Minulo soboto in nedeljo je bila na Bledu zanimiva turistično-etnografska prireditev Kmečka ohcet 80. Prireditev, na kateri sta »se vzela« Marija Piber iz Gorij in Janez Aljančič iz Kranja, sije ogledalo na tisoče blejskih gostov, organiziralo pa jo je Turistično društvo Bled — Foto: F. Perdan in to in ru-ik. * te. ► t nt-by. 90 ien nih netita eni 24 brad *-eto XXXIII. Številka 61 lja. obči—km konferenca SZDL Kraaj. Radovljica, Skofja Loka Trtic - Izdaja Čaaopiano podjetje M Kraaj — Glavni aredaik Igor Slavec Odgovorai aredaik Andrej Žalar Kranj, torek, 12. 8. 1980 Cena: 5 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. Glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva za gorenjsko r*esničevanje Titove pobude 5ia vsebino dela gre fUobra letos naj bi se začela razprava o osnut-amandmajev k ustavam SFRJ in SRS, ki naj ^ bih sprejeti spomladi prihodnje leto — Ne gre za mandat, ampak za vsebino in metode dela ^^tektivnih organov ter delovanje našega družbenopolitičnega sistema nasploh kolektivnega dela in odgovorno ■eaa kongresu Zveze sin-Junjoalavije je predsed-repnblike in Zveze komuni-Jngnaiavije Joaip B roz-Tito ke varnosti h uzurpacije liderstva ter preveli-pooblasti] nekaterih organov ikov. Jugoslovani njegovo pobudo o delu in odgovorno-p re preče va nja odstopanj v si-v°deaja in dela k o le k ti v -ter v našem d ružbesi stem u na sploh. " izreden prispevek po-pndsLilaJka k demokra-■•iin odnosov in ureani-*tsaUjnih ciljev de lova-*■»* socialističnega sa-^'▼tjaaja. Predsednik Tito _ te**j opozoril, da ne gre le •JJ**"* kolektivnih organov ajyy>Ta članov, ampak gre #it^^*r"eBI ™ globoke vsebinske katerih uveljavljanju dovoljevati posplose-moramo izhajati is dela in vloge posa-kolektivnega organa W ^H^S?** funkcije. izhodiščih v Jugoslaviji J^**BJ_ čaaa snujemo osnutke zvezne ustave in lUatičnih republik in čeprav imajo ustave in ■*"tnti občin že elemente sti v določilih o delavskih svetih, delegacijah, kjer na primer vodja nima večjih pravic od članov itd. Vendar morajo ustave še bolj vzpodbujati kolektivno delo in odgovornost organa in posameznika, kar je pokojni predsednik Tito stalno poudarjal. Pomen kolektivnega dela in odgovornosti bo zato v dopolnjenih ustavah posebej poudarjen, kar velja tudi za načelno določilo o mandatni dobi, temeljih socialističnega samoupravnega sistema in skupščinah, ki so same po sebi kolektivno telo. Zagotovljeno bo tudi družbeno nadzorstvo nad delom kolektivnih organov. V večini amandmajev k zvezni ustavi je bilo že doseženo soglasje. Tako naj bi trajal mandat voljenim in imenovanim funkcionarjem do štirih let z možnostjo enkratne ponovne izvolitve. Za pravosodne organe bo veljal poseben zakon. Funkcionarji zvezne skupščine naj bi imeli enoletni mandat in bi bili vsako leto iz druge republike in avtonomne pokrajine. V predsedstvu SFRJ bo zastopana z enim članom Zveza komunistov Jugoslavije. Za zdaj naj bi bil član po položaju predsednik predsedstva ZKJ, kasneje pa naj bi to posebej urejeval statut ZKJ. Glede sestave aKt V * sna* % n. r ih> gradnja nove asfaltne baze Pritožba Kovorjanov zavrnjena ___ , . ■ »«v Itraievne skupnosti Kovor in Md t C* nk* M ■ I »V t* a* a * en** štC *atjf rV mj ^ KRANJ — Konec februarja Sjk^"5 je oddelek za urbanizem. I^^dbene in komunalne zadeve Crnjake občinske skupščine izdal K^^**»jsko dovoljenje za gradnjo * asfaltne baze pri Podbrez--S tem je bila seznanjena tudi ^Tfcijska občinska skupščina, ra-V/* tega pe je bila opozorjena, da družbeni dogovor o izgradnji usfaltne baze ne uresničuje, ijski dokumentaciji so nasprotovali krajani Kovorja. Od-t^^r za uresničevanje družbenega k^govom je skušal najti soglasje s K Worjani. Organizirane so bile 5^*P**ve, v katere so se vključili predstavniki Cestnega pod |X J* Kranj. Krajevna skupnost ni hotela pristopiti k druž-%0>Mnu dogovoru, izvršni svet ^l^dke občinske skupščine pa je k g°Vor podpisal. ^^•Cnijevna skupnost Kovor. Ce-larsko društvo Tržič, zbor kme- tov krajevne skupnosti Kovor in trije krajani so se pritožili zoper lokacijsko odločbo republiškemu komiteju za varstvo okolja in urejanje prostora, ki je pritožbo zavrnil. Kovorjani so nato na osnovi zakonske možnosti sprožili ustavni spor pri Vrhovnem sodišču Slovenije. Vrhovno sodišče je imelo na voljo argumente Kovorjanov in odbora za uresničevanje družbenega dogovora o izgradnji nove asfaltne baze Cestnega podjetja Kranj, ki je med drugim tudi ugotovil, da nastaja zaradi zavlačevanja z gradnjo gospodarska škoda. Vrhovno sodišče SRS je zavrnilo pritožbo Kovorjanov. S tem je lokacijsko dovoljenje za bazo, ki ga je izdala kranjska skupščina, dokončno, in so dani pogoji za izdajo gradbenega do voljenja in mandata članov /veznega izvršnega sveta bo potrebno se usklajevanje med republiškimi in zvezno ustavno komisijo. ZIS ima poseben položaj. Predsednik in njegovi člani so enako odgovorni vsem republikam in pokrajinam. Slovenska ustavna komisija meni, da bi bil mandat predsednika zveznega izvršnega sveta 4 leta brez možnosti ponovne izvolitve, članom, prav tako s štiriletnim mandatom, pa bi bila omogočena ponovna izvolitev. Seveda je lahko mandat krajši, kar omogoča amandma k zvezni ustavi z določilom, da traja mandat do štirih let. Amandmaji k slovenski ustavi so v marsičem podobni amandmajem k zvezni ustavi. Omeniti velja predlog, da bi bil mandat članov predsedstva republike 4 leta, predsednika pa eno leto. Po novem bi ga volila republiška skupščina. Predsednik izvršnega sveta naj bi imel štiriletni mandat brez možnosti ponovne izvolitve, članom sveta pa bi bilo to omogočeno. Le-ti ne bi bili odgovorni samo za svoje področje, ampak tudi za delo izvršnega sveta kot celote. Štiriletni mandat je možnost, ne pa obveznost, saj je lahko mandat krajši. Prav tako naj bi izvršni svet odločal z večino vseh članov in ne z večino prisotnih. Predsednika ustavnega sodišča bi volili vsako leto, za člane pa bi veljal daljši mandat. To je srž osnutkov amandmajev k zvezni in republiški ustavi. Delo še ni končano. Predvidoma bodo osnutki na red do letošnjega oktobra, ko se bo začela javna razprava. Amandmaji pa naj bi bili sprejeti spomladi prihodnje leto. J.Koftnjek Posledice razsipništva V Jugoslaviji šele zdaj sprejemamo program dolgoročnih ukrepov za racionalizacijo porabe, nadomeščanje energije in varčevanje z njo. Pozno, saj nam je voda že napolnila grlo. Naenkrat bo namreč treba plačati v dolgih letih nakopičene račune — kazen za naše razsipništvo in nepreračunljivost, in to z zmanjšanim uvozom surovin, reprodukcijskega materiala in opreme, kar gotovo ni spodbudno za razvoj. V naši državi imamo po dosedanjih ugotovitvah 22 milijard ton premoga. Letos ga bomo izkopali 50 milijonov ton. Premalo, zakaj premog postaja vedno bolj dragocen. Končno smo spoznali, da lahko nadomesti precej drage uvožene nafte, katere količine so omejene, in skoraj tako drage električne energije. Premog je najcenejši. Zal pa je rudarjev vedno manj. Pogoji za delo v jamah so težki, saj v posodobitev rudnikov ni nihče dosti vlagal. Celo preusmerjali in zapirali smo jih. Zdaj rudniki že terjajo sovla-ganja v njihovo posodobitev in razširitev zmogljivosti. Posledice lagodnega vedenja na področju pridobivanja in porabe energije bodo oziroma so že najprej občutili občani. Lanskemu pojavu pomanjkanja premoga in uvedbi prepovedi za vožnjo z avtomobili se je letos pridružilo še pomanjkanje kurilnega olja. Tega bomo v Sloveniji dobili le 70 odstotkov potrebnih količin, mazuta celo za četrtino manj. Zato lahko pričakujemo, da bo septembrsko bo prodaja olja spet stekla, veliko razburjenja. Vsi ga verjetno ne bodo dobili. K sreči so se nekateri že preskrbeli s premogom, čeprav ga prejšnja leta niso kupovali. Tudi večina stalnih potrošnikov premog že ima ali ga bo do zime dobila. Nekateri pa bodo ostali brez njega. Menijo, da bo na Gorenjskem letos zmanjkalo okrog 20.000 ton premoga. Se najmanj težav bo z drvmi. Ce jih že v trgovini ne bo, jih imajo vsaj kmetje, čeprav precej dražja. Na mraz se je dandanes treba pač pravočasno pripraviti. Tako bo verjetno tudi še nekaj prihodnjih let, dokler ne bomo vzpostavili ekonomskih cen in začeli z energijo pametneje ravnati. H. J. šPsceriDa ©©©© V gorenjskih lekarnah ni bilo krize zaradi zdravil Zadrege z zdravili Kljub razmeroma majhnim skladiščem so uspeli v vseh lekarnah na Gorenjskem vzdrževati primerno zalogo vseh pomembnejših zdravil, tudi takih, ki jih je ponekod primanjkovalo — Za vsa zdravila, ki jih sicer primanjkuje, so na voljo nadomestna zdravila — Bolj kot lekarne so občutile krizo bolnišnice, kjer razen nekaterih zdravil manjka tudi obvezilnega materiala — Povečanje cen zdravil bo spodbuda farmacevtski industriji za proizvodnjo trenutno manjkajočih zdravil marketspecerija bled »delikatesa -spominki« v PARK HOTELU na Bledu posluje julija in avgusta vsak dan od 8 do 21 ure ob nedeljah pa od 8 do 1 1 ure Cenjenim strankam pnporo čamo da se poslužijo nakupa v večernih urah ko so druge trgovine že zaprte MARKET je dobro založen s specialnimi delikatesnimi izdelki in s celotnim izborom pijač Priporočamo se1 Z ukrepi, ki jih je zvezni izvršni svet sprejel konec prejšnjega tedna, se bo po vsej verjetnosti v drugi polovici tega leta izboljšala preskrb-Ijenost z zdravili. Sklep o določanju najvišjih proizvodnih cen za 360 vrst zdravil, serumov in cepiv ter 26 vrst proizvodov, ki se uporabljajo pri transfuziji in infuziji, naj bi omogočil naši farmacevtski industriji, da bi spet v okvirih rentabilnosti, to je brez izgub, proizvajala nekatera važnejša zdravila. Prav pomanjkanje nekaterih zdravil, ki jih farmacevtske tovarne niso več izdelovale in jih zato na tržišču sploh ni bilo ali pa zelo malo. je pogojevalo sklep o zvišanju cen nekaterih zdravil: farmacevtska industrija je namreč med letom opustila izdelavo dokajšnjega števila zdravil, tako da je zdravstvo dobivalo le okoli 70 odstotkov potrebnih zdravil. Skupaj z drugimi ukrepi, predvsem glede deviz potreb- nih za uvoz nekatenn surovin za izdelavo zdravil, bo verjetno sedanje dokaj neprijetno stanje — za bolnike seveda še posebej — na našem trgu z zdravili v bodoče dokaj boljše. Zadnje mesece pa je bila marsikje, predvsem v bolnišnicah, manj pa v Nadaljevanje na 12. str. 30. gorenjski sejem W S m krani 15.-2! kranj 15 -25.8.80 ugodni nakupi blaga široke potrošnje nižje cene kmetijska mehanizacija večerni zabavni program r i Solidarnost živi Teden dni je po nesreći, ki je prizadela dobršen del severovzhodne Slovenije, vendar pomoč še prihaja od vsepovsod. Od viharja požetega žita in uničenih gozdov in sadovnjakov kmetom seveda ne ho mogla nadomestiti no bena pomoč Čimprej pa mora biti obnovljenih na stotine razkritih domačij, ponovno morajo biti napete telefonske in električne žice in popravljene ceste. Iz opekarn Kikinda in Le-skovac so v prizadete kraje že posla/i prvo pošiljko od skupaj 50 tisoč kosov strešne opeke. V Anhovski cementar ni bodo delali tri dni samo za kraje, ki jih je zbiča/ vihar. Zavarovalnice bodo v najkrajšem^ času izplačale odškodnine, če bo potrebno pa bodo izplačevale tudi akontacije. Pri ocenjevanju škode in z nasveti sodelujejo tudi kmetijski strokovnjaki iz drugih koncev Slovenije. Gradbena podjetja iz severovzhodne Slovenije bodo dajala prednost popravilu hlevov in hiš v prizadetih krajih, pomagat bodo prišli brigadirji in v pomurskih delovnih kolektivih bodo enodnevni zaslužek prispevali za odpravo posledic neurja. Dober pridelek hmelja Sredi julija je še kazalo, da bo hmelj letos dozorel kasneje, vendar ga je julijska vročina toliko ogrela, da ga bodo lahko začeli obirati okoli 20. avgusta.' V Hmeza du pravijo, da bo pridelek takšen, kot so ga načrtovali, če pa v prihodnjih dneh ne bo veliko dežja pa celo nekoliko boljši. Računajo, da bodo lahko letos domačim pivovarnam prodali 912, izvozili pa 2160 ton hmelja. »Katrce« za kupce Industrija motornih vozil iz Novega mesta je ponovno začela izročati kupcem avtomobil R-4. Po sklepu centralnega delavskega sveta namreč nekaj časa tega niso delali. Kupcem »katrc« niso izročali zato, ker so zaradi upravno določene cene imeli izgubo; odkar je slovenski izvršni svet podprl njihovo zahtevo o podražifri teh avtomobilov, so se odločili, da bodo R-4 ponovno dobavljali kupcem in sicer najprej tistim, ki so vozilo vplačali že maja lani. Kljub vsemu pa je danes težko ugotoviti, kolikšna naj bi bila cena tega avto mobila. V prodajalnah v Ljubljani pravijo, da stane R-4 79.533,80 dinarja, -z izboljšavami 81.595,80 dinarja, v zahtevku za podražitev pa IMV trdi, da stane R-4 Spe cial 72.983,00 dinarja. Elektrarne na premog V prihodnjih petih letih naj bi v Jugoslaviji zgradi/i elektrarne na premog z moč jo 6800 megavatov. Po teh na črtih naj bi čez pet let pridobili 80 milijard kilovatnih ur električne energije, od tega 44 milijard v elektrarnah, ki jih žene premog. Ples cen v tekstilni industriji Cene tekstilnega blaga tudi julija niso mirovale, čeprav tudi zanje velja sklep zveznega izvršnega sveta o maksimiranju cen'. Cene pre-mva in tkanin so se v primer javi z junijem povečale za 3.4 odstotka, cene končnih izdelkih pa za 4.2 odstotka. GOST IZ KOREJE V ISKRI — Včeraj je obiskal kranjsko Iskro podpredsednik administrativnega sveta in zunanji minister Demokratične republike Koreje Ho Dam. ki je na povabilo našega zveznega sekretarja za zunanje zadeve Josipa Vrhovca obiskal Jugoslavijo. Korejski gosi bo nekaj dni (Oddiha preživel na Bledu. Včeraj je obiskal kranjsko Iskro, katere proizvodi se vedno bolj uveljavljajo v deželah tretjega sveta in neuvrščenih državah, med katere sodi tudi Koreja. Obisk zunanjega ministra Demokratične republike Koreje bo brez dvoma prispeval k še boljšim odnosom med državama, (jk) -Foto: F. Perdan Materialna plat izobraževanja Plani občinskih izobraževalnih skupnosti preraščajo materialne možnosti gospodarstva v naslednjem petletnem obdobju — Usklajevanje bo potrebno osredotočiti predvsem na zmanjšanje dopolnilnih programov po občinah, zlasti z odlaganjem ali celo črtanjem naložb, pa tudi na zmanjšanje planskih elementov zajamčenih programov Kaže. da bo začetek vsebinske preobrazbe osnovne Sole, četudi načrtovan postopno, zelo težak. Pričakujemo ga dejansko lahko Sele s Šolskim letom 1981/82. Smeri preobrazbe so s sprejetjem novega zakona o osnovni šoli sicer podane, vendar pa sprememb v urniku in delu jeseni Se ne bo. Skupščina izobraževalne skupnosti Slovenije, ki je zasedala konec julija, bi namreč morala sklepati o predlogu za spremembo osnovnošolskega predmetnika. Vendar je bila točka nekaj dni pred sejo, zadnjo pred začetkom novega Šolskega leta, umaknjena z dnevnega reda. Ko so govorili o planskih dokumentih razvoja vzgoje in izobraževanja v naslednjem srednjeročnem obdobju, ki so zasnovani na podobi dosedanje osnovne Sole. so zato gorenjski delegati zahtevali, naj bi novi predmetnik v razpravah o planih finančno ovrednotili ali pa z njim počakali za pet let. Osnovni Soli se namreč v novem srednjeročnem obdobju ne obeta nič dobrega, saj osnovno izobraževanje ni med prednostnimi republiškimi nalogami in bo zato njegov razvoj mogoč le v okviru skrčenih materialnih možnosti, kar pomeni v okviru 3,6-odstotne letne stopnje rasti. Prednostno obravnavo bo osnovno šolstvo lahko imelo samo v občinah. Vendar so plani občinskih izobraževalnih skupnosti popolnoma neusklajeni, so ocenili delegati skupftčine republiške izobraževalne skupnosti. Zajamčeni program so ovrednotile s 55 odstotki, kar 45 odstotkov pa so v povprečju namenile za dopolnilni program. To je preveč, saj bi potemtakem dopolnilni program dosegel Jubilejni sejem se začne v petek KRANJ - Sekretar komiteja občinske konference ZKS Kranj Jože Kavčič bo v petek. 