vsi jno ov, orji nŠi' etj« bju' niff dw » \onferenca Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je pocenila, da so bila pogajanja o novi splošni kolektivni Pogodbi za gospodarske dejavnosti uspešna in da lahko s Podpisom naše centrale prispevamo k temu, da bo začela , goljati. daj1 %hKd° bi dejal - konec dober, vse dobro. Drug bi dodal, da \ydPi morda lahko uspeli pri obrambi še te ali one pravice. in^lorda - kako preproste in enostavne se kažejo stvari na i /oncu pogajanj. Pa vendar ni mogoče in ne smemo pozabiti vsega, kar se je dogajalo od septembra 1996 do f’ Pones. Glasilo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Ljubljana, 19. junija 1997 A številka 22 / posebna izdaja A letnik 56 evi-, enj£ kat' Najprej je bila odpovedana tedaj veljavna splošna ^Kolektivna pogodba za gospodarstvo, le nekaj mesecev po ;e ^Prejemu socialnega sporazuma za leto 1996. Delodajalci j;So °dpoved pojasnjevali z njihovo oceno, da bo le odpoved nS^°spešila pogajanja s sindikati in da je potrebno zmanjšati roven delavskih pravic, ki da so poglavitni vzrok za % Zn'ževanje konkurenčne sposobnosti slovenskega ^0sP°darstva. Še več- obenem je prišlo do enostranske 15 ^Povedi mnogih - k sreči ne vseh - panožnih kolektivnih pogodb. 'Sjplomo opozorilno \ favko m pogajanji do SKPG Omenjeni dogodki so napovedovali črne čase za večino socialnih pravic, ki so ^Pomembne za zaposlene, grozilo je dramatično znižanje delavskega \0:J°ndarda. ^todcjalci so obenem ponudili svoj predlog nove splošne kolektivne ^°dbe in s tem dali sindikatom jasno vedeti, da imamo opravka z bistveno ^čnimi delodajalci, kot so bili še pred leti. Vse to dogajanje je [^Povedovalo resen spopad dveh močno nasprotujočih si interesov. Interesi ."J1; e 0 'n interesi kapitala so se znašli na dveh različnih bregovih. ino ^°/50 med drugim tedaj predlagali naši delodajalci? l'' rasti moramo posamična mnenja, da naš probl^ < zadeva vse sindikate, ko pa ima probleme so‘ dnji sindikat, pa pričakujemo, da jih bo rešil sa0 Podpis nove SKPG verjetno ni zadnje dejanj* vr. lem urejanja odnosov z delodajalci v letošnjem Mišič: Imate popolnoma prav, saj je SK' potrebno nadgraditi s kolektivnimi pogodb^ ' dejavnosti. To moram povedati tudi zaradi pogostih mnenj, da bo nova SKPG rešila p,(|e Čeprav so bili interesi sindikatov dokaj različni, je pogajalska skupina v^iio čas ohranila enotnost. Na občasna ribarjenja v kalnem pa se nismo ozirali To, daje bil Skei ob strani, na pogajanja ni vplivalo. Še enkrat želim poud^ riti, daje uspeh pogajanj rezultat enotnosti celotne pogajalske skupine^ ^ v c dov; na njegovi podlagi so naprimer urejeni odnosi na Nizozemskem, kjer so brezposlenost znižali na sedem odstotkov. Zelo dober sporazum imajo tudi na Irskem. vse probleme. Pogodbe za dejavnosti morajo utf' M — - . zlasti plačilne razrede, kot jih sedaj imata Ker je naše gospodarstvo zelo majhno in občutljivo, je za njegove izvozne aktivnosti zelo dobro, da so odnosi med socialnimi partneiji urejeni za daljše obdobje. Partnerstvo potrebujemo tudi zaradi globalizacije svetovnega gospodarstva, ki povzroča velike probleme tudi v razvitih deželah, kot so Nemčija, Avstrija in Anglija. Solidarnost med sindikati moramo negovati tudi takrat, kadar se ne pogajamo. Prerasti moramo posamična mnenja, da naš problem zadeva vse sindikate, ko pa ima probleme sosednji sindikat, pa pričakujemo, da jih bo rešil sam. Socialni sporazum se nanaša tudi na zakon o dodani vrednosti. Kdaj bo zakon uveljavljen in kakšne naj bi bile davčne stopnje? Mišič: Predvideno je, da bo ta zakon začel veljati leta 1999. Na naš pritisk je v socialnem sporazumu formulacija o dveh davčnih stopnjah. Poleg splošne. godbi, ki sta jih podpisala KNG in SKEI. Nji^ rešitve so dobra podlaga tudi za druge p0^-be, ki jih je treba čimprej podpisati. vei Kakšne naj bi bile pogodbe za dejavnosti? nC| Mišič: Na prvo mesto postavljam zahtevo- ^ bodo to kompletne pogodbe. To je potrebno- c bi jih delodajalci lahko uporabljali neposreo |V. Če bodo pogodbe za dejavnosti takšne, delodnj*^ ne bodo mogli vsiljevati podjetniških P0?0^ ki bi delavcem odmajale manjše pravice. Ne v p mogli sprejemati niti splošnih aktov, ki bi11 njimi v nasprotju. s^. Zakaj naj bi pogodbe dejavnosti vseboval* tij( plačilne razrede? .u lJiv Mišič: To je dobro že zaradi plačne pol' Mišič: Mislim, da lastinjenje ni neposredno vplivalo na izid pogajanj o SKPG; nanj pa smo mislili pri pogajanjih o socialnem sporazumu za letošnje leto. ZSSS je uspela s predlogom za udeležbo zaposlenih pri delitvi dobička. Določba iz socialnega sporazuma omogoča razvoj notranjega lastništva, saj dobiček, vložen v podjetje, ne bo obdavčen. To rešitev smo prenesli iz Francije, kjer seje že uveljavila. Kaj potrebuje sindikalist, ki želi na pogajanjih uspeti? Mišič: Pomembneje imeti pravo oceno stanja v dejavnostih, ki