. jugovzhodna K oroška. L ju b lja n a 1970. Str. 114. 18 M irko P ak , S ocialnogeografska tran sfo rm ac ija in d ife renc iac ija . . . o. e. 19 M irko P ak , Sodobni procesi v p reob likovan ju m estnih četrti. Zbornik na VIII. kongres na geografite od SFRJ vo M akedonija. G eografsko društvo na SR M akedonija. Skopje 1968. Str. 292. 9 G e o g r a f s k i ve s tn ik 129 c iran eg a p re b iv a ls tv a , zaposlenega p redvsem v lu k i, n a jvečje . O b tem p a sta (i p o d ro č ji sk u p a j s C eljem tu d i p od roč ji z n a jn iž jim deležem sred n je in visoko k v a lif ic ira n eg a k ad ra . Poleg gospod in jstev upoko jencev so n a jš te v iln e jša g o sp o d in jstva! k v a lif ic ira n ih delavcev. N a Viču jih je k a r 42 % , v M ariboru 59 °/o, n a Jesen icah 57 °/o. T a p o d ro č ja im ajo sk u p a j s tis tim i z v isokim deležem gospod in jstev n e k v a lif ic iran ih delavcev izredno visok delež ak tiv n eg a p reb iv a ls tv a , zaposlenega v in d u s tr iji — v C elju 76,1 °/o, n a Jesen icah 79,3 °/o, v M aribo ru 56 °/o in n a V iču 3 2 % . V celoti kaže vseli šest p o d ro č ij neugodno socialno s tru k tu ro , v iš ja k v a lif ik a c ija p a je vedno p ovezana s sta re jšo s tru k tu ro . O b tem p a k aže lo č iti d v e sk u p in i p re d e lo v ; t is t ih s hom ogeno socia lno s tru k tu ro , ko t so Vič, C elje in Jesenice te r d ru g e z dvojno socialno s tru k tu ro in sta rostno s tru k tu ro . T ako je n a G orn jem trg u visok delež gospod in jstev upoko jencev vezan n a m an jšo s tanovan jsko gostoto, m edtem ko je p ra v tak o velik odsto tek gospod in jstev n e k v a lif ic iran ih delavcev vezan n a eno- in d v o stanovan jske p ro sto re n a p o d s tre š jih in v p riz id k ih . Podobno je v M ariboru , k je r izk azu je jo h iše n a severu ob K oroški cesti sicer slabšo starostno , v en d a r boljšo socialno s tru k tu ro in p redvsem m an jšo stan o ­ van jsk o gostoto. V K o p ru p a so raz lik e tu d i m očne, v en d a r je vse m ed seboj m očno pom ešano. In če p rim erjam o še K rakovo v L ju b ljan i, se tu d i p o k aže v elika ra z lik a m ed m očno ostare lostjo p reb iv a ls tv a , z d ru ­ ženo z n izko socialno s tru k tu ro p redvsem v v ečstan o v an jsk ih h išah ob K rakovskem n a s ip u in na severu če trti, te r m la jš im p reb iv a ls tv o m ob K la d e z n f u lici in na ju g u č e tr ti s š tev iln im i a d a p ta c ija m i20. Z gornje ugo tovitve o p o za rja jo n a to, d a se tu d i z u n a j večjih kom ­ p leksov socialno n a jb o lj ogroženih delov n aših m est, ja v lja jo v m ajhnem obsegu k o n cen trac ije m očne socialne deform acije . M igracije preb ivalstva . M igracije so posled ica ekonom skih sp re ­ m em b v s tru k tu r i p reb iv a ls tv a , p ro sto ra , v k a te rem to p reb iv a ls tv o živi, celo tnega m esta ali širše reg ije21. V ra z isk a n ih č e tr tih s slabšo socialno s tru k tu ro p a so vzrok i, sm eri te r in tenz ivnost m ig rac ij specifičn i in strogo om ejeni na posam ezne socialne skup ine . V celoti p re v la d u je p r i ­ se ljev an je n a d odseljevanjem . P rise lju je se m lado p reb iv a ls tv o n izk ili socia ln ih s tru k tu r , odselju je p a se p red v sem n a d 30 le t s ta ro p re b iv a l­ s tvo z v išjo k v a lif ik a c ijo . P re se litv e so vezan e sk o ra j iz k lju č n o n a širšo regijo , odselitve p a na p rese litv e v o k v iru m esta sam ega. M cK enzie p rav i, d a so s lu m i n a jb o lj m obiln i, to d a n a jm a n j razv ija jo č i se del m esta. P re ­ b iv a lc i p r ih a ja jo in o d h a ja jo , im ajo p a m an jše m ožnosti za g iban je k a ­ k o r p reb iv a lc i o b iča jn ih s tan o v an jsk ih č e tr ti22. 33 Noel Š kerjanc , o. c. str. 79. 21 M irko Pak, N o tran ja reg ionalna d ife ren c iac ija v m estih S lovenije na p rim eru L ju b ljan e in M aribora. B iro za reg ionalno p rosto rsko p la n iran je . L ju b lja n a 1970. S tr. 18. 