15. avgusta ob desetih dopoldne na sejmišču v Savskem logu odprl 30. jubilejni mednarodni Gorenjski sejem, ki ima med povojnimi slovenskimi sejmi najstarejšo tradicijo. Na sejmu se bo predstavilo 110 domačih in tujih razstavljalcev, ki bodo predstavljali nad 500 proizvajalcev najrazličnejšega blaga in opreme. LetoSnji sejem, ki bo zaradi gradnje večnamenske dvorane prostorsko nekoliko okrnjen, bo imel širokopotrosni značaj z raznovrstno ponudbo. Sejem bo spremljal pester večerni program. Kranjski osrednji poletni sejem ni znan le na Gorenjskem, ampak nanj radi prihajajo ljudje tudi iz drugih krajev. Letošnjega utegne obiskati nad 150.000 ljudi. Vstopnina je enaka kot lani. Za odrasle bo znašala 90 dinarjev, otroci do sedmih let pa imajo brezplačen vstop. jk kar 8-odstotno letno stopnjo rasti. V te programe so namreč občinske izobraževalne skupnosti vključile precej investicij, ki jih bo treba močno oklestiti. saj v okviru republike v naslednjem petletnem obdobju verjetno ne bo vzajemno združenih sredstev zanje oziroma jih bo zelo malo. Razen tega pa bo odslej dopolnilni program obremenjen tudi z nekaterimi prenesenimi skupnimi obveznostmi, ki so bile dozdaj financirane iz sredstev za usmerjeno izobraževanje, na primer prevoz učencev v usmerjenem izobraževanju. Usklajevanje planiranih sredstev za osnovno izobraževanje, ki naj bi ga po sklepu skupščine izobraževalne skupnosti Slovenije opravili do konca septembra, bo zato potrebno osredotočiti predvsem na zmanjšanje dopolnilnih programov po občinah, zlasti z odlaganjem ali celo črtanjem naložb, pa tudi na zmanjšanje planskih elementov zajamčenih programov. Nestvarno in neusklajeno načrtovanje razvoja osnovnega Šolstva kaže, da je naša šola morda zasnovana na preveč zahtevni podlagi in da se bo treba v prihodnjih letih sprijazniti z nekoliko skromnejšo. V katerih pogledih skromnejšo, je težko reči. Zato pa je toliko bolj nujno, da vsebinska vprašanja septembra, ko bo govora o planiranju materialne osnove za srednjeročni razvoj osnovnega izobraževanja, zajamejo razprave v združenem delu, samoupravnih interesnih skupnostih in družbenopolitičnih organizacijah. H. Jelovčan Bogastvo je dobra pitna vo Tudi tam, kjer imamo dobre vode še nam nadzorstvo nad kvaliteto vode in iqM vanje vodnih virov in podtalnic ne sme postranska skrb KRANJ - Koliko je resnično vredna zdrava pitna voda a renjci večinoma Se ne znamo predstavljati, saj so redki primeri manjkanja vode in suhih pip. Pa tudi če v nekem kraju ali okolju do pomanjkanja, so zaloge vode v okolici tolikšne, da smo spo krize na najrazličnejše načine premostiti. Vendar se na to ne b preveč zanašati, saj potrošnja vode v gospodarstvu in gospodinisn skokovito naraSča. viri pitne vode pa so vedno bolj izpostavi jeni «■ snaževanju. razen tega pa moramo vedno tudi računati na najra;i» nejSe izredne razmere in katastrofe, ko viri vode usahnejo ali so pn&-dovani. življenje pa brez vode kmalu zastane. Zato ostaja povsod«' za vodo prednostna družbena naloga, pa naj gre za vodno bogatel** vodno revnejše področje. V času, ko slišimo za kritično pomanjkanje vode v nekaterih vendar tudi za druge družbenopolitične skupnosti niso "rez p red me* Nad 80 odstotkov občanov kranjske občine ima higiensko d** pitno vodo iz glavnih vodovodov, za katere skrbi podjetje Vodovod.* so viri na Gorenji Savi in zajetja na Cemšeniku in v RaSlju, p^ ^ vodovodi za več občin z zajetji nad Kovorjem in na Cerkljanske«^* 20 odstotkov prebivalcev kranjske občine je bilo lani še odvisnih» lokalnih vodovodov, zajetij, vodnjakov in kapnic. 320 litrov na ne5 zmorejo omenjeni vodni viri in to je dovolj za potrebe industri« gospodinjstev, vendar je potrošnja stalno v porastu. Zajetja so iit*? ugodna, v gorskem svetu, izven naselij, prav tako pa varovana liSče na Gorenji Savi pa je prav tako zaradi globine podtalnice in vf možnosti filtracije higiensko primerno. Sanitarna inšpekcija, ki iestf lovala pri oblikovanju teh ugotovitev, pa opozarja na določena obe" ja zajetij, ki so ogrožena. Gre za zajetja pod Krvavcem, kjer se z iar^ njo turističnega središča povečuje možnost onesnaževanja, in žanr/ je pri Trsteniku, kjer postaja voda ob večjih nalivih kalna. Kljub sorazmerno dobri oskrbljenosti in zalogam pitne vode i' počasi, vendar vztrajno kopnijo, je prav razmišljati o persnekn* dodatnih vodnih virih. Eno od njih je črpališče na Gorenji Sa n* tega pa izviri nad BaSljem in v Čemšeniku ter pri PodljubeliuiiS Silaku pod Krvavcem, kjer bo nujno sodelovanje kranjske triifr kamniSke občine. Pomembne so tudi zaloge podtalnice na Soršk««' lju. Dodatni vodni viri bi prinesli dodatnih 300 litrov na «M Možnosti za zajetja pa se ponujajo tudi v zgornjem delu tok K«* Omenjene možnosti pa bodo ostale le na papirju. £e ne no«* naprej nadzirali sedanje in perspektivne vodne vire, jih 2a.v obdržali raven zalog podtalnice. _ JKo*njei^ KRANJ Izvršni svet kranjske občinske skupščine je na eni od uM razpravljal o statutu Poklicne Sole Kranj, ki so ga zaposleni * sprejeli na referendumu, z njim pa mora soglašati tudi imi» občinske skupščine. Člani izvršnega sveta so dali soglas^ V ^ vendar mora Poklicna šola le-tega uskladiti z zakonom o usnrf izobraževanju, upoštevati pa mora tudi pripombe sekretariat** upravo. Leto bo brž okr(K Letos še nobena posebna izobraževalna skufS^ ne izpolnjuje pogojev za prehod na usmtm izobraževanje S; izobraževalna skupnost izpolnjuje vseh pog0j>v ^*L, pravljena zaeksperimentir*^ "te Predsedstvo republiške konference SZDL je ob sprejemanju zakona o usmerjenem izobraževanju še posebej poudarilo, da uresničevanje načel usmerjenega izobraževanja terja temeljito spreminjanje družbenoekonomskih odnosov in samoupravne organiziranosti kot tudi vsebine, pogojev in načinov uresničevanja vzgojnoizobraževalnega dela. Predsedstvo se je še zavzelo za uvajanje usmerjenega izobraževanja v šolskem letu 1981/82 oziroma v šolskem letu 1980/81. če so za to izpolnjeni vsi pogoji. Ta pomembna in odgovorna odločitev se je v praksi že potrdila kot edino sprejemljiva. Nobena posebna Starši manj obremenjeni Tržič — V tržiški občini je zaposlenih skoraj 53 odstotkov žena. Res. varstvo otrok ni samo domena mater, kljub vsej enakopravnosti pa prav one še vedno nosijo večji del bremena oziroma skrbi, kam z otrokom, dokler ni dovolj star za šolo. V organizirano otroško varstvo je zdaj vključenih 36 odstotkov vseh tržiških malčkov, od teh samo skupinica v jasli. Zato ostaja otroško varstvo tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju med prednostnimi razvojnimi nalogami občine. Načrtujejo, da bo konec 1985. leta v družbenem varstvu skoraj 46 odstotkov otrok. V organizaciji Tončke Mokorel Tržič in v enotah v krajevnih skupnostih bo tedaj deset oddel kov za otroke do treh let. 23 za otroke od treh do sedmih let. en oddelek bo odprt popoldne, medtem ko bo 25 otrok v družinskem varstvu. Stroške varstva bodo. tako kot zdaj. v višini 40 odstotkov pokrivali starši, 60 odstotkov pa bo prispevala občinska skupnost otroškega varstva. Povprečna prispevna stopnja v naslednjih petih letih ho znašala predvido ma 1.43 odstotka iz kosmatih oseb nih dohodkov delavcev. Da pa bodo v tržiški občini tako zahtevne načrte lahko uresničili, bodo morali vlagati tudi v nove prostore. Tako bodo prihodnje leto z obnovo pridobili en oddelek v krajevni skupnosti Lom pod Storžičem ter obnovili pralnico na Gradu, leto kasneje bodo prav tako z adaptacijo dobili oddelek v krajevni skupnosti Brezje pri Tržiču, za 1983. leto pa imajo spet v načrtu dve naložbi; z obnovo prostorov bodo za oddelek bogatejši v Podljubelju, v spodnjem delu Bistrice pa nameravajo zgraditi tri oddelke jasli. Proračunska vred nost naložb znaša 37.5 milijona dinarjev. Razen osnovne dejavnosti, vaf stva otrok, pa skupnost otroškega varstva za naslednjih pet let načrtuje tudi več vrst vzgojnih programov. Tako ho predvidoma 240 otrok, ki ne obiskujejo vrtcev. vključenih v 150-urni' oziroma v 40-urni vzgojni program ter v potujoči vrtec, za okrog 230 otrok pa bo skupnost organizirala obvezno 120-urno pri pravo na osnovno šolo. takoirneno-vano malo šolo. HI izpolnjuje vseh pogojev napravljena za eksperimenti!*-to je res najbolje, iz vsifeinS logov da se pnpravin^oTl prehod na usmerjeno izoiv*^ v prihodnji jeseni. V času, ki je še na vol»0 ba z organizirano in UskJai^^i benopolitično ter stroko*? nostjo narediti nekatere po* premike, ki najbolj zgovc^p*^ stavijajo postopnost, zaht*?'*' odgovornost uvajanja preobrv^K Tako bo potrebno posod* navijanje posebnih lz^r*.-: skupnosti na področju druJt* javnosti in jih usposobiti it' vlogo, da v prihodnjem ZK — Usposabljanje po osnovnih organizacijah dobiva na veljavi H KANJ - Medobčinsko študij-^ središče politične Sole CK ZKS Gorenjsko je ocenilo uspeSnost £benopolitičnega usposabljanja rnarksističnega izobraževanja v *ijih dveh letih in pol. ko veljajo ^ načela tovrstnega izobraževana trdnejših in organiziranejSih ^goških osnovah. V tem času se ' vse oblike izobraževanja, ki ga nizira medobčinsko Studijsko išče. vključilo 3553 članov Zveze 3* Osnovno zdravstvo Gorenjske o. o. Kranj ^OPRAVEK . Dne 5. 8 bilo >OZD Kranj. 1980 v Glasu St. 59. nepravilno objavljeno zdravstveni i ^.J*T"vilno se glasi ^»RAVSTVENI dom TOZD DOM komunistov z Gorenjske, kar je vzpodbuden podatek, vendar vse možnosti Se niso izkoriščene. Naj-množičneje so bili obiskani seminarji za kandidate pred sprejemom v Zvezo komunistov, sledijo pa seminarji za novosprejete člane. Prav tako so bili v tem času organizirani politične Sole, dopisne Sole marksizma, trimesečni seminarji in seminarji o samoupravljanju v združenem delu. Studijsko središče obravnava v poročilu Se posebej uspeSnost usposabljanja in izobraževanja komunistov v zadnji izobraževalni sezoni med lanskim prvim septembrom in letoSnjim 30. junijem. 1231 članov je bilo vključenih v izobraževanje, kar predstavlja 12,24 odstotka vseh članov Zveze komunistov na Gorenjskem. Seminarji o samoupravljanju v združenem delu so bili novost. Tudi na njihov račun se je v zadnji izobraževalni sezoni usposabljalo več komunistov kot v prejšnji. Povečanje dosega skoraj 2,5 odstotka, kar je razveseljiv napredek, saj je bil organiziran oddelek seminarja iz teorije in prakse marksizma manj, ker na Jesenicah in v Radovljici ni bilo dovolj prijavljenih. Iz poročila Studijskega srediSča povzemamo glavne značilnosti. V Polletje ugodno *^inskp€ po^etna ocena realizacije kranjskega ■*±:x.L proračuna ugodna, kaže zaradi /as- «Sinje abilizacije z ----—*~ P08t. z; kati do jeseni zadnji izobraževalni sezoni sta se najbolje odrezali občinski organizaciji Zveze komunistov Škofja Loka in Tržič, kjer se je v izobraževalne oblike Studijskega srediSča vključilo nad 18 odstotkov komunistov, najnižji odstotek pa ima Radovljica in sicer 7.69. vendar se je položaj v primerjavi z letom poprej bistveno popravil. Jesenice in Kranj ostajata na gorenjskem povprečju. Najmnožič-nejši so seminarji za kandidate za sprejem v Zvezo komunistov. 17 seminarjev je bilo v zadnji izobraževalni sezoni, udeležencev pa je bilo 534. Tudi s seminarji za novosprejete člane je bilo boljše, vendar prav tem seminarjem še ne namenjamo dovolj pozornosti. Predsedstvo CK ZKS meni, da mora vsak novi član obvezno obiskovati oba seminarja: za kandidate in za novosprejete. Oba sta vsebinsko medsebojno povezana in bo moralo biti pri tem v prihodnje več discipline! Razen obeh seminarjev je tudi občinska politična šola tradicionalna oblika usposabljanja. Pripravile so jo vse občinske organizacije, vendar kaže dati v prihodnje tej šoli še večji kadrovski značaj. Posebej uspešna je bila zadnja šola v Kranju, saj je bila obogatena s sodobnimi pedagoškimi metodami (mentorstvo, seminarsko delo. razprave itd). V organizacijo teh treh oblik usposabljanja se uspešno vključujejo tudi Delavske univerze. Medobčinsko Studijsko središče pa neposredno načrtuje in izvaja dopisno šolo marksizma, trimesečne seminarje in seminarje o samoupravljanju v združenem delu. Za dopisno šolo marksizma je bil značilen precejšen osip. Dogajalo se je, da so osnovne organizacije prijavljale kandidate brez njihovega soglasja, prav tako pa je ta oblika najzahtev-neša, saj terja obilo individualnega Studija. Ze jeseni se utegne program te šole spremeniti in prilagoditi panogam, iz katerih prihajajo slušate-lji. Trimesečni seminarji za neposredne proizvajalce iz teorije in prakse marksizma je najdaljša oblika izobraževanja, zahtevna in nepogrešljiva v sistemu partijskega izobraževa-nekakšna skrčena oblika politične šole. Terja odsot- r Vikendaši pa nič! Krajevna skupnost naj bi bila po ustavnih določilih harmonična samoupravna skupnost vseh, ki živijo in delajo znotraj njenih meja. sožitje združenega dela. šolskih ustanov, vseh zaposlenih in krajanov, skupnost stalnih in občasnih prebivalcev. Med vsemi naštetimi »dejavniki«, ki pa so v resnici odgovorni samoupravljava, naj bi se vzpostavile raznovrstne vezi; vsi skupaj naj bi usmerjali razvoj krajevne skupnosti in sodelovali pri sprejemanju in izvajanju ukrepov, se skupaj lotevali akcij, skupaj zbiralfsredstva za objekte in tako naprej. Toda temu ni vedno tako. Pred kratkim so v vaseh pod Storžičem asfaltirali vaške poti. še kako prašne in luknjičaste. ki bi se jim poklonil morebiti le pokojni Mac Adam. Akcija za »asfaltni tepih« je v krajevni skupnosti stekla že spomladi. Trudili so se krajevni možje, da so našli izvajalca del in zagotovili denarna sredstva. Družbena pomoč in samoprispevek sta bila preskromna, da bi z njima dosegli načrtovani cilj. zato so se predsedniki vaških odborov obrnili na krajane, ki pomoči tudi tokrat niso odrekli. Vsako gospodinjstvo je za asfalt zbralo od tri do deset tisočakov. Nazadnje so potrkali še na vrata lastnikov počitniških hišic, ki jih v krajevni skupnosti ni malo, jim razlagali in dopovedovali, da bo asfaltna prevleka tudi zanje velika pridobitev, da se kraj le z delom in prispevki vseh lahko razvija naprej. Toda naleteli so na odločni »ne«. Vikendaši niso prispevali za asfaltiranje cest niti dinarja in niti pare. Povsem drugače so se obnašali do vaščanov in krajevnih mož. ko so potrebovali raznovrstna soglasja za gradnjo svoje počitniške hišice. Takrat so obljubljali tudi sodelovanje s krajevno skupnostjo, a sedaj jim skrb za nadaljnji razvoj vasi ni mar. Nikomur v naši družbi ni mogoče preprečiti uporabe javnih cesu in objektov družbenega pomena, niti ni mogoče po sodni poti izterjati tovrstnih prispevkov, toda tu gre za odnos do sredine in ljudi, ki so pripravljeni porivati voz napredka v vasi tudi za ceno nekoliko nižjega osebnega standarda. In vrh vsega sodijo lastniki vikend hišic (in udobnih vil) po svojih dohodkih v nadpovprečne plačilne razrede! C. Zaplotnik ^ dela. Kadrovanje za to 170 \jsih učinkov stabilizacije z rebalansom poca- braževaino obliko mora biti se boij- še. saj vanjo sodijo dobri delavci in aktivisti. W - Izvršni svet kranjske « skupščine je na seji 1. av-obravnaval poročilo o polletni **«ciji letošnjega občinskega i^^Čuna in poročilo o realizaciji ^Čnih načrtov in skladov skup-* občine Kranj. Člani izvršnega »o na osnovi podatkov ocenili, letošnja polletna realizacija iskega proračuna ugodna. Pri-;i dotekajo v redu. vendar kaže *k>dbi izvršnega sveta z reba-l^rn vseeno počakati do jeseni, ko učinki stabilizacije še jasnejši, »j je namreč težko napovedati celoletnih prihodkov v pro-Izvršni svet je v razpravi tudi ^vil. da so ostala ob polletju precejšnja sredstva za komunalno dejavnost in urbanizacijo neizkoriščena. Zadolžil je komite za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve, da do konca avgusta poroča o tem, prav tako pa predlaga primerne rešitve. Na seji je bilo prav tako sprejeto polletno poročilo o realizaciji finančnih načrtov in skladov upravnih organov skupščine občine Kranj. Zaradi gospodarne potrošnje omejitveni ukrepi niso potrebni, vendar je treba Se naprej tudi v drugem polletju ocenjevati izdatke in jih zadrževati v dogovorjenih okvirih. Posebno varčen kaže biti pri raznih materialnih stroških. -jk Nova in posrečena oblika so seminarji iz samoupravljanja v združenem delu. Letos so se jih udeležili nekateri poslovodni delavci, predsedniki sindikalnih organizacij in sekretarji osnovnih organizacij ZK. Obravnava praktičnih in vsakdanjih problemov je odlika teh seminarjev. 