jih pogodba zadeva. Enako pomembna je tudi enotnost v sindikalni organizaciji. Imeli smo tudi dragocene podatke o gibanjih plač, še posebej o menedžerskih. Mislim, da so bila pogajanja za ZSSS uspešna zaradi pogajalske skupine, v kateri so sodelovali predstavniki skoraj vseh sindikatov s področja gospodarstva. Kako ste delali? Mišič: Pred vsakimi pogajanji smo proučevali možnosti za dosego ciljev, ki smo jih tudi kombinirali med seboj. Vedno smo vedeli, od česa ne smemo odstopiti. Čeprav so bili interesi sindikatov dokaj različni, je pogajalska skupina ves I I I Pri nas namreč niso problematične najnižje PL ^ ampakVazmerja med plačami. Plače v spod.; ti() razredih so prenizke, razponi pa prevelik'-W radi razpoložljive plačne mase in povprečnih 1> so razporejeni v najnižje razrede oškodovat1^,N bomo sindikalisti to spremenili, bomo za ^ stvo naredili več kot sedaj. Solidarnost medL_ stvom je eden od glavnih smislov sindiL' zato moramo krivična plačna razmerja čin1 spremeniti. Namesto izhodiščnih plač nl0^pi vpeljati osnovne, ki bodo omogočale pra majave med zaposlenimi. Če bodo osnovne P , . .V-.jC , V. . . O.V,.... . .. . ^ L,, ,| enotne za Slovenijo, bo tudi delo sino^.^ olajšano. Izhodiščne plače moramo odpraVJjj,i zato, ker dajejo delodajalcem možnost m® lacije z delavci. To se dogaja naprimer tak0 podjetja uporabijo kar stare plačilne razre J - w -ihar celo točke. Zaradi izhodiščnih plač številnih neupravičenih zniževanj plač konkt delavcev. ^ Za ta cilj verjetno ne bo mogoče organi jr<> splošne stavke? „ Mišič: Prepričan sem, da bo ta H. ^jb’ težavna, saj bo podlaga za spremembcDUJ konkretnih odnosov med zaposlenimi- vc se bo treba za ta cilj tudi bojevati. Stavi ni cilj, ampak le sredstvo za njegovo < Delavska enotnost fEDŠM KOLEKTIVNA POGODBA /A (;()SP()DARSTV() SKPG smo podpisali egor Miklič, član pogajalske skupine ZSSS ric Kot nam je povedal Gregor Miklič, ki je v > t|°§ajalski skupini ZSSS skrbel zlasti za pravna pkn delovnopravna vprašanja, je nova SKPG sk-^ z veljavno zakonodajo. Je torej skladna s konom o delovnih razmerjih, zakonom o go-bfodarskih družbah, zakonom o stečajih in dru-,e(T |1 predpisi. V novi pogodbi so že v uvodnem v^ lu obrazložili vse pojme, ki v novem kapi-tipnem sistemu nadomeščajo izraze iz ob- 3Ja samoupravnega socializma (glej okvir). čeprav nova SKPG velja do konca leta 1999, bc :0 i Vn°pravno zakonodajo, zlasti z zakonom o de- aSj|-' —■‘■'-■nud nazivaje posieuica nove siausuci 'kac|]e dejavnosti (SKD). Zaradi nje sedaj i SKPG temelji na veljavni zakonodaji. Za uskladitev z novim zakonom o delovnih razmerjih bo ZSSS predlagala enoletno prehodno obdobje. SKPG za delodajalce sploh ne velja. Ni res, da je izplačilo regresa vezano na izrabo dopusta. ker so prevladale Z 1 Prva izredna konferenca ZSSS: sporočilo delodajalcem, da njihovi argumenti nimajo prave veljave k° verjetno treba že prej uskladiti z novo de-°vno eZP°vnih razmerjih. ZSSS se bo po Mikličevem ^nju prizadevala, da bi za uskladitev z novo OVnoPravno zakonodajo določili prehodno ra^Q ^0bje, mogoče kar do konca leta 1999. V de-\tl|Vneiri Pre(Kogu zakona je v zvezi s tem že pre-a|ano enoletno prehodno obdobje. S°fi i ° ^'kličevem mnenju potrebujemo tudi zakon 5 Vf- ^Ipktivnih pogodbah. Ta bo namreč odpravil zadevajo veljavnost pogodb, obveznosti tčf |.P'anikov in še marsikaj. K. Kaše nove splošne kolektivne pogodbe po "eevem mnenju ni mogoče primerjati S ta-J>mi pogodbami v Nemčiji, Avstriji in drugih P ^el, po katerih se radi zgledujemo. Delovno-^f avna zakonodaja v teh deželah je bistveno bolj ^^njena. Ker nimajo splošnih pogodb, so tarifni jliKa^°VOr’ ^Sodbe) dejavnosti veliko podrobnejši. , padeva plače, so skoraj popolni. * kol °r m' ^a1110 'n potrebujemo splošno JSL aktivno pogodbo za gospodarstvo, je po v d 1Cevem mnenju zlasti posledica številnih lukenj ii%o 0Vn°^raVI1' zakon°daji. Večino zakonodaje IC’h,0 namreč prevzeli iz samoupravljanja, nanj ho N°rnno®’ kar pozabili. a j)0 a vPrašanje, zakaj nova splošna kolektivna P t(ivS | °a za gospodarstvo za tiste, ki imajo in-ve, Ualne pogodbe, sploh ne velja, je Miklič po-ier^ • da so to rešitev sindikalisti vsilili delodajal-3 Alen u3^’ te2a’ ker v položaju, ko večini zapo-1 °dmerjajo pravice, delodajalci ne smejo :.i> in ..Položaju, da bi sebi, poleg tega, kar imajo WVidualni Pogodbi, jemali še pravice iz po-Ltioni6 ?a ()d nj>h odvisne delavce. Regres za letni St tako pripada le tistim šefom, ki ga imajo Ranega v individulnih pogodbah. , ’rektorji in drugi šefi so si namreč dosedaj tiidj Pasno jemali veliko preveč in s tem ogrožali it li,ivni|Jresn^evanje pravic zaposlenih po kolek- jitjRa g^nia splošna kolektivna pogodba je veljala ;mstj jPodarstvo, nova pa za gospodarske dejav-' J^$jflUPretTleniba nazivaje posledica nove statistične moremo več govoriti o gospodarstvu v