H 71178

Veržeju. Zv.  III.

Salezijanskega zavoda v Veržeju

dne 27. oktobra 1912.

Maribor, 1913.

Priobčil

prof. Fr. Kovačič.

Izdalo „Marijanišče“.

Tiskala tiskarna sv. Cirila v Mariboru.

Spomenica

na slovesno blagoslovitev

। »■■nrinirr- ,

Narodna in univerzitetna knjižnica

v Ljubljani _

Marijanišče v Veržeju. Zv. III.

o o o

Spomenica

na slovesno blagoslovitev
Salezijanskega zavoda v Veržeju
dne 27. oktobra 1912.

Priobčil

prof. Fr. Kovačič.

Maribor, 1913.

Izdalo „Marijanišče“.

Tiskala tiskarna sv. Cirila v Mariboru.

Štev. 450.

Mnogočastitemu gospodu Francu Kovačič,

doktorju modroslovja, kn. šk. duhovnemu svetovalcu in profesorju
na kn. šk. bogoslovnem učilišču

v Mariboru.

Na Vašo prošnjo z dne 27. januarja 1913 dovolim prav z
veseljem v smislu apostolske konstitucije Officiorum ac mune-
rum od dne 25. januarja 1897, oziroma okrožnice Pascendi
Dominici gregis z dne 8. septembra 1907, da se natisne Spome¬
nica naslovesno bi ago slo v i t e v Sal ez i j ans k ega z a v o da
v Verž ej u.

Lično knjižico spremljaj bogat blagoslov božji, da bo Mari-
janišču v Veržeju ohranila dosedanje dobrotnike ter mu pridobila
še novih prijateljev.

Mati dobrega sveta vzemi pod svoje varstvo prevažni zavod,
njegove predstojnike in gojence in vse, ki bodo z zanimanjem pre¬
birali skrbno sestavljeno Spomenico !

V Mariboru, na god sv. Frančiška Salezija, dne 29. janu¬
arja 1913.


Uvod.

obrotnikom in prijateljem „Marijanišča“ v Ver¬
žeju podajemo s to knjižico tretje poročilo o
društvenem delovanju. Po obliki in vsebini se ta zve¬
zek znatno razločuje od prejšnjih dveh, in po pravici,
zakaj leto 1912. ostane znamenito za „ Marij anišče“, za
Mursko polje, za celo Lavantinsko škofijo. Mnogo lepih
svečanosti se je v tem evharističnem letu vršilo po
raznih župnijah obsežne Lavantinske škofije; med njimi
Veržej s svečanostjo dne 27. oktobra ni na zadnjem
mestu. Dogodki pa iz človeškega spomina hitro izginejo,
zato je prav, da se zapišejo in tudi potomcem ohranijo.

Ta zvezek „Marijanišča“ bodi tedaj posvečen v
zahvalo Bogu, ki je dal svojo pomoč našemu podjetju,
v zahvalo prevzvišenemu nadpastirju, ki so blagovolili
osebno in slovesno zavod blagosloviti in otvoriti, v za¬
hvalo vsem, ki so pri tem delali, trpeli, žrtvovali; ob
enem pa v vspodbudo, da, kar smo začeli, krepko na¬
daljujemo in uspešno dovršimo.

Da se je knjižica mogla okrasiti s primernimi sli¬
kami, gre zahvala prevzvišenemu knezoškofu, ki so
velikodušno prevzeli stroške za napravo slik. Klišč za
čisto izvirno sliko prevzvišenega nadpastirja je napra-

IV

vila tvrdka Angerer in Goschl na Dunaju, vse druge
pa Jožefova tiskarna v Celovcu. Stroški za napravo
klišejev znašajo 133’29 K. Fotografijo prevzvišenega
knezoškofa je napravil mariborski fotograf Prader,
ostale pa radinski fotograf F. Razlag in ljutomerski
A. Huber.