118 udeležencev je zaključilo seminar in to je vzpodbudna oblika. Pomembna je tudi ugotovitev oziroma priporočilo, da je treba usposabljanju in strokovnemu ter družbenopolitičnemu obravnavanju problemov po osnovnih organizacijah in Studijskim temam posvetiti še več pozornosti. Znanje je za komunista največja opora pri praktičnem političnem delu. J. Košnjek Gorenjska polna turistov SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ Usposabljanje invalidnih oseb (5) PROGRAM LETOŠNJIH NALOG (b) *\ Največji odstotek populacije predstavljajo sicer "Uvrščene, a še nikoli zaposlene osebe, za katere bi poklicno rehabilitacijo morali s posebnimi stro- J^Vnimi službami poskrbeti za psihosocialno in de »S^ho pripravo za zaposlitev, vendar pa ustreznih za-f***tov za usposabljanje, kot to predvideva zakon. rS\*wno; v gorenjskih občinah usposabljanja in za-y^jovanja invalidnih oseb ne moremo izvajati niti J^hvalidskih delavnicah (ker jih nimamo), prav tako JV^ tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju ne mo-^ikho pričakovati bistvenih izboljšav nekaterih osnov-x*Vf* pogojev za učinkovito in uspešno zaposlovanje ^ Vslidnih oseb. Za razliko od dosedanjega načina sem O programske zasnove za leto 1980 vključila nekatere dejavnosti. Organizacijo poklicne rehabilitacije i,^vštevajo realne potrebe, zato programske zasnove "% ^janja invalidske dejavnosti pri naših skupnostih ^ zaposlovanje predstavljajo predvsem: ^ Dejavnost poklicnega usposabljanja kot dopol-prizadevanj k reševanju kompleksne reha-X*ttcije otrok in mladostnikov z motnjami v teles-*h in duševnem razvoju. Predpoklicno rehabilitacijo so skupnosti za zaposlovanje dolžne izvajati po Zakonu o izobraževanju in usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju in po Samoupravnem sporazumu o opredelitvi nalog in obveznosti pri izobraževanju in usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. - Ocenjevalno dejavnost glede na upoštevanje-socialistično samoupravnega načela prilagajanja dela človeku in ne le človeku delu. Ocenjevalna dejavnost v bistvu zajema postopek ocenjevanja delovne zmožnosti in nakazuje določene konkretne omejitve pri vključevanju v delovno sredino. Izvaja se po zakonu o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb in ima sed,?m faz postopka: pripravljalni postopek, izdelavo predloga za strokovno komisijo I. stopnje, ugotavljanje lastnosti invalidne osebe, izdajo sklepa o pravicah in obveznostih invalidne osebe, postopek do pravnomočnosti sklepa, izvajanje ukrepov, spremljanje inporočanje. - Usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb predstavlja osrednjo dejavnost in je gotovo najpomembnejše vprašanje varstva invalidov, saj se prav v tem odraža humanizacija družbenega odnosa do invalidnih oseb. Po zakonu se usposabljanje invalidnih oseb izvaja: - s praktičnim delom na ustreznem delovnem mestu oz. s prilagajanjem na delo v OZD ali pri zasebnem delodajalcu. - s praktičnim delom, z izučitvijo določenega poklica oziroma s prilagajanjem na delo v invalidski delavnici. - i ustreznimi oblikami usposabljanja v zavodih za usposabljati je invalidnih oseb, - s pridobitvijo strokovne izobrazbe in usposobljenosti po načelih in merilih za izobraževanje odraslih. - s šolanjem na ustreznih šolah Rehabilitacijska svetovalka Breda Konjar.dipl.org. izob. Pločevinasta kolona, ki se v teh dneh pospešeno vije proti Jadranu, soncu in počitniškim užitkom nasproti, je dobesedno okupirala naše mejne prehode in ceste. Največje breme vsekakor nosi gorenjska magistrala, kjer je promet ob koncu tedna potekal brez večjih ovir. Večina turistov, ki vstopa v Jugoslavijo na gorenjskih prehodih, je namenjena v obmorska letovišča, toda to ne pomeni, da so »celinska« turistična središča osamljena. Nasprotno: v vročih avgustovskih dneh so povsem zasedena z domačimi in tujimi gosti. Ko smo v petek vrteli telefon in spraševali po turističnih društvih na Gorenjskem o letošnjih obetih in o trenutnem stanju, so nas povsod zasuli s podobnimi informacijami: vsi hoteli so zasedeni — razen res redkih izjem — prosto sobo bi morda našli le pri zasebnikih. Turistov je zagotovo še več. kot pa kaže statistika, so povedali, saj imajo vsako leto ob vrhuncu sezone precejSnje število gostov neregistriranih, bodisi zaradi malomarnosti gostincev ali oddajanja sob »na črno«. Ustavimo se najprej v gorenjskem turističnem biseru. Na Bledu je bilo ob koncu tedna preko 4 tisoč gostov, blizu 3200 tujih in 900 domačih, kar V primerjavi z istim obdobjem lani pomeni, da se je število domačih turistov zmanjšalo na račun povečanega navala tujih gostov. Sobo je bilo mogoče dobiti le v hotelu Jelovica. Lovec in pri zasebnikih. Prvi in drugi teden v avgustu je na Bledu vedno kot v panju, kot vedno na vrhuncu turistične sezone. Prizadevni turistični delavci so zato pripravili v soboto in nedeljo zanimivo folklorno-zabavno prireditev Kmečka ohcet 80. Sicer pa bogato turistično sezono spremlja še več prireditev. Podobno je v Kranjski gori. ki s svojo ponudbo polni hotele in zaseb- ne sobe tudi v poletnih mesecih. Zmogljivosti so zasedene skoraj do zadnjega kotička, saj preživlja tod dopust preko 3500 gostov, od tega je dobra polovica tujih. Kot so nam povedali v turističnem društvu, bo letošnja sezona ugodnejša od lanskoletne. Turistični vrvež je čutiti tudi v Bohinju, kjer se podobno kot v drugih turističnih središčih kopljejo v turistih. Avtokamp Zlatorog je poln — v soboto je bilo v njem 236 domačih in 333 tujih gostov — kot tudi vsi Alpetourovi in Kompasovi hoteli. Nekaj prostora je bilo ob koncu tedna le še v Ski hotelu na Voglu in pa pri zasebnikih v Srednji vasi. Zaradi dolgotrajne vročine se je ogrelo tudi jezero. V Bohinju si od letošnje sezone obetajo rekorden izkupiček. Povsem enaka je slika tudi v manjših turističnih krajih na Gorenjskem. Na Jezerskem preživlja poletni oddih preko 250 turistov in vsi gostinski objekti — hotela Planinka in Kazina ter gostišče Valerija — so zapolnjeni. Od tujih gostov so najbolje zastopani Holandci. V Preddvoru je pri zasebnikih 80 turistov, v hotelu Bor in v grajski kleti, kjer pa je bilo ob koncu tedna sto domačih in tujih gostov, imajo zmogljivosti zasedene do srede avgusta. Lahko bi spraševali še naprej. Toda kamorkoli bi se obrnili v teh dneh, ko ne skopari niti sonce, bi dobili podobno sliko. Gostov je dovolj in ponekod okove naših prostorskih zmogljivosti in turistične ponudbe celo »razganja«. Nič nenavadnega, saj je Jugoslavija ob znatnih podražitvah Španije in Grčije ter ob grozljivih nemirih v Italiji, pa seveda ob naši devalvaciji dinarja in zamrznjenih cenah, postala na moč privlačna za evropske turistične nomade. C. Zaplotr* G L, A S4.STRAN r I UHfcK, 12 AVČlrm Čeprav se še potimo pod vročim soncem, poletje ne bo več dolgo trajalo. Vse prehitro bo tu jesen in za njo mrzla zima, ko se bomo spet greli ob toplih pečeh. Pa bodo tople? Energetska kriza, ki nas je zajela v zadnjih letih, ne obeta nič dobrega. Vendar pa so nas pri Merkurju, ABC Loki in Petrolu, ki oskrbujejo Gorenjsko s trdimi in tekočimi gorivi, potolažili, da kljub pomanjkanju premoga, drv in kurilnega olja ne bo zeblo nikogar, ki seje na zimo pravočasno pripravil. J se je premog, ki ga kurijo elektrarne in občani, kasneje in manj podražil kot so načrtovali. Merkur dobiva polovico premoga iz slovenskih rudnikov, polovno pa iz drugih republik. Tam so premogovniki Se bolj zastareli in delovni pogoji rudarjev Se dosti slabši Zato rudniki zahtevajo sovlaganje v modernizacijo in razSiritev zmogljivosti. Pritiskajo na trgovino, ki pa denarja nima. Tako je na primer iz Zenice pred kratkim priSel samoupravni sporazum, po katerem naj bi trgovina vračala 80 odstotkov od prodajne cene premoga rudniku V Brezi so Merkurju celo zagrozili: če ne boste sovlagaii, ne boste ničesar dobili. Ze zdaj dobijo manj kot piSe v pogodbi. Predstavniki največjih slovenskih trgovin s premogom so skupaj oblikovali odgovor Zenici. Bojijo se. da jim bo rudnik ustavil dobavo, po drugi strani pa je vrsta določil v sporazumu v nasprotju / zakonom il združenem delu. Govora ni niti o dohodkovnih odnosih niti o načrtih rudnika za posodobitev in razSiritev. Kljub vsem težavam pa v Merkurju zatrjujejo, da na Gorenjskem to zimo ne bo zmrzoval nihče, če je le dovolj zgodaj pomislil nanjo. Naročila sprejemajo neprekinjeno, zaradi krize pa so jih po sklepu poslovnega odbora in s soglasjem republiške ter občinske tržne inspekcije omejili na največ pet ton premo- ffa; polovico rjavega in polovico ignita, saj vseh želja po kvalitetnem premogu ne morejo zadovoljiti. Predvplačila obrestujejo s 7,5-odstotno mero, če premoga ne pripeljejo prej kot v tridesetih dneh. Zaradi te ugodnosti se pri njih pojavljajo tudi kupci od drugod, ne samo z Gorenjske. Vrsta je dolga. Rjavi premog zdaj dobivajo tisti, ki so ga naročili no- Plin je To zimo nas (še) ne bo zeblo Gospodinjski plin greiljiv vir energij}« kuhinjah. Iz nekaterik venskih krajev so dneh poročali o poj plina, zato smo kakšne so razmer« renjskem. Vodja skladišča nju je povedal, d« dovolj. Tudi v ljubi ji narni ga ne manjka, kupci lahko brez skrbi. * ta mesec se ni boji pa »e bo stvar zasuk neje, Se nihče ne ve. Gozdarji namreč les bolje raje prodajajo industriji. Z veliko dela in pri taki cent imajo, namesto dohodka izgubo. Gozdno gospodarstvo je letos ponudilo le sto do d*s* trov hlodovine, ki bi jo monv razcepiti v drva. Cena pri _ se suče okrog tisoč dinarjev* storninski meter. Lani je aisr 1 i in so drva vozili celo u S* letos pa jim ni ostalo druge«*1 se ravnajo po nepisanih trla* nitostih. Nizke cene so tudi razktf' manjkanje oglja. V trgovmi? medtem ko ga v Merkurje*«* diSču v Naklem še imajo. Podobne težave imajo * ABC Loka, kjer bi s 14O0prt** skimi metri drv na leto tf* povpraševanje. Z Gozdni«' darstvom so uspeli sklenit: P* za 400 metrov, razliko ps w kri vali z odkupom od zaseka*? Sicer pa drva niso tako s^ 'ična kot premog. Ce jih pf ne morejo kupiti v trgova* kmetih. Svet je že pred leti zajela energetska kriza. Zaloge nafte, tekočega zla ta, niso neomejene, razen tega pa je tudi iz dneva v dan dražja. Razvite države so zato začele pospešeno iskati druge vire energije, zlasti domače, in hkrati sprejele programe dolgoročnih ukrepov za racionalizacijo porabe, nadomeščanje energije in varčevanje z njo. Program, ki bo zavezoval vse, pri nas sprejemamo šele zdaj, ko smo se znašli v takih težavah, da bomo še dolgo čutili posledice razsipništva v preteklosti, ko smo se obnaSali kot bogati emirati. Zdaj bo treba plačati vse račune, ki so se kopičili dolga leta, najslabše pri vsem tem pa je, da jih moramo plačati z zmanjšanim uvozom surovin, reprodukcijskega materiala in opreme. Naše vedenje preseneča toliko bolj, ker imamo velike možnosti za racionalizacijo porabe energije, če omenimo samo stopnjo izkoriščanja zalog v najdiščih, stopnjo izkoriščanja energije v pripravi ter zmanjšanje izgub pri transportu in porabi energije. Za primer: pri nas izkoriščamo ležišča premoga v jamskem kopu s približno 36 odstotki, v zahodni Evropi pa z okrog 60 odstotki. V pripravah za proizvodnjo energije se pri nas porabi 4,5 odstotka energije, v zahodni Evropi samo dva odstotka. Da o možnostih domačih virov za proizvodnjo energije niti ne govorimo. Doslej ugotovljene zaloge premoga znašajo 22 milijard ton, letos pa bomo dosegli proizvodnjo približno 50 milijonov ton. Hidroenergetski potencial smo izrabili le s 40 odstotki, medtem ko so ga zahodnoevropske države že v celoti izkoristile. Svetovna naftna kriza je povzročila, da tudi pri nas potrebe po premogu hitro naraščajo. Konec lanskega leta smo ocenili, da bomo v Sloveniji za splošno porabo potrebovali 710.000 ton premoga, konec maja letos je republiški komite za tržišče in splošne gospodarske zadeve meml, da bi z 815.000 tonami pokrili potrebe trga, po zadnjih podatkih plansko poslovne skupnosti za premog pa bi za nemoteno oskrbo široke potrošnje potrebovali 879.000 ton premoga. K temu je treba prišteti še potrebe termoelektrarn in toplarn, ki bodo letos porabile dober milijon ton rjavega premoga in 4,7 tone lignita, ter industrije, ki bo potrebovala 210.000 ton lignita in 310.000 ton rjavega premoga. Zaradi nizkih cen premoga je v minulem desetletju poslovalo premogovništvo v Jugoslaviji štiri leta z izgubo, v ostalih letih pa je ustvarilo minimalen dohodek, in še to le s površinskimi kopi. Zato je razvoj premogovnikov močno zaostal, tako da danes le s težavo pokrivamo potrebe po premogu, jutri pa se tv ■ - ' rečali z velikim pomanj--m, če ne bomo hitro začeli odpirati nove rudnike in posodabljati stare. Vsako leto bi v premogovnike morali vložiti pet do šest milijard dinarjev za njihovo modernizacijo in razširitev proizvodnje. Rudniki iz drugih republik in s Kosova si že prizadevajo, da bi s potrošniki sklenili dolgoročne pogodbe, pogojene z zahtevo za sovlaganje v rudniške zmogljivosti. Za vsako tono dobavljenega premoga naj bi porabniki zagotovili 500 dinarjev kredita z odplačilno dobo pet do deset let in s 4-odstotno obrestno mero. Elektrogospodarstvo rešuje to z že sklenjenimi dolgoročnimi pogodbami, odprto pa ostaja vprašanje oskrbe široke porabe, saj trgovina tega denarja ne more zbrati. Pereča je tudi oskrba s kurilnim oljem. Zaradi zalog goriva, ki so jih imele delovne organizacije iz komunalne energetike ob koncu leta, v prvem polletju letos ni bilo večjih težav, bodo pa v drugi polovici, saj bo imela Slovenija na voljo le 70 odstotkov potrebnih količin kurilnega olja, dobila pa bo tudi za četrtino manj mazuta. Glede preskrbe z električno energijo si potrošniki na Gorenjskem najbrž ne bomo belili glav. Morda le zaradi njene druge letošnje podražitve, ki je bila napovedana že za prvi julij, pa jo je ustavila zamrznitev cen. Do konca leta nas utegne presenetiti, saj ima slovensko elektrogospodarstvo precejšnje izgube. Kljub temu pa velja z električno energijo tudi varčevati. Povečana poraba, očitna že v minuli zimi, lahko prinese redukcije, posebno ; ker so se ljudje zaradi slabih obetov s premogom in kurilnim oljem letos še bolj ogreli za ter-moakumulacijske peči. Pri ogrevanju pač ne moremo veliko prihraniti, čeprav je res, da s pravilnim in pametnim ravnanjem stroške precej znižamo. Izbiramo lahko le vire; bolj ali manj drage oziroma tiste, do katerih lahko pridemo. Na Gorenjskem so še vedno glavni viri premog, drva in kurilno olje. Vseh primanjkuje, zato verjetno marsikoga skrbi, kako bo pozimi. Vendar pa so nas pri Trgovskem podjetju Merkur v Kranju, pri ABC Loka v Skofji Loki in pri Petrolu v Kranju, ki oskrbujejo gorenjske potrošnike s trdimi in tekočimi gorivi, potolažili, da ne bo zeblo nikogar, ki se je na mraz pravočasno pripravil. Dvajset tisoč ton premoga premalo Merkur s premogom in drvmi zadovoljuje potrebe celotne gorenjske Široke potroSnje. razen v Škofjeloški občini Za normalno prodajo oziro ma oskrbo bi letos potreboval okr< 100.000 ton premoga. V prvem pol- letju je z jugoslovanskimi premogovniki sklenil pogodbe za 42.000 ton, dobil pa ga je le okrog 37.800 ton. Junija najmanj; samo 35 odstotkov načrtovanih količin. Do konca leta pri Merkurju upajo, da bodo dobili še 43.200 ton premoga. Če bo uresničitev pogodb taka kot v prvem polletju, ga bo le 38.500. »Prostih« je samo še 7500 ton, zato bodo po 15. avgustu sprejemali naročila že za prihodnje leto. Menijo, da jim bo letos zmanjkalo okrog 20.000 ton premoga, kajti veliko občanov, ki imajo centralno ogrevanje na premog in kurilno olje, se je zaradi krize s tekočim gorivom oskrbelo tudi s trdim. V Merkurju so se potegovali za uvoz 20.000 ton briketov, s katerimi bi ublažili pomanjkanje premoga. Kako je z uvozom, vemo. Na brikete ne računajo več, medtem ko imajo v zalogi za »hude« čase okrog 3000 ton kosovskega sušenega lignita. Res, da je neočiščen in slabe kakovosti, vendar bo marsikomu, ki se bo prepozno spomnil na mraz, utegnil priti prav. Glede kvalitete tudi sicer ne morejo ničesar storiti. Običajno so naro čali 70 odstotkov rjavega premoga in 30 odstotkov lignita. Letos se je razmerje močno prevesilo v korist lignita. Kupci so seveda nezadovoljni, dostikrat tudi upravičeno, vendar se tu ne da pomagati. Bosanski rudniki so namreč zmanjšali dobavo rjavega premoga, ki so ga pri Merkurju us|* li nadomestiti le z velenjskim in slabSim kosovskim sušenim lignitom. Pomanjkanje je nastalo, kot že rečeno, zaradi povečane porabe pa tu di zaradi nedoseganja načrtovanih količin izkopov. Vsem premogovnikom primanjkuje rudarjev (v Vele nju 200, podobno v Zasavju in v drugih premogovnikih). Stevilkd se ho lahko še povečala, če ne bodo z boli-šimi razmerami v premogovnih v. preprečili odhajanje rudarjev iz jam. Vzrok pa tiči tudi v počasni posodobitvi premogovnikov ki v Se vedno prenizkih cenah premoga Slovenski premogovniki so v letos* •■ pollel ju ustvarili /a tretjino ntsnj dohod ka kot so pričakovali. Man; »to. ker vembra in decembra lani, medtem ko je dobavni rok za velenjski lignit tri do štiri mesece. Kosovski sušeni lignit, ki je slabše kakovosti, potrošniki lahko dobijo takoj, če imajo lasten prevoz. ABC Loka sovlaga V ABC Loka, ki s trdimi kurivi zalaga potrošnike iz škofjeloške občine, večjega dela Medvod in okolice ter nekatere s kranjskega območja, ima še za malenkost več težav kot Merkur. Prejšnja leta jih je namreč s premogom oskrbovala Kurivopro-daja iz Ljubljane, ki pa letos zaradi krize z njimi ni sklenila pogodbe. Ločani so se morali znajti sami. Za pokritje potreb bi v tem letu zadoščalo okrog 15.000 ton premoga. Do polletja so ga dobili skoraj polovico, 7000 ton, vendar se morajo, podobno kot pri Merkurju, zadovoljiti s slabSimi vrstami. Zdaj sklepajo nove pogodbe neposredno z rudniki. Na osnovi sovlaganja v bosanske premogovniške zmogljivosti so že podpisali pogodbo za 3000 ton rjavega premoga, »napeljano« pa imajo Še za 4000 ton. Razen tega pričakujejo, da bodo dobili Štiri do f>et tiso* ton velenjskega in sušenega kosovskega lignita. Torej bodo najbrž lahko ustregli vsem svojim kupcem. Težave jim povzročajo le potrošniki, ki so prej kurili z oljem. Menijo, da bo takih okrog štirideset odstotkov. Naročila sprejemajo, količine pa niso omejili. Za naslednja leta vidijo izhod v neposrednem dogovarjanju s premogovniki in v sovlags-nju v njihove povečane zmogljivosti. Na to so Ločani pripravljeni, seveda do mere, čeprav menijo, da bi morali za premog izoblikovati ekonomske cene. Drva od kmetov Merkur odkupuje drva v glavnem od kmetov, saj nn pri Gozdnem go spodarstvti m -ii/ic dobiti dovoli Kurilno olje spet septembn Petroiova temeljna organ* Kranja poleg nnedvoSkega 5 za oskrbuje s kurilnim olies Gorenjsko. Lani ni bilo C pa je naftna kriza priz*** njih oziroma potrošnike, ki " vanje potrebujejo to tekočino. Dragoceno stane liter kurilnega olja narjev. Pa Se dobiti ga tw mogoče. ^ Iz boja*ni. da ga sp|on * veliko kupcev odlomilo i* ^ olje (nafto), čeprav so mQJ^ po novem odšteti kar |«jf Prodaja nafte se je prj' prvem polletju letos poveča - *^ hrib enajst odstotkov. ^ Da bi zadovoljili gorenši nike. bi pri Petrolu okrog trinajst milijonov UoC^ nega olja na leto ozi^^ c lijon na mesec. V prvih letilfl secih so ga dobivali samo f litrov, tako da je bila proe^K** letju za polovico manjša ht^F^ kem lanskem obdobju ZdsT^ voarji na črpalkah popoln*«* ni. Zakonodajalec je naia*] vedal prodajo kurilnega prvega septembra. Takrat sproščena, že za konec te* pa je Petrol dobil zeleno 1*1 polnitev rezervoarjev. Potrošniki ne bodo prazni se bodo držali disciplin Petrolu. Če pa bodo valili na črpalke, se bo olja marsikje zmanjka.