prejšnjem smislu besede, ampak le o gospodarskih dejavnostih. Mogoče je najbolj konkretna razlika v tem, da med gospodarske dejavnosti spadajo tudi zavodi, ki poslujejo s profitom, med te spadajo tudi zasebne šole, zdravstvene ambulante, klinike... Čeprav nova splošna kolektivna pogodba javnih podjetij ne ločuje od zasebnih (olastninjenih), je zaradi klasifikacije dejavnosti železnico treba šteti med gospodarske dejavnosti. Tudi Mikliča smo vprašali, kako ocenjuje usposobljenost in obnašanje pogajalcev z nasprotne strani. Neposrednemu odgovoru seje izognil, povedal je le, da je treba pri partnerjih upoštevati, da je gospodarstvo v resnično težkem položaju. Čeprav so delodajalci zaradi tega morali poskušati kaj narediti, pa ne bi smeli težiti le k zniževanju pravic zaposlenih, ampak k varčevanju na vseh ravneh in področjih. Pogajalska ekipa delodajalcev pa je bila k sreči sestavljena iz zelo različnih ljudi in njihove trezne glave so omogočile uspeh pogajanj. Za uspeh je zaslužen tudi vodja pogajalske skupine delodajalcev Borut Meh, kije bil uspešen tudi zato, ker ni bil obremenjen s preteklimi izkušnjami. Na vprašanje, zakaj so nekatere formulacije v SKPG tako zapletene, je Miklič povedal, da med napornimi pogajanji največkrat ni časa za DELAVCI BALKANS izboljšanje besedil. Zgolj lektoriranje besedila nove SKPG bi po nekaterih mnenjih lahko ogrozilo že doseženo soglasje o pomemnih vprašanjih. Zakaj v SKPG piše, daje pravica do regresa vezana na pravico do izrabe dopusta, pa Miklič odgovarja, da nikakor ne gre za to, da bi regres dobili le tisti, ki res gredo na dopust, kar so delodajalci med pogajanji res predlagali. Vezava regresa s pravico do dopusta je potrebna že zaradi tega, ker delavci dopusta pogosto sploh ne izrabijo, regres pa vseeno dobijo. Obveznost delodajalcev, da zaposlenim izplačajo regres, je torej vezana le na pravico delavca, da bo dopust izrabil. Tudi če ga v tekočem letu ne more izrabiti, ga po zakonu lahko izrabi še v prvem polletju naslednjega leta. To mu delodajalec mora omogočiti. Protestni shod pred Gospodarsko zbornico Slo venije (15. oktober): Marica Jonozovič, pred sednica sindikata Jutranjke iz Sevnice, je delo dajalcem povedala, da so delavci do zdaj le de lali, zdaj pa bodo vpili Kronologija nastajanja nove splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo 18. september Upravni odbor GZS: odpove SKPG in tarifno prilogo; priporoči združenjem, naj odpovedo pogodbe dejavnosti; pripravi predlog nove pogodbe, po kateri bi bile pravice zaposlenih bistveno manjše. 25. september Prva izredna konferenca ZSSS: zahteva, naj GZS prekliče odpoved do 10. oktobra; zavrne predlog nove pogodbe, kot jo je predlagala GZS; pohod po Ljubljani in demonstracije pred poslopjem GZS. 15. oktober Druga izredna konferenca ZSSS: napoved splošne opozorilne stavke; pohod po Ljubljani in protestno zborovanje pred GZS. 24. oktober Splošna opozorilna stavka ZSSS, v kateri je sodelovalo več kot 200.000 članov Svobodnih sindikatov. 6. november ZSSS zavrne vabilo za začetek pogajanj o novi SKPG. 14. november ZSSS sproži postopek pomirjanja. 26. november Na pobudo sindikatov so se delodajalci udeležili neformalnega pogovora o novi SKPG. Obe strani sta se dogovorili le, da se bosta znova sestali. 4. december Sindikati in delodajalci so se dogovorili, da bodo pogajanja potekala na podlagi stare SKPG, nova SKPG naj bi bila sklenjena do konca marca ali najkasneje maja, veljavnost SKPG se podaljša za čas pogajanj. 8. januar Začetek pogajanj o novi SKPG. 8. april Predsednik vlade povabi sindikate na prvi pogovor o socialnem sporazumu. 5. junij Konferenca ZSSS sprejme novo SKPG. 9. junij Podpis nove SKPG. °men izrazov v tej kolektivni "OgOdbi (5. člen) (1) Izr Vn0 ' “f32 "delodajalec” pomeni vsako tujo ali domačo fizično in pra-°sebo, ki zaposluje delavce. 1ZraZ ^e*avec’ pomeni delavca oziroma delavko, kije sklenil(a) no razmerje za določen ali nedoločen čas. PoS|ov ZraZ Pos*ovocln' organ” pomeni osebo oziroma osebe, ki vodijo anje pri delodajalcu in so kot takšne vpisane v ustrezni register. P°slov ZIaz Poslovodni delavec” pomeni delavca, ki opravlja naloge vodnega organa. Pi de]aZraZ de'avec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi” pome-n°vitvi h3'^' ga delodajalec določi z aktom oziroma pogodbo o usta-'l V°dilni dg|Zbe’>)Zadružnimi Prav'li ali statutom (v nadaljnjem besedilu: reja^ *Zraz splošni akt” pomeni akt delodajalca, ki na splošen način samezna vprašanja iz te pogodbe. (7) Izraz “gospodarska dejavnost” je skupni pojem predvsem za naslednja področja iz standardne klasifikacije dejavnosti: a) tržnih proizvajalcev blaga: A - kmetijstvo, lov gozdarstvo; B - ribištvo; C - rudarstvo; D - predelovalne dejavnosti; E - oskrba z elektriko in plinom; F - gradbeništvo; b) in tržnih dejavnosti storitev: G - trgovina; H - gostinstvo; I - promet, skladiščenje in zveze; J - finančno posredništvo; K - poslovanje z nepremičninami, najem in poslovne storitve; O - druge javne, skupne in osebne storitvene dejavnosti, razen dejavnosti združenj, organizacij, ter rekreacijske, kulturne in športne dejavnosti. Gospodarsko dejavnost opravljajo tudi gospodarske družbe in samostojni podjetniki, ki opravljajo dejavnosti iz drugih področij standardne klasifikacije, če opravljajo dejavnost na pridobiten način. (8) “Sistemizacija delovnih mest” je splošni akt (ali sestavni del drugega splošnega akta) delodajalca, ki določa delovna mesta in posebne pogoje za zasedbo delovnih mest. (9) Izraz “sindikalni zaupnik" pomeni sindikalnega poverjenika po zakonu o delovnih razmerjih. (10) Pomen drugih izrazov, ki se nanašajo na plače in druge osebne prejemke, je naveden v poglavju o plačah. Dogovor podpisnikov splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti Podpisniki splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti in tarifne priloge bomo v času do sklenitve socialnega sporazuma upoštevali dogovorjeno višino minimalne plače za zaposlene v gospodarskih dejavnostih RS v višini 59.150 SIT. Prav tako si bomo prizadevali, da bi bil čimprej po podpisu SKP za gospodarske dejavnosti in tarifne priloge podpisan tudi socialni sporazum. Delavska enotnost SPLOSNA KOIMTIVNA POGODRA ZA COSPODARSTVti Predsedniki ali sekretarji svobodnih sindikatov dejavnosti o tem, kako se bodo pogajali o novih panožnih pogodbah Najodgovornejše funkcionarje sindikatov dejavnosti, povezane v ZSSS, smo povprašali, kakšen je pravni status pogodb njihovih dejavnosti. Zanimali so nas tudi cilji, h katerim bodo stremeli na pogajanjih o novih ali prenovljenih pogodbah. Glavni cilj je ohranitev pridobljenih pravic v dosedanjih pogodbah. Predsedniki in sekretarji zaupajo v sposobnosti svojih pogajalcev, nove kolektivne pogodbe dejavnosti torej položaja delavcev ne bodo poslabšale. Sindikat obrtnih delavcev Slovenije PANOŽNI POGODBI VELJATA Martin Muršič Martin Muršič, sekretar republiškega odbora Sindikata obrtnih delavcev Slovenije, nam je povedal, da sta obe njihovi panožni kolektivni pogodbi veljavni, da nista bili odpovedani. Sindikat obrtnih delavcev se je z Obrtno zbornico Slovenije, sopodpisnikom kolektivne pogodbe delavcev pri zasebnih delodajalcih (v bodoče bo najverjetneje edini podpisnik te kolektivne pogodbe z delodajalske strani združenje Ogistta), dogovoril, da bo sedanja kolektivna pogodba za delavce v obrti veljala do sprejetja delovnopravne zakonodaje, to je zakona o delovnih razmerjih in zakona o kolektivni pogodbi. Zaradi tega za zdaj z nobene strani, ne delodajalske, ne sindikalne, ni nobene pobude za morebitno spreminjanje kolektivne pogodbe dejavnosti. Martin Muršič meni, da bi bilo dobro enak dogovor o veljavnosti kolektivne pogodbe v drobnem gospodarstvu skleniti tudi s predstavniki delodajalcev te veje gospodarstva, Združenjem za drobno gospodarstvo pri Gospodarski zbornici Slovenije. Sindikat delavcev v kovinski in elektroindustriji IMAMO DOBRO KOLEKTIVNO POGODBO Sindikat finančnih organizacij PET LET PRIZADEVANJ ZA KOLEKTIVNO POGODBO ZAVAROVALSTVA Drago Ščernjavič Finančne organizacije (poslovne banke, Banka Slovenije, zavarovalnice, loterija, agencija za plačilni promet in druge, ki jih 'pokriva’ Sindikat finančnih organizacij pri ZSSS) nimajo sklenjenih panožnih kolektivnih pogodb, pač pa podjetniške. V pripravi je panožna kolektivna pogodba za zavarovalstvo. Republiški odbor sindikata finančnih dejavnosti in sindikat zavarovalstva kot oblika dela v okviru ROS sta dala pobudo združenju delodajalcev (sekciji za zavarovalstvo) za pričetek pogajanj. »Upamo, da se bodo pričela še ta mesec, saj imamo osnove za normativni in za tarifni del pripravljene,« nam je povedal Drago Ščernjavič, sekretar republiškega odbora Sindikata finančnih organizacij. »Za normativni del smo imeli strokovne osnove pripravljene že lani in smo ga lani tudi uskladili. Z delodajalci pa se žal ne moremo ujeti v bistveni točki: mi hočemo, da zapisano v panožni kolektivni pogodbi velja kot spodnja meja delavčevih pravic, delodajalci pa, da je to največ, kar zaposleni lahko do-bijo.