22 R. D. MaKenzie, The Scopie of H um an Ecology. S tudies in H um an Ecology. New Y ork 1961. S tr. 30—36. V okviru teli sp lo šn ih m ig racijsk ih tendenc p a se p o jav lja jo raz like , k i smo jih m ed p red e li zasledili že v p re jšn ih pog lav jih . N a G orn ji trg v L ju b lja n i se je p rise lilo iz L ju b ljan e 20 gospodin jstev , n a Vič 14. Samo 6 d ru ž in se je p rise lilo iz m esta v M ariboru , v C elju 12, na Jesen icah 20 in v K o p ru 6. P rise litev iz d ru g ih delov istih m est so posled ica s tan o v an j­ ske stiske in pom enijo selitev iz začasn ih b ivališč , ozirom a iz p o d n a jem ­ n išk ih odnosov za rad i po roke v lastno stanovan je . V mestih z relativno močno stanovansko izgradnjo, pa sploh ni se­ litev v takšna področja iz drugih delov mesta. T ipičen prim er za to so Ravne, k je r se ni v center nihče priselil iz mesta, temveč samo iz oko­ lice23. Nizka ekonomska mobilnost je združena z nizko prostorsko mo­ bilnostjo. P reb iv a ls tv o iz d ru g ih nase lij in p redvsem s podeže lja se seli v n a j­ večjem štev ilu p ra v v s ta ra sred išča m est in m an j v obm estja24. P orek lo p rise ljen eg a p re b iv a ls tv a p a kaže p rev lad o p rise ljen ih iz m an j ra z v itih obm očij Slovenije. N ajv iš ji delež p rise ljen ih n a G o rn ji trg v L ju b lja n i o d p ad e na D olen jsko (29°/o), sk o ra j en ak je ta delež n a V iču, p a tu d i v okolici O p ek a rsk e ceste in v T rnovem je da leč n a jv iš ji25. N ekaj n ad 1 5 % p rise ljen ih n a G o rn ji trg je z G oren jskega, n a V ič p a s P rim o r­ skega, m edtem ko jc skora j en ak tem u delež p rise lje n ih v oba p red e la iz d ru g ih rep u b lik . Delež priseljenih iz drugih repub lik je zlasti visok na Jesenicah s 34,3 % vseh priseljenih, v K opru s 27 % in v M ariboru z 18,3 °/o. V osta­ lih raziskanih predelih je v ospredju priseljevanje iz sosednjih naselij, v M ariboru je visok tud i delež priseljenih iz P rekm urja. Iz drugih naselij priseljeno ljudstvo je mlado, vendar zasede n a j­ slabši stanovanjski fond, h k ra ti p a močno poveča tudi stanovanjsko go­ stoto. Iz družin, ki tu bivajo že da lj časa ali so celo avtohtone, p a se odseljuje m lado prebivalstvo z višjo kvalifikacijo . Takšen proces vodi k nadaljn jem u slabšanju socialne in starostne struk tu re prebivalstva, kar pom eni tud i zm anjšanje njegove ekonomske mobilnosti, ki je pogoj za prostorsko mobilnost ali p a za transform acijo obstoječe stanovanjske strukture. V kolikor p a prim erjam o podatke med rojstnim i k ra ji in poreklom priseljenega prebivalstva, se p a še poveča delež Dolenjske, drugih re­ publik , P rekm urja in podobnih v razvoju zaostalih področij. To je to­ re j h k ra ti elem ent povezave regionalne s truk tu re v mestu samem. Tendence nad aljn jega razvoja Znake slabšanja socialne struk tu re preb ivalstva smo ugotovili v vseh šestih raziskanih predelih slovenskih mest, k a r je tud i odraz vsebine m igracij. V kolikor p a pogledam o vsaj v dosegljive podatke o genezi 23 M irko Pak, N ek a teri elem enti, o. c., s tr. 111. 31 M irko Pak, S tru k tu ra ln a in fiziognom ska analiza, o. c., str. 223. 25 M irko P ak , N o tran ja reg ionalna d iferenc iacija , o. c., str. 11. s tru k tu re , se n am ta proces kaže po en i s tra n i v še o stre jši oblik i, po d ru g i s tra n i p a v svoji dvojnosti. P r im e rja v a p o k lica b iv š ih in sed an jih stanovalcev p okaže m očno p ovečan je deleža gospod in jstev upoko jencev . N a G orn jem trg u v L ju b ­ lja n i se je ta delež p ovečal od 47,5 °/o n a 51,2 °/o, n a V iču od 27,2 °/o na 33,8 % , v M aribo ru od 25 °/o na 46 I %>, v C elju od 17,2 °/o n a 43,9 % , na Jesen icah od 20 °/o n a 31,4 °/o in v K o p ru od 3,1 % n a 19,6 % . D elež gospo­ d in js tev upoko jencev se je to re j m očno povečal tu d i v p red e lih z večjo p rosto rsko m obilnostjo in ugodnejšo starostno s tru k tu ro p reb iv a ls tv a . P rise ljev an je m lad eg a p re b iv a ls tv a p a je n a G orn jem trg u za več k o t 20 % povečalo delež gospod in jstev n e k v a lif ic iran ih delavcev in na Jesen icah za okrog 6 °/o. D elež teli gospod in jstev se je v C e lju m očno z m an