*! meru omejenih količin o^L palke verjetno ne bodo hb#V^ dili pa se bodo, da ga ^ ? kraju imela vsaj ena. K^C* Pravijo, da bo za potroSV^ ugodneje, ko bodo v Rać~k>^ ^ bili prečrpovalno postajo 1 ma bo to že septembra. 1 bodo zgradili kasneje v kr* škofjeloški občini. ^ edini Ce strnemo zakliuM* ugotovimo, da s* ;~"rV ABC Loki in PetrJ^Jlt bi zadovoljili ^£j5kV iščejo vse mogoče £ proti mrazu. Cudeaevl* S ne morejo delmti. jr-Jftk. V nih količin premo^a^T**'** t olja bo utegnil ti^V^J^ kupec, k, si kurivV^TS V daj preskrbel. Teb ».tSK O bo veliko, saj so Ia£Zši>!^V IjuHi že naučiL, tudi v bodoče povabili r goste slikarje, ki jih mikajo motici prelepe ^'»line Vrat in Triglavskega predela. Upodobljeni vršaci *y Mojstrani so odprli razstavo del udeležencev *etošnje slikarske kolonije v Vratih — Obogatila bodo planinsko muzejsko zbirko Darinka Sedej: Štirinajst dni prijateljskega Oldhama (5) Šolska praksa za življenje V Oldhamu imajo odlično opremljeno osnovno šolo kot tudi bližnji tehnični center — Praktično delo, a nezanimanje za učenje tujih jezikov J Nin 2!.pr1 Mojstrana — Te dni je v telo- ici osnovne Sole v Mojstrani ^prta razstava del udeležencev ?*V* slikarske kolonije v Vratih, ki potekala od 12. do 18. maja letos. **jL* <>f^ 'e 41 likovnih del. od tega oljnih slik. 12 akvarelov in ena ^vrirana risba. Vabilu Planinskega j^^Uitva Dovje —Mojstrana, ki je »^redilo slikarsko kolonijo in po-^*vilo razstavo, se je odzvalo Šestnajst slikarjev, med njimi pet aka-w^njskih, predvsem z Gorenjske, k^kfj pa tudi iz drugih slovenskih fc/*jev. Tako se s svojimi deli pred-j^vljajo: Peter Adamič, Rudolf fc»*h, Danica Bem, Branko ČuSin, lemane Dolinšek, Nika Hafner, Leon l^^porc, Zdravko Kotnik, Franc e^^uzer, Tine Markež, Marijan Pli-•j^Ufek, France Smole, Ernest Špila r, *Y>^ne Tomazin, Jaka Torka r in Jože "^pin. Pritegnila jih je predvsem ^Hglavska stena, skupina Skrlatice, 0****^- okrog Cmira, nekaj- krat* upodobljena tudi Bistrica. jrianinako društvo Dovje-Moj-eJ7"* P torej sledilo zgledu pri-^'»jjev slikarskih kolonij na Vr-111 Podkorenu. Slikarjem je ^ynudilo teden dni bivanja v \ljaževem domu, v zameno bo .»T'ojstrana bogatejša za vrsto li-L?vnih del. Slike bodo sestavni nastajajoče planinske muzejske zbirke, visele pa bodo tudi v Alja zevem domu in drugih planinskih domovih. Prva slikarska kolonija v Vratih je uspela in mojstranšk planinci pravijo, da jo bodo pripra vili tudi prihodnje leto. Slikarji so odhajali zadovoljni, in obljubili da Se pridejo. Vreme jim letos res ni bilo naklonjeno, saj se je zima potegnila daleč v pomlad in nasula sneg tudi maja. Štiri dni je delo motilo megleno, deževno in hladno vreme, le trije dnevi so bili lepSi Zato se nekateri slikarji odSli predčasno in vsi skupaj so delali 60 dni. Toda kljub temu so vneto ust varjali in ni jih motilo planinsko vzdušje v Aljaževem domu, saj so večinoma tudi planinci. Čopič je na platno nanesel prelep gorski svet, poln motivov. Nič koliko jih bodo slikarji Se lahko naSli v prelepi dolini Vrat in med vršaci, ki se dvigajo nad dolino. Morda bodo zašli tudi v sosednji dolini, v Kot in Krmno. Ali pa slikali pogled s Karavank na dolino Vrat. Ob ogledu razstave se nam je porodila misel, da bi prireditelji v bodoče med slikarje povabili tudi mojstre planinske fotografije, saj so mikavnf tudi na film ujeti motivi. Tudi zato, ker si fotografija vse bolj utira pot v likovno ustvarjanje. M. Volčja k tfn Dvojno breme osrednje knjižnice Ko bi bile le knjižnice gfNnjjh m višjih šolah tako ureda bi nenehno izobraževale kader, stalno dopolnjevale ni fond v skladu s potrebami al' Je to zna<^mo za osnovne knjižnice! Taksna je pobož-ielja delavcev Osrednje knjižnice pranju, ki ji je z napakami drugih r4eno dvojno breme. Sicer sploš-izobraževalne narave mora ^nstveno skrbeti za dopolnjevali predmetnika, ki ga narekujejo ^teve »doma prikrajšanih« sred-*.V>leev in Studentov. Temeljno li-^turr> bi morala namreč oskrbo-, prav šolska knjižnica, medtem % osrednja posegla v literarno in vsem strokovno stisko z zahtevami knjižnimi deli. Pevci amaterji pozor! v. soboto, 30. avgusta, bodo mladi w odlubnika v Skofji Loki pripravi-^stope pevcev amaterjev. Priredi-* h« Doimenovali »Pesem iz mladih * Čeprav je naslov tak, vabijo . ^iubničani tudi starejSe pevce, ^mble in amaterje. Vsi, ki bi žele-.3 »topi t i na prireditvi, naj se pri-do 18. avgusta na OK ZSMS \fja Loka - (telefon 60-2.32) -do 14. ure. Ob prijavi vas bodo i obvestili o dnevu avdicije, ki bo vidoma 20. avgusta, - in o vseh podrobnostih. Zaželeno je. da vc i nastopili s Čim večjim števi-N revolucionarnih pesmi, seveda \.Uhko zapoje jo ali zaigrajo tudi «f, Ob koncu prireditve bodo po-^i tudi simbolične nagrade. Vse ansamble, poslušalce vabijo - Sditelji 30. avgusta popoldne na *Vad v Podluhnik. V. Primožič Tudi zaradi preobremenjenosti se je Studijski oddelek pred leti znašel v pravi stiski kljub vsakoletnemu povečevanju knjižnega fonda, zato ga je bil prisiljen nekoliko omejiti izposojo. Knjige, ki so bile v enem sa mem izvodil ali sicer redke, so označili z visoko signaturo, na voljo pa so bile le v čitalniškem oddelku. Seveda je to med Studenti in dijaki, vajenimi izposoje in lagodnega domačega Studija, sprožilo obilo nezadovoljstva in brž je bilo govora o'»zaprtem fondu«, »zaloputnjenih vratih za najzvestejše člane« itd. Ob ponovno uveljavljeni izposoji za te knjižne redkosti pa je Studijski oddelek spet izpostavljen nevarnosti, da ostane brez dragocene literature, posebno Se, ker letos knjižnica svojega sklada ne bo bistveno obogatila. V lanskem letu je prvič dosegla standard eno novo knjigo na pet prebivalcev v občini, natančneje trinajst tisoč novih izvodov. Letos pa je spričo stabilizacije dobila le 16 odstotkov več sredstev kot lani, cena pa je knjigi zrasla za 27 odstotkov. Ob visoki Številki izposojenih knjig — lani jih je bilo kar 290 tisoč - so lahko delavci knjižnice resno zaskrbljeni, saj se bo slabih 9 tisoč novih knjig letos odrazilo tudi na bralčevi kulturni zadovoljitvi. Z novim Centrom usmerjenega izobraževanja na Zlatem poiju bo menda tudi osrednja knjižnica dobila vlogo, ki ji z ozirom na njen splošno izobraževalni namen pripada. Vzporedno s Šolsko knjižnično mrežo novega centra se bo razSirila tudi javna mreža, na Zlatem polju bo namreč odprt tudi oddelek Osrednje knjižnice, ki bo ne le dopolnjeval ob-Širno strokovno knjižno bero Centra, pač pa skrbel tudi za tovrstne potrebe bralcev krajevnih skupnosti Zlato polje in Vodovodni stolp I) 7. Otroci so otroci, dobro ali slabo vzgojeni, tu ali v Angliji. Povsod pa si prizadevamo, da bi dobili kar največ izobrazbe, postali poSteni in dobri državljani. V Angliji obiskujejo državne in zasebne šole. v privatnih velja še vedno obvezna in značilna šolska obleka ter ločeni oddelki za deklice in fante. Tradicija je tudi v Šolskem sistemu kot povsod drugje Se kako prisotna: pač Se vedno veliko pomeni, če so te izšolali v Oxfordu, čeprav bo marsikateri Anglež /.mignil z rameni in se posmehnil. ko mu omeniš svetovnoznani Oxford. Za številne, predvsem mlade, so tudi državne šole in univerze prav tako odlične kot zveneča imena bolj znanih univerz. V pobratenem Oldhamu imajo izredno dobro opremljeno osnovno šolo, poleg nje pa veliko tehnično šolo. Bili so nadvse gostoljubni in vse dopoldne smo si ogledovali osnovno Solo, nekatere izmed nas je potem popoldne zamikal Se ogled tehnične Sole. ■ Morda smo se šele v tej osnovni šoli zavedali, da živi v Oldhamu izredno veliko priseljencev, kajti med učenci je bilo veliko črnih otrok, v nekaterih šolskih oddelkih so celo prevladovali. Učitelji in profesorji so nam prav z veseljem domala v vsakem oddelku povedali, da so številni teh otrok izredno nadarjeni, pridni učenci in da je prav velika škoda, da mnogi ne bodo nadaljevali šolanja. Pravi mojster v oblikovanju keramične posode je bil mladi črnec, ki smo ga videli pri praktičnem pouku: Se dodatno pohvaljen pred tujimi obiskovalci se je želel še bolj izkazati, ko se je pod njegovimi rokami izoblikovala keramična vaza. A vendarle so se mu stresle roke zaradi treme pred nami; posoda je zletela po tleh in večurno delo je bilo zaman. Niti trenil ni, temveč se je znova lotil zamudnega dela. Nadaljeval bo, je dejala njegova učiteljica, vse do poznega popoldneva ali večera, vse dotlej, dokler delo ne bo končano. Prav vztrajnost da je njegova največja odlika. V šolskem centru so veliko in največjo pozornost namenili praktičnemu pouku. Tako smo lahko videli miniaturno in improvizirano stanovanje, v katerem so se po kuhinji vrteli dečki in deklice, pozabili niso niti na likalno mizo in pralni stroj. Naj mladi dobijo občutek kot da so doma, naj se naučijo živeti in uprav-jati z gospodinjskimi stroji - to je namreč prav toliko pomembno kot aritmetika ali slovnica, pravijo. Kako se ta vzgoja pozneje v družini uveljavlja, je vprašanje zase: prav vsi angleški zakonci si pozneje ven- darle enakopravno ne delijo gospodinjskih opravil in marsikaterega zakonskega sodruga odvrne od kupa posode zanimiva nogometna tekma ali pasja dirka, če ga že ne pobere vesela druščina v gostilni. Resnici na ljubo pa: gostilne zvečer nikoli ne samevajo. Deklice in dečki, ki se v Soli tudi hranijo in ki imajo vsi obvezne Šolske uniforme, se učijo vezenja, risanja, postajajo urarji, kovači, mizarji in že v mladih letih tako usmerjajo njihove interese. Usmerjeno izobraževanje ima v tej Soli, ki sodi med najbolj opremljene tovrstne Sole, odlične možnosti Vse izdelke, ki jih napravijo, pustijo v soli ali pa odkupijo — plačajo material ter jih odnesejo domov. Za končne ocene v spričevalu je še kako pomembno, kako se bodo pri praktičnem pouku odrezali in kakšen bo njihov končni izdelek. Le nečesa pa ti dečki in deklice ne marajo in tega v Angliji nihče tudi ne prikriva. Čeprav so jim opremili kabinete z najbolj odličnimi pripomočki in napravami in tudi kabinete za učenje tujih jezikov, se enostavno nočejo učiti niti enega tujega jezika. Angleži zelo slabo ali sploh ne govorijo tujih jezikov — na splošno, seveda — ker so se enostavno oprijeli miselnosti, da angleščino itak razumejo vsepovsod po svetu. S to miselnostjo prihajajo otroci že v Solo in učiteljica v kabinetu za učenje tujih jezikov je prav nesrečno, a zelo odkrito potarnala. da kaj dalje od »ich bin« ali »je suis« najbrž ne bo prišla. Sicer pa ti v vsakdanjem življenju in srečanjih ne zamerijo, če vendarle ne moreš poiskati prave besede in se silno potrpežljivo potrudijo, da končno izraziš svoje misli in hotenja tako, kot si želiš. Bližnji tehnični center je prav tako odlično opremljen. Sem pa ne prihajajo učenci, temveč delavci iz različnih strok: da se izpopolnijo, kajti tehnika prodira na vsa področja izredno hitro. Obvezno izpopolnjevanje delavcev v vseh strokah prinaša vsestranske koristi: ne le delavcem samim, temveč predvsem družbam in podjetjem, kjer so zaposleni. (Se nadaljuje) Značilni angleški motiv Anglija ni le London \ Ozka. o ph/ctna ulica Štirinajst dni bivanja v Anglij je premalo, da bi lahko napravil trdne zaključke o Združenem kraljestvu, pa vendar dovolj, da posameznik ustvari določene vti se o življenju povprečnega Angle ža, o družbenopolitičnem in go spodarskem sistemu in da dopoln sliko dežele, kakršno pozna knjig in kavarniških pogovorov. V zgodovini poznamo Anglijo kot drŽavo, ki je prva stopila na pot industrijske revolucije in množične proizvodnje, si na pod dlagi teh prednosti ustvarila ogromen kolonialni imperij, ki je omogočal buren vzpon med sve tovne velesile. S prehodom \ 20. stoletje je njena moč ob isto časnem razvoju drugih kapitali stičnih držav pričela upadati, vo dilno vlogo svetovnega kapitali stičnega centra je morala prepustiti Združenim državam Amerike, po drugi svetovni vojni se je pretrgala še popkovina z zadnjimi kolonijami, ki so si izbojevale politično neodvisnost. Danes se zdi, da je Anglija le še bleda senca nekdanjega velikana, še več: znašla se je v hudi krizi, ki ji ne najde izhoda niti sedanja vlada konservativcev. Predvsem pa današnje Anglije ne kaže istovetiti z njenim središčem Londonom, saj je to dežela kontrastov, dežela velikih nasprotij in nesorazmerij. Na majhnem kosu države je mogoče srečati nakopičeno bogastvo kot razmere, ki komajda omogočajo dostojno življenje: prepoznati lastnike podjetij, zemljiško gospodo, delničarje, mezdnega delavca za tekočim trakom ter ljudi brez zaposlitzve. C. Zaplotnik O LAS 6.STRAN petek, a.Avsasm h TOMO KRIŽNAR: o »BOS PO ČRNI CELINI« Vasi je vedno manj, kmalu bom na ekvatorju. Bral sem, da je tudi barva polti odvisna od stopinjske oddaljenosti. Danes so se ta ljudstva že močno preselila in premešala, zato ta trditev ne velja več. Sever-neje prodiram, bolj so neprijazni. Mislim, da to ni samo posledica moje utrujenosti. Po nekaj dneh na kotalečem se železu dobiš nataknjen in naveličan pogled. Za mano vpijejo in se reže. Ko prenočujem v njihovih kočah, jih moram za pest manioka kar dolgo prositi. Ko s fračo ubijem macaco in jih prosim če mi jo spečejo, mi viseče joškasta babnica prinese le eno bedro. Prenočevati se umaknem raje na drevesa. Ko neko noč dvakrat zapovrstjo treščim dol, pošljem kače in njihove pike k hudiču in spim naprej na tleh. Navada mi podarja čudovita jutra in nepozabne dolge sončne zahode. V zraku je precej vode, pa tudi na stezi. V pol metra globoke rdeče luže se poganjam z največjim užitkom. Vroča voda mi brizgne v obraz in ko izhlapeva, se vsaj malo osvežim. Ena takih pa je malo pregloboka, tudi predolga je. Voda se je dvignila čez krmilo in me prekucnila. Vse je izginilo pod smrdečo vodo. Pot sem nadaljeval šele drugi dan. Sušil in privijal sem ob luči bakle v bližnji vasi. Ko je motor spet vžgal, je tista vas izgledala kot naše bivše veselice v zadružnem domu. Neko popoldne me sredi ceste preseneti hlod, na katerem sedi nekaj starejše mularije, oborožene s koli. Zahtevajo 1000 frankov. Na vseh straneh ceste je sipa, po kateri z motorjem ne moreš. Razjaham, se trudno pretegnem, potem pa iztočasno zagrabim prvega smrkavca in pod kanto za bencin skrito mačeto. Z vsem skupaj skočim nazaj na motor in na drobni vrat nastavim ostro zeleno rezilo. Ko je hlod na pol poti s steze, z navitim plinom in vihteč mačeto prebijem blokado. Vse teče in beži. Nazaj si ne upam pogledati. Precej višje vržem mulca z motorja. Nekajkrat se prekucne in ko pade na noge, že zagoni skalo za mano. V francoski misijon pridem brez bencina, 32 km peš. V tropih kuri motor več bencina, saj je izhlapevanje večje. Zadnji del poti so motor za okoli 20. — din tiščali domačini. Rdečelični, na duhovnika prav nič opominjajoči misijonar, mi pove, da je v teh krajih vsak mesec povprečno šest umorov. Zaradi krvnega maščevanja običajno vedno pokoplje po dva naenkrat. Se vedno poznajo obredna žrtvovanja. Lažejo in kradejo mu. Zandarji so vsi podkupljeni. Zida priključek k cerkvi, pa nikjer ne dobi pridnih delavcev. Pred letom so pijani vaščani z misijonskimi sekirami razbili vrata in mu posilili nuni. Sedaj je sam. Preklinja svojo usodo in toči palmovo vino. Napijeva se. Strašno! Tudi motorju provšči 5 litrov dišečega prepotrebnega bencina. Ekvator poteka na severni strani vasi. Pravzaprav sploh ni nekakšna velika železna ograja kot sem si ga nekoč predstavljal v šoli. Namažem se z motornim oljem. Ljudje nosijo marelam podbne senčnike. Ženske so pokrite z vezenimi rutami. Od sonca sem ves osmojen. Bos in brez srajce, brez pokrivala, z otupljenim nosom čutim mogočno naravo. Srečen sem. Le naprej, naprej... Savano požre džungla. Zelo visoko v krošnjah se preganjajo opice. Podnevi in ponoči poslušam eksotične krike velikih ptic. Čez pot se valijo ogormne kolone debelih mravelj. Pred mano se vrže čez stezo ogromna gorila. Globlje v džungli se ustavi in spuščene glave bulji.Tudi jaz se ustavim in prebujeni tisočletja stari nagon mi razpeni kri. Pomaham ji. Glej ga hudiča, tudi ona pomaha nazaj, potem zakoraka nasproti. Zakaj, vraga, motor vedno crkne, kadar se ti mudi? Vsak dan se vrste nevihte. Lepo je opazovati sproščanje črne energije, ki v nekaj trenutkih potemni nebo. Dež je topel. Ko se razgoni in pregoni, zopet posije sonce. V sebi opazim več optimizma. Ozračje se je razelektrilo. Blato mi šprica v oči. Pri enem takih padcev z nožnim mezincem, kjer imam požrešnega črva, udarim v mahagonijev hlod. Uboga žival se ubije, potem imam mir. Uši sem se že kar navadil. Prenočujem običajno v skromnih kočah sredi džungle, kjer mi spretni črni ženski prsti stikajo za njimi. A ja, ženske so od pasu navzgor gole. Za Gorenjca, ki je ravno prilezel čez Saharo, je dejstvo malo šokantno, vendar se kmalu navadiš. Edino pravo skrb mi pravzaprav povzročajo gnijoče rane vsepovsod po telesu, ki se mi nočejo zaceliti. Primanjkuje mi penicilina. Trpim za neko vrsto pragozdne trohnobe. Ko me že malo mori monotonija, se pri prevozu čez kot Sava v Naklem široko podivjano reko deževne dobe prekucnem z drevakom. Oba zamorca odplavata na levi breg, jaz se borim proti desnemu, motor pa jo z fotoaparatom in vso kramo mahne proti dnu — štiri m globoko v brozgo. Ko zlezem na breg najprej pope-nim in poderem nekaj bambusov. Potem se zjokam. Vse gorje zadnjega tedna se zlije ven. Noben heroj nisem. Mogoče sem le malo mahnjen. Kdo pa ni? Zamorcem v prvi vasi obljubim deset litrov palmovega vina nagrade-tistemu, ki bo določil mesto potopljenega motorja. Oklestiti dam dva drevesa na obeh straneh reke, ženske speltejo vrvi iz lijan, ki jih obesim čez oba, na drevesih montirana škripca. Delo z Afričani v teh divjinah je res težko. Francosko praktično ne znajo. Nekako razumem grehe bivših koloni-alistov. Čez dva dni se motor prikaže iz kalnega vodovja. Pijemo vso noč. Denar je tu veliko vreden. Prebivalci severnega Konga so na zelo nizki stopnji človeškega razvoja. Nabiralci sedežev so in lovci. S strupenimi puščicami se na pol nagi preganjajo po gošči. Letnih časov ni, zato jih narava ni prisilila k razvoju. Kašč in shramb ne potrebujejo. Vse gre iz gozda v roke in nato v trebuh. Tudi rodovne zveze so slabše kot na planotah okoli kongoške kotline, kjer je imelo povezovanje v skupnost večji pomen, saj so se tako lažje organizirali za delo in borbo proti sovražniku. Vsepovsod lahko opazujem primere elephantisa. Mnogo je krastavih in garjavih. Nosovi so močno sploščeni, udje slabi, poteze pa že precej izrazito pig-mejske. Večina je mešancev. Počutim se kot Stanlev. V plišastem svetu »Tudi jaz sem bil otrok, majhen, vesel, skrivaj aea se v papirnatem zaboju, zlezel pod slamo...