« Ščernjavič je še povedal, daje v zadnjih letih sindikat finančnih organizacij trikrat poskusil priti do panožne kolektivne pogodbe in daje vsakič spodletelo. Najprej naš partner, gospodarska zbornica, ni imela strokovnega združenja za finančne organizacije, ki bi bil naš sogovornik. Pred tremi leti je bilo ustanovljeno združenje delodajalcev in v njem sekcija za zavarovalstvo, v katerega so od letos vključene vse največje zavarovalnice, če že niso vse. Tudi usklajevali so se že, toda do podpisa nikoli ni prišlo. Albert Vodovnik Kolektivna pogodba za kovinsko in elektroindustrijo je bila podpisana junija lani in ni bila odpovedana, ko so delodajalci in GZ odpovedali splošno kolektivno pogodbo. Velja do konca leta 1998. Albert vodovnik, predsednik SKEI meni, daje sestavljena tako dobro, da sindikat ne čuti nobene potrebe po spremembah. Delodajalci pač, saj so ob podpisu izrazili željo, da bi se pogovatjali o popravkih, če bi bilo treba. Vendar tega dozdaj še niso zahtevali. Vodovnik seveda ne trdi, da pogodbe ne bi bilo mogoče še izboljšati, vsekakor pa jo bo treba prilagoditi novi nomenklaturi gospodarskih dejavnosti, kije od letos v veljavi tudi pri nas. V skladu z navadami v Evropski uniji se tudi pri nas statistično združujejo nekatere gospodarske dejavnosti, in v SKEI bodo prišli sindikati nekaterih drugih dejavnosti. Njihove posebnosti bo treba v novi kolektivni pogodbi dejavnosti upoštevati. »Menim pa, daje naša sedanja panožna pogodba lahko zelo dobra osnova za bodočo panožnf kolektivno pogodbo kovinske in elektroindustrije, «je poudaril Albert Vodovnik. Kot je znano, so bili v SKEI proti oblikovanju splošne kolektivne pogodbe. »Z njo imamo same težave, ker postavlja naše dogovore na nižji nivo. Za nas bi povsem zad°' stoval, poleg panožnih kolektivnih pogodb, še socialni sporazum,« je pojasnil Albert Vodovnik-V SKEI se resno pripravljajo tudi na bodoče dogovarjanje o vsebini kolektivnih pogodb. P° drobno spremljajo dogajanje v Evropski uniji (imajo člana v komisiji za evropsko kolektivno p° godbo za kovinsko in elektroindustrijo) zaradi dolgoročnega vpliva teh dogajanj na naše kolektiv —....... ne pogodbe. V Evropski uniji je namreč začelo prevladovati stališč da so med članicami velike razlike v gospodarskih in socialo1' kazalcih, zato bodoča evropska kolektivna pogodba predvidevi postopno približevanje tarifnega dela v tistih deželah, ki zdaj ^ ostajajo za razvitejšimi. Pri nas je žal mnenje delodajalcev nek0 liko drugačno od v Evropi uveljavljenega: da so normativi, zaP' sani v splošni kolektivni pogodbi, maksimum dopustnega in ^ minimum, kot kolektivne pogodbe razumejo v Evropi. _______________________________________________________________' __________________________/ Sindikat delavcev v kemični in gumarski industriji (KNG) NA POTEZI JE TISTI, KI JE POGODBO ODPOVEDAL Franjo Krsnik Sindikat energetike PANOŽNI POGODBI VELJATA 00 LETA 2000 Valter Vodopivec f Sindikat delavcev v energetiki je sopodpisnik dveh panožnih kolektivnih pogodb, pogodbe za elektrogospodarstvo in pogodbe za premogovništvo, in obe veljata do konca leta 2000. Zakaj? Valter Vodopivec, podpredsednik Šindikata delavcev v energetiki pravi, da so bila pogajanja dolgotrajna, podpisali so jih šele julija lani, in vsi partnerji so menili, daje prav, če pogodba dolgo velja. Na sindikatu pa so še posebej zadovoljni, saj vse kaže, da bodo pritiski delodajalcev na zmanjševanje pravic delavcev vse hujši. Sindikat energetike se je sicer dobro in tudi strokovno pripravil na bodoče pritiske delodajalcev. »Glede delavskih pravic iz normativnega dela menimo, da so v splošni kolektivni pogodbi zapisane pravice najmanjše možne, panožna kolektivna pogodba pa naj jih po možnosti nadgradi,« pravi Valter Vodopivec. »Pričakujemo pa, da se bo treba prilagoditi socialnemu sporazumu v tarifnem delu, ko bo sporazum uzakonjen. Sicer zagovarjamo eskalacijsko lestvico iz sedanjega socialnega sporazuma, v bodoče pa bo spremenjena, in to bomo v panožni kolektivni pogodbi morali upoštevati.« Panožna kolektivna pogodba kemične in gumarske dejavnosti zajema pet poddejavnosti, proizvodnjo nekovinskih rudnin (peskokopi), predelavo nekovinskih rudnin (izdelava stekla, umetnih brusov, keramike), kemično bazno in predelavno industrijo, ter gumarstvo. Za vse velja skupna kolektivna pogodba dejavnosti, ki pa upošteva posebnosti posameznih pod- j, dejavnosti. Od drugih kolektivnih pogodb jo ločita dve značilnosti: ima tri tarifne skupine, od kat011, ima prva izhodiščno plačilo kot je predvidena s splošno kolektivno pogodbo, druga skupina ima izhodi5^ za pet odstotkov višje, tretja pa za deset odstotkov višjo ihodiščno plačo kot splošna kolektivna p°»., dba. Ima pa tudi plačilne skupine znotraj plačilnih razredov, ki omogočajo razvrščanje delavcev vaj J glede na delovno dobo in delovne izkušnje ter pridobljeno znanje, ne da bi za to morali menjati taf razred. Bolj kot je v navadi, ima ta panožna kolektivna pogodba razčlenjena nekatera poglavja 11 mativnega dela. Tako so na primer podrobno obdelali pogoje in način ugotavljanja presežnih d£ ‘ vcev in posebno prilogo kriterijev za ugotavljanje presežnih delavcev. .o Kot mnoge druge panožne kolektivne pogodbe je bila lani tudi ta odpovedana kmalu za odpovtU(. splošne kolektivne pogodbe. Franjo Krsnik, sekretar republiškega odbora Sindikata kemične indn^, letos (za kolektivne pogodbe dejavnosti je rok 31. avgust) in možnosti za podaljšanje, če se do tedaj in gumerstva, je