jša l izk lju čn o n a ra č u n gospod in jstev upoko jencev , m edtem ko je v obeh p re d e lih z m ožnostm i tran sfo rm ac ije , to je n a Viču v L ju b lja n i in v K o p ru delež gospod in jstev n e k v a lif ic iran ih delavcev n azad o v a l n a ra č u n p o v ečan ja deleža gospod in jstev k v a lif ic ira n ih delavcev. R az like m ed s tru k tu ro b iv ših in sedaj s tan u jo č ih gospod in jstev v iš jih socialn ih sk u p in p a so z a ra d i m a jh n eg a štev ila neznatne . Razen na Viču v L jubljani se je skupni delež na jn iž jih dveh social­ nih skupin, gospodinjstev upokojencev in gospodinjstev nekvalific iran ih delavcev, povečal in dosegel ponekod tolikšen delež, da lahko takšne predele uvrstim o med predele z najnižjo socialno struk turo ne samo v slovenskih mestih, temveč v Sloveniji sploh. N a Gornjem trgu znaša ta delež 75 % , v C elju 73,1 % , na Jesenicah 55,7 °/o, v M ariboru 56.6 % , na Viču 47,6 °/o in v K opru 48,5 °/o. D vojnost geneze s tru k tu re p a pokaže p r im e rja v a m ed pok licno k v a ­ lifik ac ijo s ta ršev in o trok , k i p reb iv a jo v raz isk an ih šestih m estn ih p re ­ delih . R azen v C elju , k je r je k v a lif ik a c ija o trok povsem e n ak a k v a lif i­ k a c iji s ta ršev , je k v a lif ik a c ija o trok povsod ugodnejša . Povsod se je zm an jša l delež n e k v a lif ic iran ih delavcev in povečal a li delež k v a lif ic i­ ra n ih delavcev a li uslužbencev a li p a celo obojega. N a G orn jem trg u se je za 10 «/o p ovečal delež uslužbencev , n a V iču za 28°/o delež k v a lif i­ c iran ih delavcev , v M aribo ru za 25 °/o delež uslužbencev , n a Jesen icah za 16°/o k v a lif ic ira n ih delavcev in v K o p ru za 2 6 % delež uslužbencev. Poslabšanje kvalifikacijske in h k ra ti s tem socialne struk tu re je stabilen proces. Izboljšanje poklicne s truk tu re otrok v p rim erjav i s po­ klicno strukturo staršev pa je nestabilen proces, ki je osnova hitrejšem u odseljevanju višje kvalificiranega m ladega prebivalstva, k a r vodi k na- daljnem u poslabšanju socialne strukture. Sum m ary: THE GEOGRAPHICAL EFFECTS OF SOCIAL DEFORM ATIONS IN SOME PARTS O F SLOVENE TOWNS M i r k o P a k — G o j k o B e r v a r I In certa in a reas of some tow ns in S lovenia social deform ations appear in sim ilar form s to those characterised in the w est as »slum« (Sanierungsgebiet, Bidon Ville). These have resu lted from the fast developm ent of Yugoslavia du ring the post-w ar years. H ow ever, these deform ations have not come about th rough class selection, as happens a t the beg inn ing of fast cap ita lis t deve­ lopm ent, b u t ra th e r a re the expression of an inev itab le social s tru c tu re w hich arises from m ass m igration into the towns. O ur research , w hich was based on a questionnaire , dea lt w ith specific q u a r te rs in five S lovene tow ns (L jub ljana — G orn ji trg and S ib irija , M aribor — G lavni trg, C e lje — T ovarn iška pot, Jesenice — C esta že lezarjev , K oper — B osadraga). A ll six a reas lie in physically in ferio r d istric ts o r in the oldest p a r t of the town. F or this reason th e re has been v ery little developm ent here. M ost of the bu ild ings a re old w ith few, if any, m odern conveniences. The s tru c tu re of the population reveals the follow ing characteristics and trends: 1. A predom inance of o lder people, 2. H igh percen tage of household w ith pensioners or unqualified w orkers. 3. Im m igration from the econom ically least developed areas of S lovenia and Yugoslavia, 4. P revalence of im m igration over em igration, 5. P erm an en t deterio ra tion of the social s tru c tu re of the population, 6. Econom ic stagnation. The resu lts of the research showed th a t the areas dea lt w ith d iffe r in m any respects from W est E uropean and A m erican slum s and th a t several characteristics a re p redom inan t here w hich a re no t found in slums. T h ere ­ fore it is im possible to speak of a »Slovene slum«, nevertheless it is felt th a t th is problem m ust be resolved before it becom es acute.