« Idila, citirana v uvodnem stavku, je dandanes že redkost, af leseni konjički iz otroštva naših očetov pripadajo takorekoč ar Jr muzejskim zbirkam in ob potokih nič več ne pojejo temeni ~hm(h Danes so polni peskovniki otroških igrišč, živahne kovinske gngmmmi in tobogani. Igrača, že nekdaj pomagalo pri otrokovem razvojnu sc m spremenila. Baje so jih poznali že v starem Egiptu, razne /q podobe živali, kocke, krogle, žoge, se uporabljajo do današnjih Dejstvo, da se ob igrači otrok pripravlja na svojo bodočo, današnji proizvajalci igrač očitno sprejeli precej poei Deklicam namenjajo v prihodnosti zgolj vlogo matere in saj so police temu delu otroških potrošnikov dobesedno j miniaturnimi posnetki njihovega bodočega kuhinjskega z ljubkimi debelušnimi punčkami in plišastimi medvedki, hi doraščajoča deklica tja do male šole ljubeča mati. Fantke malega vzgajamo v bodoče pilote, železničarje, šoferje, ponujamo jim kar največ znamk avtomobilov in formul v p izdaji, električnih železnic, takih in drugačnih kock, sestaUparnJk, strukcijskih kompletov, nerodnih kovinskih ali plastičnih k* osvoboditvijo od staromodnih klišejev ene in druge vloge začeti že v otroštvu. Prav tako s humanizacijo, ki jo nudi trnom Toda nikakor ne razne imitacije revolverjev, pištol m koitov z d zahoda, bridkih sabelj Robina Hooda, s katerimi se mah lahko celo rani, sodobnejših, že kar mojstrsko dovršenih i in brzostrelk, ki bodo srboritega sinka že pred petim letom samozavestnega vojščaka. Mnogi starši, podvrženi potrošniškim predstavam in lastnem prestižu, menijo, da njihovi otroci na otroškem ign&ču teti, estetski vrednosti, predvsem pa dragocenosti, igrače zaostajati za sosedovimi. Vendar to lepo igračko, vzeto nm prodajnih polic, otrok kaj kmalu odloži. Pri njeni izbiri dejavnik sicer ni ravno zanemarljiv, še pomembnejša pa Je i otrokovim letom, toplina igrače, potreba, ki jo otrok v obdobju pokaže za neko igračo. Kakšne igrače naj bi izdelovali? Vzgojitelji izmed razpoložljivih igrač dajejo prednost klasični žogi, igralom, oh , se otrok telesno in duševno krepi; precejšnjo vrednost, zal «a__ tudi v astronomskih cenah, imajo za otroka leseni elementi, ki jih ' moč sestavljati. S sestavljanjem pride do izraza otrokova «fa razvija se njegova otroška ustvarjalnost, les v naravni barvi toplino, z njim se otrok ne poškoduje, zato s« starši tudi pri šem lahko brez skrbi, ko si malček z igračo brusi zobke. r prednostim pa ti vlaki, hišice, mostovi, živali najdejo svoje mesto vrtcih in le redki starši posežejo po njih za domačo zabavo mtmB nedebudnežev. Zato staršem, ki ne posežejo po dragi igrači — mm* morda zaradi neosveščenosti — ponuja domišljija vrsto cemmemm * vzgojno najbolj sprejemljivih načinov, kako razveseliti otroka. Nek pozabljenim lesenim konjičkom iz očkovega otroštva in punčko iz cunj, tudi s priložnostno igračo se lahko razvija domišljija, posebno še, če jo v njegovi prisotnosti izdelajo stm^. Pod spretnimi rokami oživijo živali iz plutovinastih zamaškovr* iz kostanja, volneni pes, vlak iz vžigaličnih škatlic. Tudi tako bo otrok vzljubil, ko pa se je bo naveličal, jo bodo starši brez obžalovanja lahko zavrgli. Kljub tem vzgojnim rešitvam pa naših proizvajalcev moremo odvezali dolžnosti, da bi za svoje male varovance m bolje. Ne gre, da bi kar »v tri dnin proizvajati in otroka vzgajali, poneumljali. Poskrbeti bi morali za večjo strokov procesu, k čemer bo morda pripomogla odločnejša beseda ter industrijskih in otroških psihologov. jy MATJAŽ CHVATAL Za seboj, na cesti, zaslišim brnenje avtomobilskega motorja. »Krasno,« pomislim, »ustavil ga bom in tako dobil ogenj ter potem pokadil tisto toliko želeno cigareto.« Postavim se na sredino ozke gozdne ceste, dvignem roki in pomaham. Avto se ustavi, stopim proti njemu. V njem sedijo štiri starejše ženske, ki me osuplo opazujejo skozi zaprta okna. Končno se vrata odpro. »Dober dan,« rečem. »Dober dan,« mi odgovori preplašen in trepetajoč glas. »Ali bi lahko dobil ogenj?« »Lahko,« mi s stresočo roko pomoli škatlico z vžigalicami. »Ne, kar vi prižgite, jaz vam bom vžigalict zmočil,« odvrnem in s prstom pokažem na gorilec na čeladi. Počasi se njena fesoča roka bliža gorilcu. Plamenček vžigalice se končno le dotakne plina uhajajočega iz gorilca. Ozračje je presekal rezek pok in plin zagori. Voznica, ki mi je prižgala acetilenko poskoči, potem pa vsa prestrašena in bleda obsedi na sedežu svojega avtomobila. Ležim v šotoru, temni se. Stari planšar stoji pri koči, okoli katere se podijo večerne meglice, in v dokaj enakih presledkih iz svojih pljuč spušča oblačke cigaretnega dima, ki jil. potem večerna sapica z veliko hitrostjo odnese daleč proč. Vegija in Griže še ni, verjetno bosta prišla šele zjutraj. Zadnja noč na Jelovici, potem pa ponovno v tisti življenjski vsakdan, v kletko, ki jo imenujemo hiša. v kolo civilizacije, ki nas bo nekega dne potegnilo za seboj in uničilo. Sedimo v klubu, kadimo in se kregamo, naokoli pa kroži napol izpraznjena steklenica z vodko. »Gremo v Lesko ali ne gremo? Dovolj imam že tega kreganja in vpitja, tako ne bomo nikamor prišli.« »Gremo! Griža, ali greš z nama.'« vpraša Vegi. »Kdo bo pa peljal?« »Ne vem . . . Davo, ali bi ti?« Prepirali in prepričevali smo se kot do sedaj. Končno pa. saj je brezno globoko 200 do 300 metrov, mi pa nimamo lastne .špice', prepotrebnega kadra za tako globoka brezna. Nimamo ljudi, ki bi bili dovolj dobri in izkušeni za tako globoka brezna. Nimamo ljudi, ki bi bili dovolj dobri in izkušeni za takšne podvige, pa tudi opreme nam primanjkuje. Vsega skupaj je v društvu samo 70 metrov jamarskih lestvic, ki pa se za takšne podvige nikjer drugod ne uporabljajo več. in okoli 300 metrov vrvi, ki je dinamična, torej skoraj neuporabna za novo jamarsko vrvno tehniko. Kljub temu smo se odločili za odpravo. Seveda, naše mlade, nore in neumne glave bi se za svoj neumni in za splošno mnenje nepotrebni cilj tudi pobile, razpokale in razle tele. Velikokrat se sprašujem, če ima ta naša gonja in naše brezvezno početje sploh kakšen smisel. Ima ga, vsaj za nas. Saj nam ta gonja po ilovici, temnih rovih, podzemeljskih slapovih, spanje v viseči mreži in spalni vreči v večni temi, hoja med kapniki in njih občudovanje, vožnja s čolni po jezeru, ki leži v svetu teme, ki jo je za trenutek prekinila svetloba acetilenk, pritrjenih na čelade osamljene in od sveta odrezane skupine jamarjev, pomeni več kot življenje. Vse muke in vse trpljenje, ki ga doživimo v jami se nam sto in stokrat povrne ob užitku v trenutku, ko stojimo na dni globokega brezna ah pJ več desetih urah ali dnevih izsto^aa** bokega brezna in nad seboj zagledana* nebo, na sebi začutimo tople sončne iaftV Končno torej gremo. Leska nas ^ vsemi svojimi skrivnostmi. Dotn^j^^-mogoče stvari in se z veliko nesmT sprašujemo, kaj nas čaka v temnih p* Jelovice. Bomo videli-vsaj tristo men* bine, morda štiristo me spreletava j* negotovost v vsakršne napovedi Nr ničesar drugega kot to. da nas brezno** vsemi svojimi neodkritimi lepotami. ¥ nečenji in razočaranji. Megleno, turobno sivo jutro 13. j*f 1978 prekine zvok avtomobilskega moti** tuli v strmini makadamske ceste, ki ** planoto Jelovice. Prve kapniške tvorbe se pojavijo že v globini 68 m. (foto: M. Chvatal) Črtomir Zoreč NEKAJ BESED O KAMNIKU OB NJEGOVI 750-LETNICI TOn. 12 AVGUSTA 1980 Bojan in Dare Špenko iz Hotemaž: Dolga pot do »bagija« **tgyz Volksicagnovim motorjem in podvozjem ter s poliestrsko karoserijo ** zaradi širine vozila in gum dobro drži ceste. — Foto: C. Z. Poznam ju že iz osnovnošolskih ~°pi- Od takrat je minilo lepo števi-k*t — sem pa tja smo se videvali I 7 P* vedno sta ostala se ista. Ne si-; '*» * ospredje in s svojo molčečnostjo zbujata vtis, kot da vedno nekaj •J*ktata«. snujeta ... Govora je o J™* bratih iz Ht temaž. o 22-le t nem j*°j*nu Spenku in štiri leta mlajšem "**Ptu. Prvi je po poklicu orodjar, TiPo*ku v pogodbeni organizaciji kratenega dela v Šenčurju, drugi se za avtoroehanika pri Alpetouru *» Laborah. Obema je skupno to. da ^■jvecji del svojega prostega časa pfclivita v skromno urejeni avtome-•■■irjii delavnici ob hiši — in dela-Ne za »fuš«. kot bi se kdo hitro zase in zgolj iz ljubiteljstva, *' P> se ob današnjih cenah na jugo-^°**askeni avtomobilističnem trgu katere kako koristno. Namreč. Bojan in Dare sta v št i ** nieaecih sestavila po lastni za mi ^ k> ob upoštevanju izkušenj strokovnjakov privlačno poletno vozilo, f, a katerim nehote zbujata po na gorenjskih cestah. Bojan iaPo Nemčiji in v dru- gih visokorazvitih zahodnih državah tovrstna vozila niso nobena redkost niti posebnost, sedaj v turistični sezoni jih je mogoče videti tudi na naših cestah. Toda takšnih z oznako KR je bolj malo.« Bojan s tem ne misli na samohvalo — preveč skromen je, da bi mu lahko to pripisali — hoče le povedati, da je uvoz DuggyJev v Jugoslavijo prepovedan oz. »otežen« zaradi visokih carinskih dajatev. Dare že brska po kupu avtomobilskih katalogov, premetava in lista, a končno le najde, kar je želel pokazati. »Vidiš, tovarniška cena tem avtomobilom znaša v Nemčiji od 20 do «30 starih milijonov, midva sva porabila le dobrih deset. Toda ob tem sva preždela ob njem, v njem in pod njim še preko tisoč ur.« »Zamisel o tem, da bi sama sestavila buggvja, je stara štiri leta,« pripoveduje Bojan. »Pred hotelom Creina v Kranju je takšno »pošast« parkiral nek nemški turist. Do podrobnosti sem si jo ogledal in od takrat dalje sem obseden s to idejo poizvedoval pri avtomehanikih, pri prijateljih in v revijah. Zatem sem po- dobno vozilo zasledil pri Pintarju v Kranju in Mesojedcu v Ljubljani. Toda prehitela me je vojaščina.« Po odsluženju vojaškega roka sta brata Špenko nakupila material in pričela z delom. V sposojenih kalupih sta ulila poliestrsko karoserijo avtomobila, in jo namestila na podvozje hrošča, ki ga je bilo predtem treba še skrajšati za 30 centimetrov in primerno zaščititi. Buggv se je že kazal v grobih obrisih, a notranjost je še vedno zevala kot praznina. Z motorjem so se ubadali Dare in priznana avtomehanika Janez in Martin Vrtač. Cevi za odbijače sta kupila v Rogovi tovarni v Križah, vetrobran-sko steklo sta prevzela od fiata 850 sport, sedeže sta ulila iz poliestra. Gume sta brata Špenko uvozila iz avstrijskega Zeltwega in po svoji »colaži« — sprednje so široke 20 in zadnje 35 centimetrov — spominjajo na formulo dva. Bile so povsem gladke, a z dovolj debeline, da sta jim urezala profil. Izpušne cevi sta morala štirikrat privariti in odvariti. da sta zadostila zahtevam motorja in strogim predpisom o hrupnosti. Nazadnje se je Bojan lotil še avtoličar-skih del. Buggv je bil nared — toda le za vožnjo po domačem dvorišču in po poljskih in gozdnih poteh. »"Zatem naju je pot s poskusno tablico na vozilu vodila v Inštitut Tomos v Koper na atest karoserije in trikrat v Ljubljano na preizkus podvozja. Šele potem, ko je bil avtomobil povsem tehnično brezhiben in je zadostil vsem varnostnim predpisom, je bilo mogoče nanj pritrditi tablico s kranjsko registracijo,« zatrjuje Bojan, ki se razen s tem ukvarja še z modelarstvom. Je član Alpskega letalskega centra v Lescah in ima v žepu tudi izpit za pilota jadralnih avionov. In načrti, želje? Bojan in Dare le skomigneta z rameni, se spogledata, a mlajši izmed bratov Špenko se le ojunači: »Ko se bo zopet kaj naka-palo v žepu, morda že čez leto, pa pridite še na poskusno vožnjo z zaprtim vozilom. Prav tako bo iz plastike, le oblika bo nenavadna.« In že hiti .po katalog in mi kaže: »Takole naj bi izgledal.« C. Zaplotnik GASILCI ZABREZNICE ZMAGOVALCI - Prvo avgustovsko ne-dtbti je hi/o na -Jesenicah tekmovanje gasilcev treh dežel, ki ga je svrdla jeseniška občinska Gasilska zveza, spremljalo pa ga je precej •Ve število ljudi. Zmagala je gasilska desetina Zabreznice pred deaetino iz Smokuča in gasilci iz Beljaka Poi>edati je treba, da so bili ***okuški gasilci najboljši, vendar so imeli smolo pri spenjanju sesalne cpw. Četrto mesto so zasedli gasilci iz St. Jakoba r Ri>žu, peto Zabni- iz Kanalske doline, šesto gasilci iz Moggia v Furlaniji, sedmo š^nlci iz Podkloštra v ZUjski dolini, osmo gasilci iz Ukev v Kanalski d°hni in deveto gasilci iz Podkorena. Slednji so imeli drugi najboljši vendar SO jih tri napake veljale btdjše uvrstitve Ekipno so ZT*agah koroški gasilci pred Jeseničani m gasilci iz Furlanije. Na sliki *astop zmagovalcev iz Zabreznice. — B. B Ali ste naročeni na Glas? Se vedno imate čas da postanete naročnik Čaka vas presenečenje! Popravek članka »Borci in lovci proslavili V nedeljo, tretjega avgusta, so se borci poljanskega bataljona in lovci zbrali na spominski slovesnosti in tovariškem srečanju na Blegošu. Proslavili so obletnico odkritja spomenika, ki so ga pred dvema letoma postavili v spomin na hajko I. 1941. Najprn so se zbrali ob spomeniku, kjer so imeli s|>ominsko slovesnost na kateri je govoril Anton Petemel-Igor. Zbrane je pozdravil tudi predsednik lovskega društva Cadež Anton. Po spominskem slavju je bilo tovariško srečanje na Črnem kalu. Za napako v imenih s«- op roščam. V. Primožič m POGIN KRAVE IN TELETA V Letencah so bil na neki domačiji letos julija r poznih večernih urah vsi na moč v skrbeh. Krava naj bi po vrgla telička, a porod je bil hudo težak, žival se je mučila in mučila, domačini pa nikakor niso uspeli, da bi vse potekalo r normalnih okoliščinah. Mučila se je krava, mučil se je teliček; vedno težje je bilo, vedno bolj zaskrbljujoče . . . Ob 22. uri so poklicali na Veterinarski zavod c Kranj, zaprosili za nujno intervencijo in obenem obrazložili primer. Malo pred polnočjo je dežurn-veterinar — tovariš C ep ude — končno le prišel, a brez r-frezne opreme, brec tak" ■>>iriiovane »žage«, ki je v takšnih primerih nujna. Menda imajo kranjski veterinarji samo eno tako napravo in veterinar se je odpravil nazaj v Kranj panja. Nekako je »žago« pozneje le dobil in od 2. do 4. ure sta s dežurnim kolegom telička odstranila (izrezala) iz krave, da bi/o reši/a. kajti tele je bilo mrtvo. Povsem jasno je. kaj so domači čuti/i. kako nestrpni so bili in na koncu vsi potrti. Žival se jim je hudo smilila, spraševali so veterinarja, kako dolgo krava lahko zdrži v težkem porodnem stanju (tele na pol zunaj), pa je mirno odgovoril. »Dva dni«. Krava je potem nekaj dni še živela, od težkega poroda in veterinarskega posega si ni več opomogla, ni več stala in - poginila. Tako so vide/i vso stvar lomači in sosedje - danes so azočarani. ne morejo razumeti, zakaj se je morala žival tako dolgo mučiti, zakaj /e na koncu žalostno poginila . . . (52. zapis) K zadnjemu odstavku prejšnjega zapisa o komendskem lončarstvu naj bo dodano: Se pred sto leti je delalo v vaseh okrog Komende okoli sto lončarskih mojstrov. Največ jih je bilo v vasi Mlaka, kjer je bil lončar skoraj v vsaki hiši. Pa tudi v Podborštu. Gmajnici, na Gori in drugod se je leta in leta vztrajno vrtelo lončarsko vreteno. Sloves komendskih lončarskih izdelkov je bil razglašen že 1.1781, ko je nemški potopisec Herman trdil, da je komendska lončevi-na najboljša daleč naokrog. Saj niso izdelovali le lonce in latvice, pač pa tudi vaze in celo kavni in čajni pribor! Vsekakor je bil najznamenitejši lončar prejšnjega stoletja Peter Bremšak iz Mlake. Za svoje izdelke je bil odlikovan na Dunaju' 1857. Na »Razstavi kranjske dežele« v Ljubljani 1883 je Bremšak zelo uspel z glaziranim sodčkom, na katerem je bil vdolben napis: Bog živi ves slovenski svet! Brate vse, kar nas je sinov sloveče matere! Neimenovan dopisnik Slovenskega naroda, tedaj vodilnega našega dnevnika, je vzhičen zapisal: »Prešeren je sicer pel, da se bodo vremena nam zjasnila, a da bode v razmeroma kratkem času njegova pesem prošinila tako silno vse kroge, da bodo celo lončarji navajali njegove krasne stihe tega bi se nikdar ne bil nadejal.