J98 
Taka pa tudi ni bila misel Thalesova, taka tudi ni misel naša, kedar pra­
vimo, da iz ravno tistih pervin, iz kterih so sestavljene rastljine, so so-
stavjene tudi telesa živalske. Vsak vó, kaj to pomenja, in po tem naj 
tudi meri Thalesovo misel. — Znabiti da je vam že dosti jasno, kaj sem 
rekel z besedami: Z izvodom vseg-a iz enega se je začelo premišljevanje 
naturoznansko; s čim se bode končalo, drugokrat. 
Bi 
Mythologicne drobtiiie. 
^ (Po narodnih pripovedkah priobčuje Dav. Terstenjak.) 
Xm. Mitalo. 
No daleč od EadeČ na Kranjskem je jezerce, po imenu Mitalo, 
Ko sem ga vidil lanskega leta, sem vprašal svojega vodnika , kaj po­
menja Mitalo. On mi odgovori; Mi taxi je bil v veri starih Krajncov 
hud duh; najrajši se je prikazoval ljudem v pesji podobi. Pripodi 
svoje dni jelena lovec do tega jezera in ga tu ustreli. Pa pok njegove 
puške zbudi Mi t al a, in ta je napravil tako hud veter, da je puhnil 
lovca v jezero, kjer se je tudi vtopil. Na Kranjskem še žive rodovine 
z imenom M i taue — Mi talec, V ruŠČini pomenja m atei j —veter. 
V episodi Mahabbàrata, imenovani, „Indralokagaraanam," se veli Indrov 
vozotaj Màtali, in učeni basnoslovci spoznavajo v njem osebij en i 
veter. 
XIV. Yož. 
Med vsemi kačami, kar jih je potolkel Kersnik, je najliujši Vož. 
Vož je zmaj ali pozoj ; posebno rad biva v Cernili meglah. Kedar zelo 
germi in se bliska, pravijo: cerne šole dijak na voži jaše. — Pravijo 
tudi: Cerne šole dijak na lintverti jaše, Vož in lintvert (Lindwurm, 
Wasserschlange, Sumpfschlangc) sta enacega pomena. Primeri slepovož, 
(die Blindschlange.) Kedar pade lintvert iz gromskih megel, postane 
velika povoden. Nek baron Balon, od kterega tudi pojó narodne 
pesmi, imel je vse polno zmajev v svojem gradu; grad njegov je pa 
stal na naj viši gori. 
Glasnik literarni. 
še nekaj zastrau beril liklošičeTih. 
(Spisal J, Navratil.) 
Vsi ljudje vse vedo. Pr. si. 
G. E, je pretresal in popravljal razun beril Bleiweisovih tudi 
Miklošičeve. (Nov. 1856; glasn. slov. 1858. 2. zv.) Slaba bi mu 
bila hvala, da ni popravil po tolikem trudu Čisto ničesar. Saj poprav­
ljajo v nemških šolskih bukvah še zdaj, tako, da je kaj; v sloven­
ščini, ki so ji odperli šolske vrata še le ondau, — v slovenščini pa da 
ne bi bilo popraviti ne trohice veČ ! ? Ker se je pa vteplo med popravke 
veliko krivega, posebno iz stare slovenščine, ki je ne znajo vsi Ča-