povedal, da so delodajalcem po odpovedi brezuspešno dokazovali, daje odpoved n ker delodajalci niso pred odpovedjo predložili želenih sprememb. Delodajalci so si izmislili tudi sat' svoj aneks h kolektivni pogodbi dejavnosti. Ta aneks govori o podaljšanju veljavnosti le te do 31-11 ‘. Sindikata delavcev gozdarstva in lesarstva SODIŠČE NAM JE DALO PRAV Marjan Ferčec Marjan Ferčec je sekretar republiškega odbora Sindikata delavcev v gozdarstvu in republiškega odbora sindikata delavcev lesarstva (Sinles). Povedal je, da delodajalci kolektivne pogodbe gozdarstva niso odpovedali in sejo normalno upošteva. »Delodajalci niso imeli pobud za spremembe, mi pa,« je dejal Ferčec. »Hoteli smo spremeniti 37. člen kolektivne pogodbe, ki ureja plačilo nadomestila plače, na tako imenovane deževne dni, ko zaradi vremenskih razmer (dež, sneg) ni mogoče na delo v gozd. Zdaj velja, da mora delavec dvajset delovnih dni nadomestiti z delom ob sicer dela prostih dnevih, deset deževnih dni pa lahko izkoristi kot plačan dopust. Le če je bilo v letu dni takih dni več kot trideset, je bilo podjetje dolžno delavcem priznati nadomestilo plače. Mi želimo, da bi si breme 'deževnih dni’ enakomerno razdelili delodajalci in zaposleni, in delodajalci se strinjajo, da se o tem pogajamo.« bi mogli dogovoriti za novo splošno kolektivno pogodbo. Delodajalci v kemiji in gumarstvu pa dlagali, da se kolektivna pogodba dejavnosti odpove, če se do 31. avgusta letos (takrat bi ji po aneks splošni kolektivni pogodbi potekel rok), če se do takrat ne bi mogli dogovoriti za novo. nfi ___________________ _____________________________________________^ * »Mi na to kajpak nismo P’r stali in smo konec marca Ut0j j lodajalce o tem obvestili,«!® 0ii Franjo Krsnik. »Pričakovali s> , da bo združenje za nekovm ^ Sopodpisniki panožne kolektivne pogodbe v lesarstvu pa so pogodbo odpovedali. Toda v Sinlesu so menili, da delodajalci pogodbe niso odpovedali v skladu s predvidenim postopkom v sami kolektivni pogodbi, in so pri delovnem in socialnem sodišču sprožili kolektivni spor. »Istočasno smo zahtevali tudi izdajo začasne odredbe o veljavnosti kolektivne pogodbe lesarstva. Sodišče nam je zahtevek zavrnilo zaradi sklepa upravnega odbora združenja delodajalcev, da se s sindikati dejavnosti podpišejo dodatki k panožnim kolektivnim pogodbam o podaljšanju njihove veljavnosti. To smo oboji tudi podpisali. Toda glede pritožbe nam je prvostopenjsko sodišče dalo prav in razveljavilo sklep delodajalcev o odpovedi kolektivne pogodbe. Ko bo sodba pravnomočna, bodo morali delodajalci vse postopke za morebitno novo razdiranje pogodbe začeti na novo. Kolektivna pogodba lesarstva sicer velja do 31. decembra letos.« Na vprašanje, ali sindikat čuti potrebo po spreminjanju panožne kolektivne pogodbe in ali bo dal delodajalcem pobudo za nova pogajanja, je Ferčec odgovoril nikalno. gospodarski zbornici kot ner v pogajanjih za kolek pogodbo dejavnosti sproži o v stopek pomiijenja. Vendar7 ,,1 ženje tega v predpisanem m J storilo, zato smo v sindikatu delavskim in socialnim soC ’ vi' sprožili postopek varstva P A iz kolektivne pogodbe. F°s . ^ še teče. Pričakujemo, da n p,i sodišče dalo prav. Pričakuje tudi, da bodo delodajalci, tis T ki so kolektivno pogodb0 .atij7 vedah, predlagali novapof 1 J in ponudili nov koncept P -be. Delavska enotnost 1 Mm kolektivna pomima /a (iospoiumT Sindikat gostinsko turističnih delavcev Slovenije POGAJANJA VREDNA SVOJEGA IMENA Sindikat delavcev trgovine POGAJANJA ŽE JULIJA Iztok Bratož Predsednik Sindikata gostinsko turističnih delavcev Slovenije Iztok Bratož nam je na anketna vprašanja takole odgovoril. Naša kolektivna pogodba velja do podpisa nove. Pogajanja o pa-n°žni kolektivni pogodbi so bila dolga in so bila dosedaj vredna svojega imena. Sindikat gostinsko turističnih delavcev je in bo še imel zahteve, ki presegajo okvire splošne kolektivne pogodbe. Te so izhodiščna plača, dopust, dodatki za pogoje dela in status sindikalnih zaupnikov v podjetjih. Zelo smo zadovoljni, ker smo doslej imeli dobre sogovornike na zborničnem združenju za turizem in upam, da bo tako tudi pri pogajanjih o novi panožni kolektivni pogodbi. Na seji predsedstva našega sidnikata smo sprejeli izhodišča za nadaljnja pogajanja. Izbrali smo pogajalsko skupino, ki bo v kratkem pripravila svoje poglede na nova pogajanja. Sandi Bartol Kmalu za odpovedjo splošne kolektivne pogodbe za gospodar stvo septembra lani je enaka usoda doletela tudi kolektivno pogodbo dejavnosti trgovine Slovenije. »Združenje za trgovino pri Gospodarski zbornici Slovenije je na dopisu, na katerem je bil tudi podpis odgovornega iz Sekcije za trgovino Združenja delodajalcev Slovenije, z 31. 12.1996 odpovedalo kolektivno pogodbo. Tako kot drugi, ki so dobili odpoved, smo tudi v Sindikatu delavcev trgovine Slovenije 16.januarjapodpisalianekshkolektivni pogodbi dejavnosti trgovine Slovenije, s katerim smo podaljšali njeno veljavnost do vključno 31. 