« Znan komendski lončar je bil tudi Tobijasov Jože iz Podboršta. Lončarska produktivna zadruga v Komendi je bila ustanovljena 1929. — Omeniti velja še dve domači obrti: kitopletarstvo (za izdelavo slamnikov) in krtačarstvo (v Mostah so imeli celo Ščetarsko zadrugo). O dveh starih lipah, ki sem ju mimogrede omenil v prejšnjem zapisu, še pripominjam, da starejša cvete že 600 let, mlajšo pa je zasadil Peter Pavel Glavar. Zato ni težko pogoditi, koliko let ji je. GLAVARJEV LANŠPREŽ No, uspel sem in pred dnevi obiskal nekdanjo posest Petra Pavla Glavarja — Lanšprežpri Mirni na Dolenjskem. Vem, da so v kraj pred leti poromali številni Ko- mendčani — toda zanimalo me je današnje stanje. Seveda sem prej prebral, da je graščina Lanšprež od leta 1945 dalje zgolj še ruševina in da je Glavarjev grob zapuščen. Toda zdaj (petek, 8. avgusta 1980) je še dosti huje: o graščini zaslužnega slovenskega prosvetljenca in vel-moža Petra Pavla Glavarja, ni več sledu, tudi ruševine ne! V razvalinah je le še grajska kapela (nekoč posvečena sv. Petru), kripta z zemskimi ostanki Petra Pavla Glavarja, je zasuta s kamenjem in odpadlim ometom. Niti to se ne da ugotoviti, kje je bila kripta nameščena: v tlaku sredi kapele ali pod oltarjem. Seveda tudi do vklesanega napisa nisem mogel. Morda bi kdo od domačinov vedel (ali katera od poslednjih nun, ki so tu stanovale vedela) za lego groba in vsebino napisa? Le slikovit kozolec z zidanimi kamnitimi stebri še stoji. Ostal je še podatek: v Lanšprežu je 1. 1784 umrl Peter Pavel Glavar, narodni gospodar in mecen, ki je kupil graščino od grofa Alojza Turjaškega, se tja preselil 1. 1766 in se posvetil umnemu kmetijstvu. Še nekaj zgodovine: prvotni, starejši utrjeni grad Lanšprež je stal na visokem hribu, na mestu prazgodovinskega gradišča. Lanšpreški gospodje se omenjajo že v letu 1260. Njihov grad na hribu je bil v Valva-zorjevem času že razvalina. Nov grad, kake 3 km daleč od starega, je zgradila rodbina Gallenberg v 16. stoletju. — No, tu je pozneje gospodaril naš Glavar. Za njim so bili lastniki posesti VVurzbachi, tem pa so sledile nune — šolske sestre, ki so bile zadnje stanovalke gradu. — Z lanšpreško zemljo zdaj gospodari Kazensko-poboljševalni zavod iz bližnjega Doba. Seveda še zdaleč ne s tako skrbno in ljubečo roko, kot je to umel le Peter Pavel Glavar . .. Kaj pa področni (novomeški) Zavod za spomeniško varstvo? Vsaj očistiti bi se dalo lanšpreško kapelo in ugotoviti lego Glavarjevega groba ter odkriti nagrobno ploščo. Nekaj bi se dalo vendarle urediti in vsaj malo popraviti napake prvih povojnih let. Seveda so vsi taki reševalni posegi zdaj neizmerno dragi — toda z minimalno vnemo bi se lahko le oddolžili spominu velmoža — »Odiseja iz Komende«, kot ga je imenoval pisatelj Ivan Pregelj. Otroške igre na starih komendskih lipah VAŠA PISMA NIČ VEČ PO STARI CESTI Avtobus, ki je nekaj minut čez šesto uro odhajal iz Kranja za Beljak, ne pelje več po stari cesti, kot je leta prej, ampak po novi. Zaradi tega smo prebivalci vasi ob stari gorenjski cesti prikraj šani. Ne gre samo za potovanja v Beljak, ampak tudi za delavce iz teh krajev, ki so zaposleni v Podnartu, na Jesenicah, Otočah in Radovljici. Ta avtobus jim je bil dobrodošel, saj niso zamujali na delo. Menimo, da ukinitev vožnje tega avtobusa po stari cesti ni umestna, saj je potnikov sedaj manj, to pa vpliva na manjši zaslužek prevoznika. Čeprav je šoferjem lažje voziti po novi cesti, bi mttrali vseeno več gledati na potnike, na njihove udobnejše prevoze in počutje. V času stabilizacije gospodarstva je vsak dinar dragocen in k boljšemu poslovanju avtobusnih podjetij lahko največ prispevajo potniki. S. Pretnar Podbrezje 67, Duplje NEUREJENA POSTAJA Radovljica ima lepo avtobusno postajo, ki je po vrhu vsega postavljena tudi na pravem mestu. Le čakalnica je premajhna, prav tako pa je vedno vsa zadimljena. Nekadilcu je težko vzdržati v njej. Ogorki najpogosteje ležijo kar po tleh. čeprav je v prostoru koš za odpadke. Na prostoru pred čakalnico ni nobene klopce, ki bi bila dobrodošla ljudem, ki težje stojijo ali morajo dlje čakati, ali pa zaradi slabega zraka ne vzdržijo v čakalnici. Zdi se mi, da čakalnico vsak dan še prekmalu zaprejo. S. Pretnar, Podbrezje 67. Duplje G LAS8.STRAN TOREK, 12 AVGUSTA Šport med zamejskimi Slovenci Obirčani letos že drugič v Kranju KRANJ — V nedeljo, 10. avgusta so končali v Kranju 10-dnevne priprave mladi skakalci z Obirskega na Koroškem. Kranjski smučarski klub Triglav, ki je pokrovitelj nad temi mladimi fanti pod Obirjem, je organiziral v prvih dneh avgusta že drugi trening na plastičnih skakalnicah. Treninge že tretje leto zapored vodi trener Brane Finigar, eno leto pa je bil njihov trener Vido Peternel (SK Triglav). Prvo sodelovanje s tem slovenskim športnim društvom pa sta imela že pred 6 leti Dejan Sink in Jože Javornik. Obirčani so jih prosili za pomoč na nekem tekmovanju v Zahomcu. Intenzivneje pa je sodelovanje steklo pred tremi leti, ko je bilo a pomočjo sedanjega predsednika Občinske konference SZDL Kranj Francem Thalerjem urejeno tudi sofinanciranje. Tako je sedaj urejeno finančno vprašanje, saj nekaj sredstev prispevata TKS Kranj in TKS Slovenija ter seveda tudi kranjski smučarski klub, ki daje v uporabo brezplačno vse skakalnice in nekaj opreme. Letos januarja so na Obirskem ustanovili samostojno športno društvo OBIR, ki ga vodi dr. Avgust Bsumnik. V njem pa so sedaj (poleg SO skakalcev) se sankači, šahisti in igralci namiznega tenisa. Vse do letošnjega leta pa so delovali v okviru kulturnega društva OBIR, ki mu predseduje znani slovenski zborovodja in pesnik Valentin Polansek. Pred dvema letoma so zgradili 25-metrsko skakalnico, na kateri imajo vsako leto mednarodna tekmovanja. V načrtu pa imajo se 15-metrsko in 35-metrsko skakalnico. Letošnje poletje se bodo mladi Obirčani se dvakrat zbrali v Kranju, in sicer od 15. do 23. avgusta in od 4. do 6. septembra. V jeseni pa se bodo udeleževali tekem na plastičnih skakalnicah v Sloveniji in v Celovcu. j Javornik Medrepubliška vaterpolska liga — zahod Tokrat brez točk BIOGRAD - Vaterpolisti Triglava iz Kranja in Kamnika so v teh dveh kolih gostovali v Biogradu in Betini. Bili so gosti domaćih vaterpolistov Biograda in Brodograditelja. Tokrat se iz tega gostovanja v medrepublitki ligi - zahod vračajo brez točk. V vseh Štirih srečanjih so bili poraženi. Triglav iz Kranja je s tema dvema porazoma se vedno v vodstvu, a le za dve točki. Kamnicani so se z novima porazoma te poslovili od borbe za tretje mesto. To tretje mesto se vedno pelje v prvo vaterpolsko ligo B. BIOGRAD : TRIGLAV 12:9 - Kranjčani so dobro zaceli in bili domaćinu enakovreden nasprotnik, de boljši so bili Triglavani v drugi četrtini v kateri so po vedi i in prišli v vodstvo. V preostalih dveh četrtinah so bili boljii gostitelji in zasluženo so slavili. BRODOGRADITELJ : KAMNIK 8:6 -Nesrečen poraz Kamnika. Gostje iz Kamnika so dobro igrali vse tri četrtine, saj so bili boljši nasprotnik od Brodograditelja. Toda v odločilni zadnii četrtini jim sodnika nista dopustila da bi zmagali. Zmago v tej četrtini sta prisodila domačinu, čeprav so bili Kamnicani boljši. BIOGRAD : KAMNIK 13:8 - Gostje iz Kamnika so se dobro upirali domačinu, ki tega srečanja ni smel izgubiti. Le s to zmago bi se lahko upali na prvo mesto, čeprav jim je Triglav u Sel že za Štiri točke. Biograjčani so igrali na zmago in tudi uspeli. Kamnicani niso igrali podrejene vloge, bili enakovreden tekmec, a vseeno so iz vode pri Sli poraženi. BRODOGRADITELJ : TRIGLAV 6:3 -Dobra igra obeh moštev. Vendar so več sreče imeli domačini. Tudi obraten izid ne bi bil nepričakovan. Triglav je dobro začel in vodil vse do zadnje četrtine. To mu ni pomagalo, da bi zmagal, saj so domačini v tej odločilni četrtini goste iz Kranja nadigrali. Jutri, v sredo, bo spet gorenjski derbi. V Kamniku se bosta ob 17. uri pomerila domači Kamnik in Triglav. Kranjčanom so v tem srečanju potrebni obe točki. dh Babic (Kladivar) 3:07,3, 3. Vindis (Ptuj) 3:10,9; visina: 1. Topole (Kladivar) 168, 2. Pavlin 160, 3. Rant (obe Triglav) 155; disk: 1. Sammt (KLC) 45,32, 2. Tavčar 43,68, 3. Kralj (obe Bor) 41,06; krogla: 1. Tavčar (Bor) 13.23, 2. Petavs (Triglav) 12,40. 3. Kralj (Bor) 11.93. I). Humer Najkvalitetnejša disciplina tradicionalnega atletskega mitinga Kranj 'HO. ki je bil z mednarodno udeležbo, je bil tek članic na 100 metrov. Drugi izidi atletov in atletinj so bili pod povprečjem. - Foto: F. Perdan Dobra udeležba, slabi izidi KRANJ — Ob občinskem prazniku je Atletski klub Triglav iz Kranja na stadionu Stanka Mlakarja pripravil že tradicionalni mednarodni atletski miting. Na letošnjem je nastopilo stodvajset atletinj in atletov iz sedemnajstih jugoslovanskih atletskih kolektivov. Med njimi so bili tudi tekmovalci in tekmovalke iz AK Bor iz Trsta, AK Trsta in KLC iz Celovca. Ce smo z udeležbo lahko zadovoljni, tega ne moremo trditi za izide, ki so jih postavljali jugoslovanski atleti in atleti iz zamejstva. Bili so tako slabi, da o kaki kvaliteti nastopajočih ne moremo govoriti. Vsi nafti tekmovalci, so pokazali slabo pripravljenost in formo, čeprav atletska sezona Se ni končana. Pred našimi je se člansko državno prvenstvo in druge atletske prireditve. Taki rezultati, ki so bili doseženi na atletski stezi Stanka Mlakarja, niso v ponos atletom in se posebno ne skrbno pripravljeni prireditvi. Mitingi naj bodo kvalitetnejši. Rezultati - člani - 100 m: 1. Sagadin (Triglav) 11,0, 2. Torkar (Olimpija) 11,1, 3. Stare (Triglav) 11,4; 400 m: 1. Pogačar (Triglav) 52,1, 2. Lenček (Olimpija) 52.3, 3. PeneS (Triglav) 52,5; 1500 m: 1. Skubic (Olimpija) 3.59.3. 2. Ozvald (Maribor) 4:02.7. 3. Bučar (Novo mesto) 4:06,4; 3000 m: 1. Krempelj (Maribor) 8:40,1, 2. Žužek (Novo mesto) 8:43.1. 3. Arzenšek (Kladivar) 8:45,2; daljava: 1. Udovč (Triglav) 667. 2. Kucher (KLC) 662, 3. Omerza (Triglav) 616; palica: 1. Lapajne (Gorica) 420, 2. Sajovic 370, 3. Kurnik (oba Triglav) 370; kladivo: 1. Crnković (Kvarner) 43 J6. 2. Seomak (Bor) 41,33, 3. Grasić (Trig*av) 37.14; krogla: 1. Satler (Triglav) 13.95, 2. Vuk (Olimpija) 13,64, 3. Bandelj (Gorica) 13.49; disk: 1. Frank (KLC) 57.84, 2. Okleščen (Novo mesto) 50,68, 3. Bandelj (Gorica) 37,70; mladinci — 1000 m: 1. Žičkar (Kladivar) 2:36,5, 2. Križaj (Triglav) 2:37.5. 3. Piikur (Olimpija) 2:38,1; disk: 1. Povrženić (Karlovac) 39,62, 2. Grasić (Tri-gla«v) 38,64, 2. Krasćić (Karlovac) 37,66; oionirji - disk: 1. Kabič 30.90. 2. Zlate (oba Triglav) 30.50, krogla. 1. Culig 13.77. 2. Kabič 12,80. 3. Zlate (vsi Triglav) ' 1,75; članice: 1. Seliškar (Olimpija) 12.1, 2. Mes-sner (KLC) 13.3. 3. Kisić (Karlovac) 13.3; 400 m: I. Urin* (Posočje) 1:00.4. 2. Hacon 1:0.1,9, 3. Kisić (obe Karlovac) 1:02,7; 1000 m: I. Pregelj (Maribor) 3:04,0. 2. Zmaga Ljubljani Pri Sobcu je bil 7. mostveni Šahovski turnir v počastitev praznika občine Radovljica. Organiziralo ga je Šahovsko društvo Murka pod pokroviteljstvom delovne organizacije Murke. Sodelovalo je 46 moških in 6 ženskih ekip, od tega 4 iz Avstrije. REZULTATI - I. SKUPINA: Ljubljana z 40 točkami I. mesto, KOVINAR II. mesto, CERKLJE III. mesto, MURKA I Lesce IV. mesto, RADENSKA V. mesto, DOMŽALE VI. mesto, KRANJ VII. mesto, DVZ PONIKVE VIII. mesto, ŽELEZARNA Jesenice IX. mesto, FEI8TRITZ X. mesto, PARNI VALJAK Maribor XI. mesto in JESENICE XII. mesto; II. SKUPINA: Slovenjgradec s 34,5 točkami I. mesto, RADOMLJE II. mesto, TEZNO III. mesto, MURKA II IV. mesto, POSTOJNA V. mesto, LITIJA I VI. mesto, ISKRA II in SAVA Kranj VII. mesto, Radovljica VIII. mesto, Velenje I IX. mesto, VIRTUS X. mesto in ISKRA Kranj XI. mesto: III. SKUPINA: ZRMK Ljubljana z 31,5 točkami I. mesto, TRŽIČ II. mesto, ISKRA COMMERCE III. mesto, GRANIT Stari IV. mesto, LJ. GOSP. BANKA V. mesto. GRANIT mladi VI. mesto. F1NKESTEIN VII mesto, UJV Ljubljana VIII. mesto, GRINTA VEC IX. mesto, KRI2E X. mesto, VELENJE II XI. mesto in LITIJA XII. mesto; IV. SKUPINA: ASK KLAGENFURT z 31 točkami I. mesto, ZLATOROG II. mesto. INVALIDI Žalec III. mesto, GUMAR SAVA Kranj IV. mesto. Al.PLES V. mesto, PARTIZAN Mošnje VI. mesto, VERIGA VIL mesto, OS SLAVA KLAVORA Maribor VIII. mesto, BISTRICA IX. mesto in MOSERHOF X. mesto; ČLANICE: MURKA Lesce I. mesto, RADENSKA II. mesto. DOMŽALE III. mesto, MURKA II Lesce IV. mesto, ISKRA Kranj in VIRTUS V. mesto. V. Perbvić Slovensko prvenstvo v plavanju Spet v znamenju Boruta Petri Na letošnjem članskem absolutnem prvenstvu Slovenije v plavanju je v domačem bazenu imel največ uspeha Borut Petru} iz Triglava. Najbolj se mu je pri osvajanju sedmih prvih mest približal njegov brat Darjan. Svojo prvo zlato odličje je Borut Petrič prejel za zmago na 100 m kravi. Od leve proti desni: Darjan Petrič (2), Borut Pe trič (1), Igor Vozel (3) iz Rudarja. — Foto: F. Perdan KRANJ — Absolutno člansko prvenstvo v plavanju, ki je bilo dva dni v letnem kopališču v Kranju, je spet minilo v premoči Boruta Petri ca. Borut Petrič je v dveh dneh kar sedemkrat stopil na najvišjo stopnico. Zmagoval je v vseh tistih disciplinah, v katerih je nastopil. Lani je bil na tem prvenstvu Borut Petrič osemkrat prvi, letos sedemkrat. Nastopil ni le v disciplini 1500 m kravi. V tej disciplini je končal letošnjo sezono, saj na najdaljši moški progi ne bo plaval tudi na državnem prvenstvu v Beogradu in na članski balkaniadi, ki bo letos v Grčiji. Za letošnje naslove se je v Kranju potegovalo nad sedemdeset plavalk in pla- r Pionirji Triglava prvaki SFRJ NOVI SAD — Novosadski letni bazen je gostil najboljše jugoslovanske plavalke in plavalce, ki so se v kategoriji pionirjev in pionirk B potegovali za posamične in.mostvene državne naslove. V mostveni razvrstitvi je bil v generalni uvrstitvi najboljši kranjski Triglav, saj so njihove pionirke in pionirji zbrali največ točk. Med posameznicami se je odlikovala Triglavanka Ajda Savinsek. Savinsko-va je osvojila pet državnih naslovov in bila enkrat druga. Njena klubska kolegica Zala Kalan je bila enkrat prva, enkrat druga in dvakrat tretja. Med fanti se je od Triglavanov najbolj odlikoval Sandi Dem Sar, ki je bil dvakrat prvi, Stojan Jocif pa dvakrat drugi. Sicer pa je bil v ospredju teh bojev Bra-nikovec Koželj, ki je osvojil skoraj vse možne naslove. Skupni mostveni vrstni red: 1. Triglav (Kranj) 8.614, 2. Branik (Maribor) 8.417, 3. Ilirija (Ljubljana) 8.369. Rezultati - pionirji — 200 m prsno: 1. Demšar 3:16,9, 2. Jocič (oba Triglav) 3:18.2; 100 m delfin: 1. Koželj (Branik) 1:15,1, 6. B. Rus (Triglav) 1:27.9; 4 x 100 m mešano: I. Medvešćak 5:43,7, 5. Triglav 6:06,6; 100 m prsno: 1. Demšar 1:35,5, 2. Jocič (oba Triglav) 1:36.2; 200 m delfin: 1. Sirovec (MedveAčak) 2:46.8. 6. B. Rus 3:28,1, 7. Jocič (oba Triglav) 3:28,1; 1500 m kravi: 1. Koželj (Branik) 20:04,0, 4. Jocič (Triglav) 22:15,8; 200 mešano: 1. Koželj (Branik) 2:50.1, 6. B. Rus 3:07,0, 8. Jicio (oba Triglav) 3:07,9; 4 x 100 m kravi: 1. Mladost 5:05.1, 8. Triglav 5:31,7; pionirke: - 400 m kravi: 1. Savinsek (Triglav) '5:33.8; 200 m prsno: 1. Bezjak (Toplice-Ptuj) 3:20.0, 2. Kalan (Triglav) 3:22,7; 100 m hrbtno: 1. Savinsek (Triglav) 1:23.1; 100 m delfin: 1. Godina (Branik) 1:28,1, 3. Kalan (Triglav) 1:33,7; 4 x 100 m mešano: 1. Branik 6:15,3, 3. Triglav) 6:29,0; 100 m kravi: 1. Godina (Branik) 1:14,7, 2. Savinsek (Triglav) 1:15,4; 100 m prsno: 1. Radosavljevič (Velebit) 1:32.9, 6. Kalan (Triglav) 1:38,1; 200 m hrbtno: 1. Savinsek (Triglav) 2:57.6; 200 m delfin: 1. Kalan (Triglav) 3:21.2; 800 m kravi: 1. Savinsek 11:23,5, 3. Kalan (obe Triglav) 11:53,6; 200 m mešano: 1. Savinsek 3:00,7, 4. Kalan (obe Triglav) 3:10,0; i X 100 m kravi: 1. Branik 5:45,6. 