Pridiga

Lavantinskega knezoškofa Mihaela po dokončani:
blagoslovitvi Marijinega doma v Veržeju, na
22. nedeljo po binkoštih, ob osmini praznika po¬
svečenja cerkev, dne 27. oktobra evharističnega
leta 1912.

Fratres, confidimus in Domino
lesu, quia, qui coepit in vobis opus
bonum, perficiet!

Bratje, mi zaupamo v’ Gospoda
Jezusa, da bo on, ki je začel v vas
dobro delo, ga tudi dovršil! (Začetek
nedeljskega berila, povzet iz lista sv.
Pavla do Filipljanov 1, 6).

V Gospodu pobožno zbrani kristjani!

ra tj e, mi zaupamovGospoda Jezusa,
da bo on, ki je začel v vas dobro
delo, ga tudi dovršil! Te začetne be¬

sede današnjega nedeljskega berila naj bodo prve, ki

jih poln sladkega upanja izpregovorim na tem svetem

kraju, kjer smo se zbrali v pomenljivem času k po¬
menljivi slovesnosti.

Imeniten je čas, v katerem smo se sešli pri
sv. Mihaelu v lepi župniji Veržejski. Današnja nedeljai

i

je dvaindvajseta po binkoštih, ko slišimo brati jedrnati
evangelj o tistem znamenitem, vedno veljavnem izreku
našega Gospoda in Vzveličarja Jezusa Kristusa: Dajte
cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je
božjega! (Mat. 22, 21). Prebivalci Veržejskega trga
in njegove okolice so doslej zvesto dajali cesarju, kar
je cesarjevega, in Bogu, kar je božjega. Tudi današnja
svečanost glasno in jasno oznanjuje, da hočejo tukaj¬
šnji katoliški verniki vselej vestno dajati Cerkvi dobrih
sinov in državi vrlih mladeničev in krepostnih mož.

Obenem praznujemo danes osmino godu posve¬
čenja katedralne cerkve in vseh drugih cerkev po naši
razsežni staročastiti škofiji. In prav danes sem blago¬
slovil med globoko pomembnimi molitvami in ganlji¬
vimi obredi Marijin dom ali Marijanišče, v ka¬
terem se bo deška mladež podučevala v občekoristnih
predmetih in vzgojevala v krščanskem življenju. Danes
slovesno blagoslovljenemu zavodu bo vedno veljalo
zlato geslo: Rešimo mladino! — Gredoč še naj
povem, da je danes tudi za mene resnega spomina
vreden dan. Danes pred 23 leti sem bil namreč v Solno-
graški metropolitanski cerkvi posvečen za škofa La¬
vantinskega. O dolga doba neprestanih skrbi in trudov,
neprenehljivih žrtev in težav! Več sem v tem času
doživel žalostnih ko veselih trenutkov. Ali današnji
dan bom prišteval najveselejšim dnevom svojega živ¬
ljenja.

Kakor dan, enako pomenljiv je tudi ves mesec,
v katerem se vrši ta naša zgodovinska slavnost. Ob¬
enem je danes peta nedelja v oktobru. Ves ta mesec
vinotok je posvečen tisti prečudežni Devici in Materi,
ki jo v lavretanskih litanijah na pomoč kličemo s

3

prošnjo: Kraljica svetega rožnega venca, pro¬
si za nas! In danes od mene med izpodbudnimi mo¬
litvami blagoslovljeni veličastni, čeprav še ne popol¬
noma dozidani dom je posvečen tej mogočni Kraljici
nebes in zemlje, je izročen Mariji, materi dobrega
sveta. K Mariji, deviški materi nebeškega detoljuba,
bodo predstojniki in oskrbniki novega zavoda vodili
svoje ljube učence in gojence. Saj stojijo tudi sami
pod mogočnim varstvom in zavetjem Marije, po¬
močnice kristjanov.