8. 1997,« je o pravnem statusu njihove panožne kolektivne pogodbe povedal sekretar SDT Sandi Bartol. »Sindikat delavcev trgovine Slovenije je že dan po podpisu splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti (10. 6. 1997) poslal predsedniku upravnega odbora Združenja za trgovino pri Gospodarski zbornici Slovenije pisno pobudo za takojšen pričetek pogajanj za morebitne spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije. Tokrat je Zdmženje za trgovino pri Gospodarski zbornici Slovenije hitro odgovorilo. Strinjalo seje z našo p>o-budo za čimprejšnji sestanek in predlagalo, da bi se sestali v začetku julija - po sestanku njigovega upravnega odbora, ki bo 30. t. m.,« je nadaljeval Bartol in takole pojasnjeval, kam bodo merili njihovi pogajalci: »V Sindikatu delavcev trgovine Slovenije ocenjujemo, da za večje spremembe normativnega dela naše kolektivne pogodbe praktično ni nobene potrebe. Imamo pa resen namen, da glede na izjemno nizke izhodiščne plače v tarifni prilogi h kolektivni pogodbi dejavnosti Ugovine ovrednotimo in v posamezne plačilne razrede razvrstimo tipična delovna mesta, ki so opredeljena v prilogi h panožni kolektivni pogodbi. To možnost nam dajejo nove spremenjene določbe, predvsem pa 7. člen nove splošne kolektivne pogodbe gospodarske dejavnosti Slovenije. Glede na podpisani asociacijski sporazum, ki pomembno širi dejavnosti trgovine, bomo v SDT v kolektivni pogodbi razširili dejavnosti in v njih zaposlene delavce, za katere bomo sklepali kolektivno pogodbo. V SDT smo prepričani, da sedanji gospodarski položaj dejavnosti trgovine omogoča najmanj 5 do 8 odstotkov višje izhodiščne plače, kot jih določa pred časom podpisana tarifna priloga k splošni kolektivni pogodbi za gospodarske dejavnosti. Ker je časa za pogajanja in podpis nove kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine za leto 1997 zelo malo, seje že prejšnji teden sestala pogajalska skupina Sindikata delavcev trgovine Slovenije, ki je pripravila načrt pogaj anj, predvsem pa natančna pogajalska izhodišča, s katerimi bomo - upajmo, da že v tem mesecu - pričeli pogajanja.« Sindikat delavcev prometa in zvez (SPZS) ODLOČNA OBRAMBA POSEBNOSTI Cvetka Gliha Sindikat delavcev prometa in zvez Slovenije sodeluje v pogajanjih in je podpisnik kolektivnih pogodb: - za cestno gospodarstvo, - za cestni potniški promet, - za dejavnost prevoza blaga v cestnem prometu Slovenije, - za špedicijsko, skladiščno in pomorsko-agencijsko dejavnost, - za PTT promet in - za zaposlene v letalski družbi Adria Airways. »H kolektivni pogodbi za cestno gospodarstvo in h kolektivni pogodbi za špedicijsko, skladiščno in pomorsko-agencijsko dejavnost smo podpisali aneksa za podaljšanje veljavnosti, in sicer do konca letošnjega leta,« nam je povedala sekretarka SDPZ Slovenije Cvetka Gliha in nadaljevala: »Kolektivna pogodba za cestni potniški promet in ko-lektivna pogodba za dejavnost prevoza blaga v cestnem prometu Slovenije sta bili enostransko odpovedani že pred jesenskimi odpovedmi, vendar odpovedi pravnoformalno ne vzdržijo, na kar smo de-°dajalce tudi opozorili. Pogajanja so že potekala, vendar so trenutno ustavljena. Kolektivna pogodba za PTT promet je po reorganizaciji na Pošto in Telekom z odredbo v veljavi do sklenitve novih. Kolektivna pogodba za zaposlene v letalski družbi Adria Airways je v postopku priprave in tečejo pogajanja, ki pa so se ustavila - tudi zaradi postopka lastninjenja. V uporabi so 0ločila kolektivnih pogodb tujih letalskih družb ter ustrezna slovenska zakonodaja.« k 1 ^t' zahtevami bodo po sprejemu SPK začeli pogajanja za sklenitev novih panožnih »Vztrajali bomo pri določbah, ki so že zajete v kolektivnih pogodbah naše dejavnosti, še pose-ej pa se bomo zavzeli za natančnejšo ureditev specifike, ki je je v naši dejavnosti kar precej,« je t dl°čno povedala sekretarka in za primer navedla eno, za katero se bodo zavzemali. »To je uredi-ev povečanih stroškov prehrane, ko delavec opravlja delo izven podjetja. Naši vozniki so zaradi te Pomanjkljivosti prikrajšani, saj niso napoteni na službeno potovanje in bi lahko na ta način izkori-'■h pravico do dnevnice. Dodatek, ki jim je obračunan, pa je bistveno nižji in si z njim težko zago-OVlJo tako prehrano, kot si jo lahko drugi na podlagi potnega naloga.« Sindikat tekstilne in usnj arskopredelo valne industrije CILJ JE UREQITEV DELOVNEGA ČASA Sindikat te dejavnosti je podpisnik dveh 0 ektivnih pogodb: za tekstilno industrijo st j^.