4. Triglav 5:50,2. Hh Plavalno prvenstvo v Tržiču TRŽIČ - V okviru prireditev v počastitev občinskega praznika sta komisija za rekreacijo pri TKS v Tržiču in TVD Partizan Tržič pripravila občinsko prvenstvo v plavanju. Prvenstvo je bilo na letnem kopališču v Tržiču, udeležba pa je bila zadovoljiva, čeprav bi bila lahko večja. Nastopilo je namreč nekaj več kot 60 plavalcev in plavalk. Prvenstvo je potekalo v prsnem slogu in kravlu. Občinski prvaki za letošnje leto so tako postali prsno — pionirke: Mojca Meglic, pionirji — Zdrav-ko Loborec, mladinke — Romih Nusa, mladinci — Bojan Pavšek, članice A — Karmen Kodrič, člani C - Franci Globoč-nik, člani B — Janko Kokol, člani A — Ivko Japelj; kravi — pionirke: Mojca MeaTič. oionirii - Oto Keršič. mladinci -Aleft Moćnik, članice A - Karmen Kodrič.\ člani C - Franci Globočnik, člani B - -Brane Sajovic in člani A - Dušan Bobič.* I Klkel valcev iz desetih slovenskih plavalnih kolektivov. Na startu ni bilo le treh Triglavanov, ki nastopajo na evropskem mladinskem prvenstvu na Švedskem. Spela Rebolj, Vesna Praprotnik in Marko Celar so tisti, ki branijo jugoslovanske barve na Švedskem. Člansko prvenstvo Slovenije je ponovno pokazalo, da imamo v naii republiki obetajoči plavalni rod, ki bo nadaljeval z uspehi. Ob bok Borutu Petriču bi lahko postavili njegovega brata Darjana, ki po rezultatih ni dosti zaostajal za starejšim bratom. Tudi ostali so pokazali dobro pripravljenost. Pri dekletih je največ dosegla članica PK Ljubljane Olga Avbelj, ki je osvojila itiri prva mesta. Slovenske plavalke in plavalci so na letošnjem prvenstvu rezul-tatsko plavali bolje kot na lanskem. Po mednarodnih normah je največ vreden rezultat Boruta Petriča na 100 m delfin, Borut pa je na 100 m kravi plaval tudi letošnji najboljši rezultat v državi. Pri dekletih je po točkah najboljši rezultat dosegla Maja Rodič iz Fužinarja na 200 m prsno. Slabše kot lani sp plavali le na 100 m prsno pri moških in v istih disciplinah pri dekletih. Porentova iz Ilirije je bila slabša od lanske prvakinje Barbare Štembergar iz Triglava na 100 m prsno, letošnji in lanski zmagovalec v isti disciplini Pavliha pa je plaval slabše kot lani. Vsi dobri rezultati slovenskih plava* plavalcev so obet za odlične daaezft* državnem prvenstvu, ki bx> od j »tri p>F petka v Beogradu. Letošnja jug* plavalna sezona bo sklenjena teden, ko bodo naši nastopili na I članskem balkanskem plavaln stvu v Grčiji. Mostveni vrstni red — 1. Tria4a* j 34.671, 2. Rudar (Trbovlje) 28.3»«. J. i< Ijana 23.226, 4. Fužinar (Ravne) 1«JS> Ilirija (Ljubljana) 8.854. S. Vel^ai« gjn Radovljica 6.177. 8. Neptun (Celje) JJ« Olimpija (Ljubljana) 2.627. io. Brana * ribor) 1.297. Rezultati - člani — lOO an kravi Petrič 54,86, 2. D. Petrie (oba 56.22. 3. Vozel (Rudar) 57.32; m, 1. Pavliha (Branik) 1:12.7«. 2. »tekač tU Ijana) 1:13.38. 3. Globo* ni* f^l 1:14.16; 400 m mešano: 1. B. Petrič 4 K 2. D. Petrič (oba Triglav) 4:56X2)2 • v-(Rudar) 4:59.07; 4 x 20O m krav) '] Tnf I 8:30,19, 2. Rudar 8:53.845, 2 Trn* 9:02,07; 400 m kravi: 1. B. Petrič 4^X1" D. Petrič (oba Triglav) 4:22.2*4 s" !*• (Rudar) 4:28,18; 100 m hrbta*«.* i gs Kos (Fužinar) 1:02,11, S. Novak (M* 1:04,87, 3. Drnač (Ljubljana) i -«7 1*7* delfin: 1. B. Petrič (Triglav) 5» iaiS žekovič (Rudar) 1:00.1«. 3. Vo«ks •» nar) 1:00,36; 4 x 100 mešano: 1 Tra» 4:21,55, 2. Rudar 4:24 .»7. x a*av 4:25,08; 200 m delfin: 1. B. Petri« 2:15» D. Petrič (oba Triglav) 2:13*3. X. *tf (Fužinar) 2:16,62; 200 m hrbtno- 1 ** Kos (Fužinar) 2:15.30. 2. Novak («•* 2:22,33, 3. Drnač (Ljubljana) 2*24 4* * prsno: 1. Pavliha (Branik) 2-33 aa iS* (Ljubljana) 2:40.94 , 3. Globo«^!*rfV 2:41,87; 200 m kravi: 1. B. Petrič *at* D. Petrič (oba Triglav) 2:«* 4« * V (Rudar) 2:03.70; 200 m mešano 1 2* 2:16.20, 2. D. Petrič (oba Tria*aWt-i: 3. Novak (Rudar) 2:18.77; 1%STZ^ D. Petrič (Triglav) 17:07.»«. 2 NoCaš* dar) 17:10,30. 3. Kadoi« CTriarlnvTir* 4 x 100 m kravi: 1. Triglav 1 3-»šL4aVP dar 3:58,87, 3. Ljubljana 4:«f> iTtTf II 4:17,57; ženske - lOO m krati-1 «¥ belj (Ljubljana) 1:03.25. 2. t—, s ja) 1:05,03, 3. Ceanik (FutiaarVl^ 100 m prsno: 1. Porenta (niriftai i-ttJ Rodič (Fužinar) 1:20.82, 3. Oven m« 1:22,10; 400 m mešano: 1. Marta kL* nar) 5:29,85. 2. Blažić (RurfaJT T«! Kosirnik (Triglav) 5:33.1«; «aW_T~ O. Avbelj 4:47.70, 2. Motni k #«i na) 4:50,86. 3. Cvek (Tri-đavT d 100 m hrbtno: 1. Blati« (RiaduTi im* Cesnik (Fužinar) 1:10,97. 3. KoS^đSt 1:13,91; 100 m delfin: 1. Por^ntTi-4š> Krašovec (oba Ilirija) 1: IO.34 s »m (Fužinar) 1:10,54; 4 X 1— -2 Fužinar 5:54.00. 2. Triglav 5-ailsr nje 5:23,36; 200 m delfin: l.*Rraans* rija) 2:29,72, 2. Berložnik (Trili 3. Marta Kos (Fužinar) 2:36.2? ***.» no: 1. Blažić (Rudar) 2:31.8© 2 r!LL* žinar) 2:36,75, 3. Kosimik (TVii-J-V>5 200 m prsno: 1. Rodič (Fu«n«SVj»5 Porenta (Ilirija) 2:51.80. 3. Cvtl ms* 2:54,58; 200 m kravi: 1. o. Avbetji (l? na) 2:17,03, 2. Urankar (RurfaIl\j2sV " ana) 2:20.04; jsjj^ aa o /s___,* «^»as S»W" tr,10.04; 2«*..a» Ceanik (as* F* riarlavl * Močnik (Ljublj 1. Rodič 2:35,66, 2. . 2:38,06, 3. Cvek (Triglav) *3*,[* A kravi: 1. O. Avbelj 9:49.7». • ^ Ljubljana) 9:53.23, 3. Cv-i ^ 9:59,15; 4x 100 m kravi: i. oZ^'Vj 2. Triglav 4:35,16. Plavalci in plavalke kranjskega Triglava so na članskem sloi 3.71«. 10 Čsfer (S Jenko* »JSl dinci - 1. M. Pećar Kranja*" _ 'PSl 2. Juvanćić (S. Jenko) 1.826 *• S (Triglav) 1.783. 4. Cebašek i'7Zl * m (oba S. Jenko) 1.722, 6. Jep^*JLs 1.712; članice - 1. Zore 1.74» , iS Trigltv) 1.660. 3. Čerin 1.645 i J* Jesenice) 1.633, 5. Cej 1.630. g TrigU\) 1.623; st. člani- 1. Ču^VT*^ 1.753. 2. Bernik 1.73«, 3. Stare /31. glav) 1.72«. 4. 1'rbar (Kranjaka-_1!T# 5. Likozar (Triglav) 1.874; dvS/. člani - 1. Bernik-Likozar (TrjaaVJi^ 2 Grotelj-Cufar (Jesenice) 3.JgV A ** Čič-Slar« (Triglav) 3.357. 4. Maasvi* (Jesenice) 3.270, 5. Mejavšek^JTS 3.252; člani: I. Marinšek-Turfc . r. 1. RakovecJU< nasta reka ze nekolik«' une^la! V Centralnih Alpah trinajst mrtvili Slabo vreme, ki je konec prejšnjega tedna preki nilo dolgotrajno stabilno lepo vreme, je zakrivilo več alpinističnih nezgod Lepo vreme zadnjih tednov je bilo idealno tudi za alpinistične ture. Zato tudi ni čudno, da je slabo vreme, ki je po vsej Evropi pokvarilo konec tedna, presenetilo v gorah pravo množico apinistov. V Alpah se Zbolel v gorah V soboto, 9. avgusta, dopoldne je helikopter RSNZ prepeljal z Velega polja Jožeta Sivica (roj. 1955) iz Dobre polja pri Radovljici v jese-' niško bolnišnico. Šivic je zbolel v Vodnikovi koči. Ker bi prenos z gorskimi reševalci trajal dlje časa. je delo reševalcev hitreje opravil helikopter. je samo v zadnjih treh dneh smrtno ponesrečilo trinajst alpinistov, enega pogrešajo, sedem pa je bilo ran je nih. Iz znanega alpinističnega središča v francoskem Chamonixu po ročajo o smrti dveh francoskih alpi nistov, ki ju je slabo vreme našlo v Bonattijevem stebru na višini 3250 metrov. Alpinista sta se »ujela« v petek, v soboto pa je helikopter že lahko izkrcal reševalce, ki so pohiteli navzgor po stebru.-Alpinista pa sta se že pred prihodom reševalcev sama začela spuščati, vendar pa so jima zaradi izčrpanosti in mraza poprej zapustile moči; enega so našli že mrtvega, drugi pa ni preživel hipo-termičnega šoka, saj se je njegova telesna temperatura spustila na 24 stopinj. Mi-uh vikend m hile gorenjske cest* ■> Kranj nadvse, prnmetne, F nam val« t uri stot Pridan pred> s* m pa rno{?>siralna cesta Jeseni . prihajalo ,r *nfr- imenovani .tretji tet»šnj> sezon, ir- prihajat-:,* 'i", net-sdrfrih >;,,nic, ... Foto: F G L A S10. STRAN TOREK, 12 AVGUSTA 191 TUDI TO SE ZGODI Tržič - Prvi tržiški bom. ki s<> darovali življenje za svobodo, so padli 5. avgusta 1941. leta v Ver-bičevi koči pod Storžičem. Koče ni več; na mestu boja s premočnim sovražnikom zdaj stoji spomenik padlim junakom. Dogodek so Tržičani vzeli za praznik svoje občine. Vsako leto se ob tem dnevu zberejo ob spomeniku in dostojno počastijo spomin na žrtve. Tako je bilo tudi v nedeljo dopoldne. Ob spomeniku je bila množica ljudi; borcev, občanov m njihovih gostov. Po slavnostnem govoru, izstrelitvi salve in položitvi vencev k spomeniku so člani Mla dinshega gledališča Tržič pripravili kratek kulturni program. Vsi so ga pazljivo spremljali, saj je ubran na temo težkih dni med narodnoosvobodilno vojno, segel v srca. Tišino je motila le vesela glasba, ki je prihajala s kakšnih dve sto metrov oddaljenega prizorišča. kjer je bil pred tem uradni del srečanja borcev Kokrškega odreda. Ko pa so se udeleženci po končani slovesnosti pri spomeniku vrnili na jaso. jih je pozdravila najprej pesmica Rivers of Babvlon. nato pa še Mama Leone ... Kdorkoli je pač imel na skrbi glasbeni del programa, bi moral vsaj malce pomisliti, zakaj se je toliko ljudi v nedeljo zbralo pod Storžičem. H. J. r MUČENJE NA JEZERSKI CEST/ Kranj — Ogorčeni krajani ho napisali dolgo pismo, ki ga v celoti povzemam: »Prebrali smo sestavek o mučenju živali, ko so obesili mačka. Ni nam znana podrobnost tega primera, to omenjamo le za uvod. kajti podobno se dogaja tudi pri nas — najprej z mačkom, nato še s psom. Pred nekaj leti je šla lastnica mačka na letni oddih. Lastnica je samohranilka in z dvema sinovoma se je podala na morje, le malega mucka so pustili z zalogo hrane na podstrešju. Mucek je bil teden dni še kar tiho, drugi teden L pa se je začel močno oglašati. ' Mijavkal je vse noči, da sosedje nismo mogli mirno spati, kajti žival se nam je smilila, nismo pa ji mogli pomagati. Iz podstrešja je potem nekako padel na balkon, kjer je spet močno mijavkal. Poginil bi bil, če mu ne bi pomolili deske in je žival skočila na sosedov vrt. Tam smo ga nasitili, nato je divje zbežal v neznano. Prav ista ženska pa danes enako muči svojega psa. Pes je lačen dan in noč in žejen. Laja in vsa stvar j" resnično vredna graje. Pes je velik, kočo pa ima tako majhno, da ne more ves ležati v njej. Pred kratkim, ko je deževalo, je bil ves dan in noč na dežju, ker ni imel kam, zdaj se v vročini ne ve kje ohladiti. Nekdo je opozoril sina te samohranilke, naj mu vendarle da pti, a ni bilo kaj prida uspeha. Lastnica je celo dejala, naj si zamašimo ušesa, če ga ne moremo poslušati. Pes je še naprej lačen in žejen, vse to se pa dogaja v Kranju, na Jezerski cesti.* Sledijo podpisi treh sosedov, ki so resnično ogorčeni. Ogorčen sem tudi sam in obljubljam, da se po objavi tega prispevka osebno pozanimam, kje ta ženska živi. Upam pa, da bo zalegla že objava in se bo spametovala. V nasprotnem primeru bomo morali pač vsi skupaj ubrati drugo pot in odrešiti žival, ki jo muči neodgovorna lastnica . .. Dom učencev Ivo Lola Ribar Kidričeva 52 Kranj Komisija za delovna razmerja razpisuje dela in naloge za 1. K V kuharja (za nedoločen čas) Pogoj: končana poklicna šola 2. snažilke za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) Nastop službe za ol>a kan (lidata je 1. 9. 1980. FJflK) Bahnhofstrasse 55 A - 9020 Kiagenfurt tel. (04222) 31430 RAZSTAVNI PROSTOR NA GORENJSKEM SEJMU V KRANJU OD 15.-25. 8. '80 OGLEJTE SI NAŠO POSEBNO PONUDBO! 2 300. - Asch 2 300. - Asch 2 300. - Asch 1 + SPEEDLITE Asch (namesto CANON AV-1 NIKON EM MINOLTA XG-1 CANON AE -177A 5000 5 800 - Asch) BRAUN - NIZO 1048 4 100-Asch (namesto 7 600 — Asch) KONICA AVT0REFLEX TC SET KAMERA + HEXANON 1,8/40 + HEXANON 3,5/28 4 600, — Asch (namesto 6 500, — Asch) + HEXANON 3,5/1 35 EUMIG 824 SONOMATIC 6.000 - (namesto 7 700, — Asch) OLYMPUS OM-10 + MANUAL ADAPTER + OBJ 1.4/50 4 490. - Asch CANON AE-1 4 200 - Asch CANON A-1 6 400. — Asch CANON F-1 II 8 100, — Asch OLYMPUS OM-2 2 N 6 000 - Asch PENTAX ME SUPER 3.800 Asch PENTAX MX 3800 — Asch C0NTAX 139 OUARTZ 6 100 — Asch NIKON FM 3 800, Asch NIKON FR 5 400, Asch NIKON F-3 Gehause 7 700, — Asch KONICA FS-1 4 600, — Asch YASHICA FR II + VVINDER 2 700, — Asch RICOH KR-5 1 500 — Asch EUMIG NAUTICA 3 800, — Asch EUMIG MINI 3 2 500, — Asch EUMIG 125XL 3 700. — Asch EUMIG 128 XL 5 600, — Asch PR0JEKTORIEN EUMIG RS 3000 6.900. — Asch EUMIG 926 GLSTERE0 6 800. — Asch EUMIG 905 GL 4 400, — Asch EUMIG 910GL 5 600. — Asch EUMfG 909 automix 4.200, — Asch EUMIG 602 D stunem 1.900, — Asch C CENE SO GARANTIRANE! Poslužujte se naših vrečk za razpošiljanje vaših negativnih barvnih filmov ENOSTAVNO - HITRO - BREZ PROBLEMOV Idr uže na lesna industrija. Tržič TO Lesna predelava Tržič razpisuje prosta dela in naloge vodenja osnovne proizvodnje Za opravljanje razpisanih del in opravil se zahteva: dokončana tehnična srednja šola lesne Stroke in 2 leti delovnih izkušenj v lesni stroki, dokončana delovodska Šola lesne stroke — lesar široki profil in 1 leta delovnih izkušenj v lesni stroki. 1. Kandidati naj oddajo pismene prijave z ustreznimi dokazili v splošni oddelek podjetja. 2. Razpis velja od dneva objave do zasedbe razpisanih del in opravil. na 30. gorenjskem sejmu v Kranju -od 1 5. do 25. avgusta 1 980 v paviljonu murka pričakujemo vas in se priporočamo za nakup - pohištvo — gradbeni material — gospodinjski stroji — zavese, preproge Vzgojno varstveni zavod Kranj Delavski svet ponovno razpisuje dela oziroma naloge- vodenje računovodsko-ekonomske služht Poleg splošnih pogojev za opravljanje teh del oziroma zahtevamo se: visoko ali višjo izobrazbo ekonomske smeri, do štiri leta delovnih izkušenj, organizacijske in vodstvene sposohnosti, uspešno delo pri dosedanjih delih oziroma nalogah, moralno politične vrline. Kandidate bomo izhrali za dobo Štirih let. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi. Kandidati naj vložijo ponudbo, priložijo iivljenjepi . dokazila o izobrazbi na naslov: Vzgojno varstveni zavod Kn» Staneta Žagarja 1», s pripisom - za razpisno komisijo. Konfekcija MLADI ROD - v stečaju Pot na kolodvor 2 Kranj razpisuje prodajo osnovnih sredstev drobnega inventarja in materi i 1. PLSARNLSKA OPREMA IN STROJI 2. termoakumulacmske PECI ■3, POCINKANE CEVI 4. SERVIRNI TRAK rog 252/22 r). LIKALNE MIZE IN .ŠIVALNE STROJE. NEI2pravv-h' DVA KOMBI AVTOMOBILA IN OSEBNI Avf Ov^V 7. OSTALI DROBNI INVENTAR '**im ogled je mogoč 19. 8. 1980 od 7. do 13. ure v prostorih DO Mlad. r.v Kranj, Pot na kolodvor 2. in na Savski ^Jm^Tj. 1 ponudbe do 28. 8. 1980 do 12. ure s potrdilom, da so poi^ 10 odstotno varščino na ponuđeno ceno. V.se informacije dobite v DO Mlad. rod. Kranj. Pot na kolodv telefon (0f>4> 23-27.1 OBIŠČITE XXIX.celovški lesni velesejem od 9. do 17. avgusta 1980 ZANIMIVOSTI: Sejemska žaga in mizarska delavnica v pogonu, dan mizarjev, simpozii „Gozdarska tehnika v gorskem okolju", dan kmetov — lastnikov gozdov, dan Žagarjev, skupinski ogledi podjetij. TOREK. 12. AVGUSTA 1980 11 STRAN G LAS KUPCI! žeHte značko ~ otanžna ptučka? Dobite jo čahko od 15. do 25. avgusta v pavldjonu murka na Qotenjskem sejmu v K tanju I zavarovalna skupnost triglav GORENJSKA OBMOČNA SKUPNOST Kram Odbor za medsebojna delovna razmerja pri delovni skupnosti ponovno objavlja prosta dela in naloge čiščenja poslovnih prostorov (čistilke) Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom, ifoleg splošnih pogojev se zahtevajo se naslednji pogoji: 4©končana osnovna šola in eno leto delovnih izkušenj. K prošnji je potrebno priložiti zadnje šolsko spričevalo in kratek življenjepis. Prošnje sprejema sektor za samoupravno organiziranost in kadre. Rok za zbiranje prošenj poteče 15.dan po objavi. Po opravljen, izbir, bodo kandidati obveščeni najkasneje v 30 dneh po izteku objavnega roka. SOZD ALPETOUR Škofja Loka TOZD Gostinstvo Kranj objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna SSSSm naslednja dela in naloge: 1. natakarja I -3 delavce 2. vodje izmene v kuhinji 3. receptorja I - Zahtevani pogoji: pod 1.: poklicna gostinska šola. 2 leti delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca; Pod 2.: poklicna gostinska šola. izpit za VKV kuharja. 3 leta delovnih izkušenj, poskusno delo 3 mesece: pod 3.: ekonomska ali hotelska šola ali gimnazija, 2 leti delovnih izkušenj, znanje dveh tujih jezikov. poskusno delo 2 meseca. ■ Za vsa navedena dela je delo za nedoločen čas. ?MnkJkl Pismene ponudbe z dokazili sprejema 15 dn. po objav, kadrovak, oddelek v Kranju, Koroška c. 5. 0 izidu bomo kandidate obvestili najpozneje v 60 dneh po .zteku prijavnega roka. MALI telefon OGLASI 23-341 = PRODAM= Prodam osem tednov stare PUJSKE. Oman. Zminec 12, Škofja I .oka 6337 Prodam hrastova GARAŽNA VRATA. Tomažič. Golnik 33 (na dvojčkih) 6447 Prodam črnobel TELEVIZOR in 5 KW termoakumulacijsko PE(*\ Tupaliče 43 6448 Ugodno prodam barvno TELEVIZIJO R-Niš. Kimovec. Dvorje 80, Cerklje 6449 Prodam nova balkonska VRATA. 