Poleg dneva in meseca je tudi leto, v katerem
sem blagoslovil krasno Marijanišče in smo ga da¬
nes slovesno odprli , prav znamenito in zgodovinski
pomembno. V cerkveni zgodovini naše ljube Avstrije
bo tekoče leto vedno nosilo prelepo ime: evhari¬
stično leto, to je izredno sveto leto, ki je bilo zavsem
posvečeno češčenju in moljenju, obiskovanju in preje¬
manju božjega Vzveličarja, kakor je resnično, dejansko
in bistveno pričujoč pod podobama pšeničnega kruha
in grozdnega vina na naših altarjih. Najsvetejšemu za¬
kramentu vseh zakramentov velja celo tekoče leto 1912.
In neskončnemu Bogu bodi čast in hvala za vse veli-
čajne, milosti polne slovesnosti, ki so se obhajale letos
po vsej razprostrani vladikovini v proslavo presvete
Evharistije!

Tudi naša današnja svečanost je nekako evharistič¬
na. Saj vendar prihaja ves blagoslov in vsa milost od evha¬
rističnega Boga-kralja, ki v tabernakelju med nami pre¬
biva, vlada in kraljuje. In k vam došli častiti očetje
Salezijanci bodo po nauku in v duhu svojega ustano¬
vitelja, častitljivega služabnika božjega Janeza Don
Boška, pridno vabili vaše sinove svoje gojence in jih

i*

4

zvesto vodili k mizi Gospodovi ter jih bodo tam nasi-
čevali z nebeško mano, z angeljskim kruhom, ki ima
v sebi večno življenje in daje večno življenje. Da bo
temu tako, dokazuje že današnja slovesnost, za katero
so blagi duhovniki-izpovedniki pripravili tolike mno¬
žice vernikov za skupno sveto obhajilo. Očitno rečem,
da le-ta evharistična cerkvena slovesnost ne bo zavze¬
mala zadnjega mesta v škofijski kroniki letošnjega,
tako bogato blagoslovljenega leta.

Glejte, preljubi moji, v tako pomenljivem in pom-
Ijivem času sem prispel v vašo sredo, da se osebno ude¬
ležim svečanosti, kakršne še ni videl staročastiti Veržej,
kakršne še ni praznovalo prekrasno Mursko polje. Tam
v novem Marij in em domu sem zapel začetno himno
Pridi stvarnik Sveti Duh, ter sem s častitimi
gospodi duhovniki opravil pobožne molitve in mične
obrede, s katerimi sem blagoslovil novo šolsko poslopje
— zalo Marijanišče. Zlasti tisti sveti križ, ki ga je
nedolžen deček ves čas blagoslovljenja nosil med dvema
gorečima svečama, bodi vsem opomin, da morata telo in
duša, razum in volja, vera in veda slaviti sveti križ, ki
je edini naš up in spas.

Po dovršeni blagoslovitvi smo se podali v izredno
veliki procesiji semkaj v to-le starodavno cerkev, ki
je posvečena prvaku in knezu angeljev, sv. Mihaelu,
zavetniku te fare in patronu vesoljne Cerkve in po
mnenju učenih bogoslovcev tudi varihu presvete Evha¬
ristije. Po dohodu v drago mi hišo božjo sem služil
slovesno sveto mašo kakor za vse ljube škofljane, tako
še posebej za vse žive in mrtve dobrotnike in dobrot¬
nice novega zavoda, pa še zlasti za došle duhovne
sinove glasovitega apostola mladine, rajnega Don Boška,

Župnijska cerkev sv. Mihaela v Veržeju iz jugozahodne strani.

5

kakor tudi za vse udeležence današnje nepozabne slo¬
vesnosti in za vse blagosrčne prebivalce divne dekanije
Ljutomerske.