^j^skopredelovalno industrijo. Obe Spovedani, vendar je upravni odbor to na sv°ji 7. seji 18. februarja le-IT)S Spovedni rok podaljšal s treh na osem &rvufCev’ ta*C0 se veljavnost obeh po- izteče 31. avgusta 1997. I---- Dhri e.r se !K)CI° dopusti vsak čas začeli, smo se tov Pobudi večine gospodarskih’ sindika-nih’ naj k' Pogajanja za sklenitev novih kolektiv-Pogodb zaključili do 30. septembra, ne pa do 31. avgusta, kot je bilo predlagano. Če bi bila volja, bi jih v podaljšanem roku po mojem trdnem prepričanju lahko spravili pod streho. A se bojim, daje ni,« nam je povedala Branka Novak, sekretarka Sindikata delavcev tekstilne in usnjar-skopredelovalne industrije Slovenije. »V pogajanjih se bomo potegovali predvsem za ureditev delovnega časa in določil o normah, nenazadnje pa tudi o tehnoloških presežkih. Kako in na kakšen način, o tem pa se bomo dogovorili na seji izvršnega odbora ROS, ki bo v petek. V celoti bo posvečena določitvi strategije in imenovanju pogajalcev.« Sindikat komunalnega in stanovanjskega gospodarstva DODALI BOMO PLAČILNE RAZREDE Miloš Mikolič Sindikat komunalnega in stanovanjskega gospodarstva je podpisnik dveh kolektivnih pogodb: za gospodarske javne službe komunalnih dejavnosti in za stanovanjsko dejavnost. »Kolektivna pogodba za gospodarske javne službe komunalnih dejavnosti, kakor se uradno imenuje, ni bila preklicana, zato jo uporabljamo ves čas. Velja do konca leta in ima ,vgrajeno’ možnost podaljšanja,« nam je pripovedoval Miloš Mikolič, sekretar Sindikata komunalnega in stanovanjskega gospodarstva Slovenije. »Seveda pa to ne pomeni, da se je zdaj, po podpisu nove splošne kolektivne pogodbe, ne bomo potrudili popraviti. Skušali bomo ohraniti vse, kar je v njej dobrega, izboljšati pa vse tisto, kar je v SKP bolje urejeno. Pri tem imam v mislih predvsem izhodiščne plače ter nadomestila in dodatke na delovne pogoje. Kar še nimamo urejenega in nas nova SKP na to napotuje, so pa ureditev in uveljavitev plačilnih razredov, s čimer naj bi razmejili različne težavnosti znotraj posameznih tarifnih razredov, posledično pa uredili tudi delovne izkušnje in napredovanja.« Pobude za nadaljevanje pogajanj za prenovo kolektivne pogodbe za gospodarske javne službe komunalnih dejavnosti sindikalisti še niso dali, ker v to ne nameravajo »na pamet«, temveč šele po temeljiti strokovni pripravi. Zato naj bi se, »realno gledano«, to zgodilo šele po dopustih. »Kolektivna pogodba za stanovanjsko dejavnost pa je bila odpovedana, vendar smo z aneksom podaljšali njeno veljavnost do konca avgusta. Smo se pa že med podpisovanjem tega aneksa zmenili, da bomo začeli pogajanja za prenovo takoj, ko bo sprejeta SPK, in se hkrati dogovorili, da bo osnovni predlog za to pripravilo Združenje za poslovanje z nepremičninami, kakor se po novem pravi bivšemu stanovanjskemu združenju. Tudi temo o plačilnih razredih smo tedaj že načeli, vendar do kakšnih ustreznejših predlogov še nismo prišli,« Mikolič spregovori še o drugi kolektivni pogodbi Sindikata komunalnega in stanovanjskega gospodarstva Slovenije. »Tudi v ta pogajanja bomo štartali z željo, da bi ohranili vse, kar je boljšega od določil SKP. Ustrezneje pa bomo morali opredeliti solidarnostne pomoči in razmejiti različne oblike organiziranosti, ki so nadvse pestre. Med nami je namreč po novem tudi veliko zasebnikov z enim ali dvema zaposlenima, pri katerih je sklepanje delovnih razmerij in spoštovanje kolektivnih pogodb zelo težko nadzorovati. Tudi zato, ker zaposleni pri takih delodajalcih praviloma niso sindikalno organizirani... Seveda pa zbornici ne bomo prepustili, da bi bili njeni predlogi edino zveličavni. Nasprotno: na pogajanjih se bomo pojavili s svojimi, strokovno utemeljenimi predlogi.« Mikolič je ob koncu še dodal, da so v Sindikat komunalnega in stanovanjskega gospodarstva včlanjeni tudi delavci, zaposleni v službah za zasebno varovanje (varnostniki in detektivi), za katere pripravljajo posebno kolektivno pogodbo. »Kdaj bo sprejeta, je še vprašanje; vsekakor pa se bomo začeli pogajati že septembra,« je povedal Mikolič in ocenil: »Do kaj boljšega, kot je v SKP, bomo najbrž težko prišli; vsekakor pa bomo vztrajali pri specifičnostih, značilnih za te poklice, npr. nošenje orožja ipd., in jih skušali ustrezno ovrednotiti.« Sindikat kmetijstva in živilske industrije PLAČE DO TRERA USKLADITI S POVEČANIMI REZULTATI Jovo Labanac »Formalnopravno panožna kolektivna pogodba naše dejavnosti še velja, ker imamo v njej vgrajeno klavzulo (4. odstavek točke D), da pač velja vse dotlej, dokler kdo od partnerjev ne da predloga za sklenitev nove,« nam je na vprašanje o statusu njihove panožne kolektivne pogodbe odgovoril Jovo Labanac, sekretar Sindikata kmetijstva in živilske industrije Slovenije. »V pogajanjih za prenovo kolektivne pogodbe naše dejavnosti pa bomo najprej imeli pred očmi dejstvo, da se izhodiščna plača že nekaj let ni spremenila ter dajo bo treba uskladiti z najnižjimi plačami po mil | eni in rezultatih celotne panoge po drugi strani. Panoga je gospo- delavci m h darsko namreč relativno uspešna. In ker so k temu prispevali tudi gajanjj un‘J