210X80, z roleto ali zamenjam za 220 x 80 - Kli-Logatec. Šink. Gasilska 1, Kranj 6450 Poceni prodam ŠTEDILNIK (2 plin, 4 elektrika). Ogled od 14. do 20. ure. Štular. Šorlijeva 18, Kranj 6451 Prodam 3000 kosov STREŠNE OPEKE bobrovec. Sitar Ciril. Ko-krica, Grosova 12 6452 Prodam 10 ŠPIROVCEV, dolgih 7,50 m. nekaj KLEŠČ in BANKIN. Golnik 19 6453 PEČ stadler UNI 35, kombinira- \ no, novo, kompletno prodam. Orel, Radovljica, Trubarjeva 3 6454 Prodam PUNTE, BANKINE in hrastova DRVA. Mavčiče 59 pri Kranju 6455 Prodam STRUŽNI AVTOMAT DO 12 MAS. Naslov v oglasnem oddelku, ali kličite po tel. 61-200 vsak dan od 6. do 14. ure 6456 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK, rdeči žamet. Janževec, Podna rt 63 Prodam dva BIKCA simentalca za pleme, stara 8 tednov. Zabnica 23 6469 Prodam 150 kg težkega PRAŠIČA in 3 tedne starega BIKCA. Voglje 95 6470 Prodam CEMENT in APNO. Naslov v oglasnem oddelku. 6471 Sveža domača JAJCA lahko dobite na Suhi 5 pri Predosljah — Kranj 6472 Prodam GORILEC na olje za 5.000 din. Sp. Brnik 4, Cerklje 6473 VOZILA^ Ugodno prodam tovorni avio OM lupetto 30, letnik 1970. Golnik 25 6474 Prodam PEUGEOT, letnik 1974 in VVIPRO raztegljive STOPNICE. Jemc, Partizanska 27, Škofja Loka, tel. 064-60-357 6475 Poceni prodam KOMBI ZASTAVA 430-K, letnik 1976, prevoženih 33.000 km. Ogled popoldan. Potrebuješ Franc, Stara c. 2, Škofja Loka 6476 Prodam AVTOBUS SETRA z 22 sedeži. Telefon 78-032 6238 Prodam obnovljen FORD TAU-NUS 15 M, v zelo dobrem stanju, registriran do julija 1981. Britof 352, Kranj 5415 Prodam dobro ohranjen OPEL REKORD 1700, letnik 1970, registriran do junija 1981. Jan Alojz, Sp. Gorje 125/c (Bled) 6457 Prodam LADO 1500 SL, letnik 1976. Brezovar, Hafnarjevo naselje 98, Škofja Loka 6458 Prodam WARTBURGA. Ogled popoldan. Gorice 8, Golnik 6459 Ugodno prodam PRIKOLICO brako. Jeram Tone, Gorica 10/a, Radovljica 6460 SPAČKA prodam po delih, lahko tudi celega in MENJALNIK za ZASTAVO 750. C. na Brdo 39, Kokrica 6461 v crlnhoki žalosti sporočamo, da nas je mnogo prezgodaj po hudi bolezni V globoki žalosti^^ dra^. dedek brat m stnc JOŽE PALJK Na zadnjo pot ga bomo pospremili v sredo, 13. avgusta 1980, ob 15.30 izpred mrliške vežice na kranjskem pokopališču. Žalujoči: žena Pavla, sin Bojan in hčerka Nevenka z družinama ter drugo sorodstvo! Cegelnica, Kranj, 10. avgusta 1980 Prodam NSU 1200 v voznem stanju, letnik 1970 ali kupim MOTOR zanj. Babic Silvo. Bistrica 93. Tržič 6462 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1971. Dražgoška 5. Kranj, telefon 25-591 6463 Prodam dele za NSU 1200 C in avtomatsko KLJUKO za traktor uni-versal. Sp. Veterno 3, Tržič 6464 Prodam dobro ohranjen P()NY EXPRESS, star 11 mesecev, cena 6.000 din. Marjanovič Ivo. Ručigaje-va 5. Kranj 6465 Prodam avto AMI v voznem stanju, cena 12.000 din. Telefon 82-859 v večernih urah 6466 Prodam ZASTAVO 1300. stroj 1500, letnik 1972, registrirano do aprila 1981. Mlakar Boris. Reševa 6. Kranj 6467 Prodam AMI super break. 53,5 KM, 1015 ccm, letnik 1974, registriran do oktobra, s parno številko. Ogled vsak popoldan. Zvan Jure. Sp. Gorje 103. Zg. Gorje 6468 Prodam dvosobno STANOVA NJE v Kranju. Tel. 28-559 647< ZAPOSLITVE Iščem delavca za dopolnilno delo v PLASTIČNI STROKI. Informacije po tel. 064-47-307 6480 PRIREDITVE TVD - PARTIZAN Duplje vabf' v nedeljo. 17. avgusta, na VRTNO VESELICO z bogatim srečelovom in., kegljanjem za športno kolo. Prireditev ho oh vsakem vremenu pri TRNOVCU. Zabaval vas bo ansam-bel MODRINA 6482 OBVESTILA! NAJDENO Našli smo DVOKOLO. Dobi se: pri Triler Francu. Puštal 103, Škofja Loka 6481 STANOVANJA SOBO, oddam v centru Kranja, pošteni, zaposleni ženski srednjih let. Naslov v oglasnem oddelku. 6477' Mati z dvema otrokoma, naproša dobre ljudi za skromno SOBO za dobo enega leta. Naslov v oglasnem oddelku. 6478 ZAMENJAM in POPRAVIM vam ZAVORE. Kurirska pot 6. Kranj 6438 Obveščam cenjene stranke, da bo delavnica zaradi letnega dopusta zaprta od 12. 8. do 28. 8. 1980. Ogris Andrej MIZARSTVO Kranj. Troja r jeva 9 6483 Izdaja OP Glas, Kranj. Stavek: TK Gorenjski tisk Kranj, tisk: ZP Ljudska pravica. Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Mose Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31999 - Telefoni: n. c. 23-341. glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-835. redakcija 21-860. komerciala — propaganda, naročnina, mali oglasi in računovodstvo 23-341. Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1 '72. /Z\ Pogoji: pod 1.: VELETRGOVINA ŽIVILA TOZD Maloprodaja Kranj Komisija za delovna razmerja v združenem delu na podlagi sklepa objavlja naslednja prosta dela in naloge 1. mesarja — sekača 2. prodajalca tehnične stroke V Blagovnici Cerklje poklicna živilska šola. 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo 60 dni; pod 2.: poklicna trgovska šola — tehnične smeri. 1 leto delovnih izkušenj, poskusno deio 60 dni. posebni pogoj je šoferski izpit B kategorije. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba Veletrgovine Živila Kranj, poslovni prostori Naklo, 15 dni po objavi. CENTER SLEPIH IN SLABOVIDNIH Dr. Antona Kržišnika Škofja Loka objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja z dne 5.8.1980 naslednja prosta dela in naloge: 1. predavatelja telefonije 2. strugarja 3. medicinske delavke IV. vrste (negovalke) 4. sobarice Kandidati morajo za opravljanje del in nalog poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: pod L: ing. elektrotehnike — elektronik, 3 leta delovnih izkušenj in strokovni izpit, zagotovljeno je enosobno stanovanje: pod 2.: poklicna šola kovinarske smeri in 1 leto delovnilrizkušen j. pod 3.: bolničarska šola ali tečaj za nego bolnikov, 3 leta delovnih izkušenj: pod 4.: priučena sobarica in 6 mesecev delovnih izkušenj. Za navedena dela in naloge se sklene delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave a potrebnimi dokazili naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Center slepih in slabovidnih dr. Antona Kržišnika, Skofja Loka, Stara Loka 31 — komisija za delovna razmerja. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končani objavi. OK ZSMS Jesenice Vabi na tretji pohod »Po poteh Karavanških graničarjev«, ki bo v soboto 16. avgusta 1980. Pohodne smeri so tri: prva: Spomenik na Javorniku — karavla Karavanških kurirjev — Medji dol — Vajnež—Stol —Okroglica —Završnica (ta pohod je primeren za planince) druga: Osnovna šola Karavanških kurirjev NOB na Koroški Beli — Urbas —Valvazorjev dom — Završnica tretja: Karavla na Ljubelju —Zelenica — Lovske koče — Završnica Ob 13. uri je organizirana proslava pri spomeniku Dragoljuba Milo- vanoviča in športno srečanje. Vabimo vso mladino in občane gorenjskih občin, da se udeležijo pohoda ali proslave 16. avgusta v Završnici! Zadrege Z Zdravili Hrlesolucijsko zaposlovanje Nadaljevanje s 1. str. lekarnah, zadrega z zdravili, rentgenskimi filmi, zobozdravst venim materialom, obve/.ilnim materialom kar precejšnja. Lekarne v nekaterih slovenskih regijah, posebno tam. kjer ni večjih skladišč, so že pred trasom morale zavračati recepte za nekatera zdravila, tako da so jih bolniki morali iskati širom po Sloveniji, tam pač. kjer so bili še bolje založeni. .Slabša preskrbljenost z zdravili je bila namreč pričakovana, tako da so se lekarne po svojih močeh in zmogljivostih svojih skladišč založile z zdravili, vendar pa je marsikje že nekaj časa nekaterih zdravil močno primanjkovalo: predvsem je bilo manj antidiabetikov. vitaminov, an-tihistaminikov, anestetikov, antiast-matikov. kontracepcijskih sredstev itd. Gorenjske lekarne so bile med dosedanjim splošnim pomanjkanjem nekaterih zdravil razmeroma dobro založene, tako da so lahko izdajale zdravila na recept tudi bolnikom iz drugih, predvsem iz ljubljanske regije.'Kot je povedala mgh. Kosirniko- va iz kranjske lekarne, ki je sicer najbolje /alo/iua iin.il v.miiu gorenjskimi in ima tudi večje skladišče, trenutno manjka le zdravilo angised za srčna obolenja, medtem ko imajo sicer vsa nadomestna zdravila z liste 40 zdravil, ki jih trenutno v Sloveniji ni.-Vendar pa nobeno zdravilo ni takšno, da se ga s podobnim nadomestnim ne bi dalo zamenjati. Stanje z zdravili v gorenjskih lekarnah zato vseskozi ni bilo kritično; občasno sicer ni bilo kakega zdravila, trenutna založenost pa pokriva v celoti vse povpraševanje po zdravilih. Tako so v gorenjskih lekarnah insulin, kontracepcijska sredstva, vitamini in drugo, medtem ko so za nekatera zdravila, kot so brinardin za zniževanje pritiska, nadomestna zdravila. Nekateri bolniki, ki so sicer vajeni določenega zdravila, težje pristanejo na drugega, s podobnim učinkom.. Pravkar sprejeti ukrepi oziroma višje cene za nekatera zdravila pa so vsekakor spodbuda tovarnam zdravil, da bodo v kratkem lahko dala na domači trg tudi zdravila, ki jih zdaj zaradi prenizkih cen niso hotela izdelovati. L. M. Otroci zboleli V Mladinskem domu v Gozd Martuljku je verjetno zaradi hrane zbolelo 32 otrok od 86, kolikor jih tu preživlja dvotedenske počitnice — Tri otroke so prepeljali v bolnišnico na Jesenice — Izvedeni vsi potrebni ukrepi GOZD MARTULJEK - V sredo, 6. avgusta, je 85 otrok iz Novega mesta, ki so v organizaciji Rdečega križa prišli za dva tedna v Mladinski dom SAP Via-torja, imelo za kosilo pasulj. Ze po kosilu so nekateri tožili zaradi bolečin v trebuhu, okoli 21. ure pa je osem otrok bruhalo. Znaki obolenja so bili pri dveh dečkih taki, da so ju ponoči prepeljali v jeseniško bolnišnico, naslednji dan pa se jima je pridružila še ena deklica. Medtem ko večina otrok ni kazala nobenih znakov obolenja, pa je imelo večje ali manjše težave 32 otrok. Ze pri prvih znakih obolenja, otroci so stari od 7 do 12 let, jim je priskočila na pomoč medicinska sestra, poklicali pa so tudi zdravnika iz zdravstvene posta-' je Kranjska gora. Sanitarni tehnik jeseniške občine je v četrtek, 7. avgusta, dopoldne vzel tudi osem vzorcev hrane, ki so jo prejšnji dan jedli otroci, da bi lahko v laboratoriju Zavoda za socialno medicino in higieno v Kranju ugotovili, če je bil morda povzročitelj bruhanja pri otrocih morda v hrani. Prav tako so bili izvedeni vsi ostali ukrepi, ki so potrebni v takih primerih, od, dezinfekcije prostorov do bakteriološkega pregleda obrata. Razen treh otrok, ki so bili ho-spitalizirani, so ostali otroci imeli le lažje težave, ki so že minile in bodo tako ostali še naprej na počitnicah v Gozd Martuljku. Ko smo včeraj, v ponedeljek, spraševali po zdravju otrok iz Novega mesta, so nam zagotovili, da se vsi dobro počutijo, iz bolnišnice pa so tudi že odpustili oba dečka in deklico, ki so imeli težjo obliko obolenja. V šestih mesecih letos je bilo na Gorenjskem zaposlenih na novo le 348 delavcev, kar je najmanj v zadnjih desetih letih — V vseh občinah zelo počasi raste zaposlenost, v jeseniški trenutno celo nazaduje — Nekaj več pa je iskalcev zaposlitve Čeprav polletni podatki o rasti zaposlenosti še ne morejo pokazati docela pravo sliko glede zaposlovanja novih delavcev, to bo mogoče šele ob koncu leta, pa se vendarle iz mesečnih podatkov da sklepati o tem, ali smo se v politiki zaposlovanja držali v začetku leta sprejetih skepov. Številke o novih zaposlitvah na Gorenjskem kažejo, da se delovne organizacije vendarle drže omejitve v zaposlovanju. V prvem polletju letos se je namreč zaposlenost na Gorenjskem povečala le za 0,4 odstotka glede na lanski december. Tako nizke rasti zaposlovanja, kot so povedali na Skupnosti za zaposlovanje Kranj, nismo na Gorenjskem imeli že kakih deset let. Vsega skupaj se je namreč na novo zaposlilo 348 delavcev. Največ novih delavcev se je zaposlilo v kranjski občini — porast za 0,9 odstotka od lanskega decembra in v Skorji Loki — za 0,6 odstotka, v radovljiški in tržiški občini je bilo novih dela vcev v polletju več le za 0,2 odstotka, medtem ko se je v jeseniški občini število zaposlenih v prvem polletju celo znižalo za 0,5 odstotka. Tudi primerjava rasti zaposlenosti glede na lansko prvo polletje kaže, da v občinah zelo previdno zaposlujejo nove delavce, tako da Gorenjska po vsej verjetnosti ne bo niti do konca leta presegla rasti zaposlenosti predvidene z resolucijo. Seveda pa bi moral biti trend zaposlovanja tudi v drugem polletju prav tako nizek kot v prvem. Počasna rast zaposlenosti kot posledica upoštevanja stabilizacijskih ukrepov pa bo seveda imela svoj vpliv na povečanje števila iskalcev zaposlitve. Konec junija je bilo na Gorenjskem evidentiranih 574 iskalcev zaposlitve ali 0,7 odstotka zaposlenih. Odstotek je nekaj višji od lanskega, nadaljnje počasno zaposlovanje pa ga utegne še povečati. Slovenija celo predvideva, da bo konec leta v republiki iskalo delo 14.000 delavcev, kar bo blizu dveh odstotkov glede na zaposlene. Po takšnih predvidevanjih bi se nezaposlenost na Gorenjskem tudi povečala in sicer na 800 delavcev, kar bi pomenilo 1 odstotek od zaposlenih. To pa bi pomenilo, da bi se sedanjemu dokaj konstantnemu številu iskalcev zaposlitve, med katerimi je večina teže za pošlji vih, pridružili lahko tudi mladi delavci, ki so zaključili šolanje, štipendisti itd. Seveda pa so to le predvidevanja o številkah, s katerimi bi se lahko soočili v sedanji sila umirjeni dinamiki zaposlovanja; nikakor pa ni odveč, da o tem razmišljamo že sedaj. Savski folkloristi na Poljskem Na desetdnevno turnejo ski so v ponedeljek zvečer li člani Kulturno u štva Sava Kranj: folkloristi instrumentalna skupina ši Bisernice. To je že a turneja po Poljski in za ta lej so se savski folkloristi še pripravili. Na turnejo so vic o povsem novega Poljskem bodo imeli dva v Szcszvrku. po sli. Makovu P< Zvvviecu in Bielski BialL Na ju Beskidov. v bližini Krakova.' so ti kraji, je namreč letos že 1* stival folklore, na katerem _ jo navadno vse vzhodne dilm ostalih pa se jih udeleže le h* Španija, Nemčija in Juj leg folkloristov Save so se ti vala udeležile že tudi drtaj vanske folklorne skupine žele lepe uspehe .pri občinstvu. Pravo prija tejjata« že spletlo med —*imi ~ folkloristi in upajo, da bo t prihodnjih let tudi kak skupina vrnila obisk in pokazala svojo bogato folklor hova čudovita folklorna okat plesi bi bila za nas Tipuju doživetje. Ponovno mladinska politična šola LJUBLJANA - Kot že vrsto let doslej je Republiška konferenca ZSMS tudi letošnje poletje pripravila mladinsko politično šolo za najodgovornejše aktiviste občinskih, medobčinskih in republiških organov ZSMS ter zamejstva, ki bo od 18. do 23. avgusta potekala v Vikrčah pri Ljubljani. Šola, ki se je bodo udeležili predsedniki, sekretarji ter vodje komisij za izobraževanje, mlade delavce, SLO in družbeno samozaščito, mladih v kmetijstvu in krajevnih skupnosti, za idejno-politično delo, kulturo, marksistične krožke, informiranje ter družbene organizacije in dru- štva, bo letos temeljila na posameznikovih prispevkih. Na plenarnih zasedanjih bodo mladi izpostavili lastne probleme in izkušnje, na skupnih urah pa bodo prisluhnili najaktualnejšim vprašanjem razvoja, samoupravljanja, delegatskega sistema ter mednarodne skupnosti. Svoj prispevek politični šoli bo dala tudi kranjska mladina. Kadrovska komisija pri predsedstvu OK ZSMS Kranj je predla -gala sedem mladincev, vodij omenjenih komisij, ki bodo po zaključku tega strnjenega političnega izobraževanja začeli pospešeno uveljavljati novo sprejete predloge. D. Z. Ali ste naročeni na Glas? Še vedno imate čas. da postanete narrjčn* Čaka vas preseneča? Stiriperesna deteljica in podkev za srečno življenjsko pot Mariji in Janezu ... Foto: F. Perdan Kaj bi brez obvezne gorenjske bale: skrinje, perila in seveda zibelke . Prava kmečka ohcet na Bledu Minulo soboto in nedeljo je Turistično društvo Bled organiziralo zanimivo in za Bled izredno privlačno turistično etnografsko prireditev Kmečka ohcet 80. Na Bledu danes letuje izredno veliko domačih in tujih gostov, vsi hoteli so zasedeni, zato je povsem razumljivo, da si je kmečko ohcet ogledalo na tisoče turistov. Ze v soboto so postavili stojnice, na katerih so izdelovalci umetne in domače obrti ponujali izvirne slovenske spominke. Turistično društvo Bled je ta prostor namenilo le najboljšim obrtnikom, ki pa jih je izbralo obrtno združenje iz Ljubljane, tako, da ne kmečki ohceti ni bilo videti nobenega kiča. Prav za to zasluži Turistično društvo vso pohvalo, saj se je potrudilo in gostom ponudilo pestre in zanimive spominke. . Organizacija Kmečke ohceti je bila odlična, za veselo razpoloženje je poskrbelo še lepo sončno vreme. Ze v soboto so začeli s svatbenimi običaji z vabljenjem svatov na ohcet, z nakladanjem bale ter s prome-nadnim koncertom. Sledila je obvezna gorenjska »šranga«, zvečer pa vasovanje fantov na vasi. V nedeljo je bil ohcetni običaj na nevestinem domu, nato pa zanimiva in za turiste najbolj privlačna svatovska povorka po ulicah Bleda Na letošnji blejski ohceti sta se poročila Marija Piber iz Spodnjih Gorij, zaposlena v Hotelsko turističnem podjetju Bled in Janez Aljančič iz vasi Huje pri Kranju, zaposlen doma, na kmetiji. Tudi Marija bo poslej živela v Kranju in kmetovala skupaj z možem. Na Kmečki ohceti sta bila vesel in razpoložen gorenjski par, ko sta končno na terasi blejskega gradu dahnila »da«. Na Bledu je bilo minulo soboto in nedeljo praznično razpoloženje, s petjem po ulicah in z obveznimi vriski. Prav bi bilo, ko bi Kmečka ohcet postala zares vsakoletna, saj je za številne turiste izredno privlačna etnografska prireditev. D. S Dolga mizo