In zdaj bi na podlagi začetnih besed nedeljskega
berila, ki jih je pisal sv. apostol Pavel Filipljanom:
Bratje, mi zaupamo v Gospoda Jezusa, da
bo on, ki je začel v vas dobro delo, ga tudi
dovršil: na temelju teh upapolnih besed Pavlovih,
pravim, bi rad sedaj rešil dvojno vprašanje in sicer:

Kaj pričakujejo Salezijanci od vas?

In kaj pričakujete vi od Salezijancev?

O premili in predobrotljivi Jezus, ki bivaš med
nami v presveti Evharistiji, blagoslovi mene in moje
poslušalce tam le sem iz svojega svetega šatora ali
tabernakelja ! O Mati dobrega sveta in sv. nadangelj
Mihael, prosita za nas!

Kristjani predragi!

aj pričakujejo od vas odposlanci vsemu krščan¬
skemu svetu znanega mladinoljuba, duhovnika
Janeza Don Boška? Nič druga, kakor da jih

sprejmete vljudno in vdano v svojo sredo, da jih spo¬
štujete in ljubite, pa jim po svojih močeh pomagate pri
izvrševanju naporov in odgovornosti polnega, vzvišenega
poklica. Da je to vaša goreča želja in prav krepka
volja, nepobito kaže in pričuje vaša dosedanja požrt¬
vovalnost, s katero ste pomagali staviti dragoceno
šolsko poslopje.

Blagodušna tukajšnja trška obitelj —- Anton
Puščenjak (rojen 1848) in njegove tri sestre Neža
(rojena 1844), Frančiška (rojena 1852) in L i z a (rojena


6

1858) — je s pismom od dne 28. grudna 1908 sklenila,
svoje premoženje prepustiti v dobrodelne namene in to
v trajni spomin na zlati jubilej mašništva našega pa¬
peža Pij a X. in na biserni jubilej vladanja našega pre¬
svetlega, od vsega omikanega sveta visoko spoštovanega
in srčno ljubljenega cesarja Franca Jožefa I. Pravzaprav
je bilo volilo namenjeno škofijstvu oziroma škofiji, ki
bi ga naj obrnila v zaželjene namene. Da bi se pa
dobra stvar prejkoslej dosegla, je bilo omenjeno
volilo izročeno Marij anišču, ki bi se naj kmalu
postavilo. Ugledni, ker resnično pobožni tržan Anton
Pušče n jak je ustanovo še pred smrtjo, ki ga je do¬
hitela na god najduhovitejšega cerkvenega učenika sv.
Avguština dne 28. avgusta leta 1909, kot svojo zadnjo
voljo potrdil z oporoko od dne 8. avgusta 1909. Taisto
so potrdile tudi njegove blage tri sestre dne 17. maja 1910.

Potemtakem je bilo sporočeno premoženje pre¬
puščeno vzgojevalno-učnemu zavodu Mari j anišču
v Veržeju, čigar namen je, podučevati in odgojevati
zlasti uboge in zapuščene dečke, pred vsem iz Veržej-
skega trga in iz Ljutomerskega politiškega okraja. V
boljši in imenitnejši namen bi pač skoraj ne bilo mo¬
goče obrniti dotičnega premoženja. Namenjeno in od¬
merjeno je namreč tistim, katere je božji Vzveličar k
sebi vabil, kličoč: Pustite malim k meni priti in
nikar jim ne branite! Zakaj takih je božje
kraljestvo. (Mark. 10, 14). Zraven tega se še naj za
ustanovitelje v domači cerkvi vsako leto opravijo štiri
mrtvaške svete maše z vigilijami vred in sicer za
očeta Martina in sina Antona, za mater Ano in
hči Nežo, potem za Marijo in Lizo ter za Tere¬
zijo in Frančiško Puščenjak.

f Anton Puščenjak.

7

Rajni Anton Pušče n j a k je sam živo želel, da
bi se naj v Veržeju naselili Salezijanci ali duhovni si¬
novi proslulega mladinoljuba Janeza Don Boška.
V tem zmislu je pokojni pisal v Maribor prečastitemu
kn.-šk. ordinariatu dne 19. julija 1909, torej še kratko
pred svojo smrtjo. 1  Taisto je želela tudi čislana trška

1  Največjemu dobrotniku Marijanišča v častni spomin bodi
njegovo pismo tukaj razglašeno.

Prečastiti knezoškofijski Ordinariat!

Najpokornejše podpisani je 28. decembra 1908 priposlal
prečastitemu kn.-šk. Ordinariatu namenilno pismo, s katerim je
svoje posestvo daroval za zavod „Marijanišče“, ki bi ga naj
prevzeli očetje Salezijanci.

Ker še pa sedaj čez pol leta ni prišel noben odlok od
visoke c. kr. namestnije v Gradcu, se prepokorno podpisani
drzne obrniti s ponižno prošnjo na prečastiti kn.-šk. Ordinariat,
da blagovoli milostno vplivati, da se rešitev te zadeve pospeši.

Nujni razlogi silijo podpisanega k tej prošnji:

1. Ga je Bog obiskal s težko boleznijo, ki po človeški
sodbi daje malo upanja na ozdravljenje, vendar pa močno želi,
da bi se ustanova izvršila še pred niegovo smrtjo, in bi dosti
lažje zatisnil oči, če bi videl delo dovršeno.

2. Vsled bolezni ne more oskrbovati posestva, in ker so
tudi sestre že priletne in slabotne, bi zavoljo tega utegnilo po¬
sestvo trpeti na škodo bodočega zavoda.

3. Podpisani ima prijateljske zveze z mnogoterimi dobrot¬
niki, ki so vneti za Marijanišče v Veržeju; če bi se pa izvršitev
ustanove predolgo zavlekla in bi podpisani utegnil med tem
umreti, bi se ljudem lahko ohladila vnema, utegnilo bi nastopiti
kako nasprotovanje in zavod bi bil s tem oškodovan.

Najvdanejše podpisani tedaj ponižno prosi, da prečastiti
kn.-šk. Ordinariat blagovoli vzeti v svoje visoko varstvo to
podjetje ter izreka najponižnejšo zahvalo za dosedaj izkazano
milostno naklonjenost.

V Veržeju, dne 19. julija 1909.

Anton Puščenjak m. p.

8

-občina, kakor je razvidno iz prošnjega pisma, katero
je velecenjeni župan Martin Osterc dne 4. januarja
1910 podpisal in kn.-šk. ordinariatu v Maribor doposlal.
Obenem je v ta namen obljubila preskrbna srenja denarno
darilo; tržani pa so za slučaj zidanja primerne hiše oblju¬
bili brezplačno vožnjo. * 1 2 3  Tudi mnogotere druge darežljive
osebe so se izrekle v tem početju za darila v denarju.
Kajti darovano premoženje rodovine Puščenjakove ne
bi zadostovalo, da bi se vsled splošne želje postavilo
poslopje za Salezijanski zavod. Zatorej pa je bila
zasnovana in vpeljana družba Marij aniš če, ki bi naj

1  V dokaz redke požrtvovalnosti za občno korist bodi
zgoraj omenjeno pismo tržanskega urada V e ržej tukaj priobčeno:

Prečastiti kn.-šk. Lavantinski Ordinariati

Vljudno podpisano županstvo trga Veržeja se usoja obrniti
na prečastiti kn.-šk. Ordinariat s ponižno prošnjo, da se Visoko-
isti blagovoli zavzeti za ustanovo rajnega Antona Puščenjaka
ter jo čim prej izvršiti.

1. Tržani kakor okoličani močno želijo, da se ustanovi
v Veržeju salezijanski zavod, ki bi bil trgu in okolici v veliki
gmotni in duševni prid. Trška občina pri svojih skromnih sred¬
stvih daruje 1000 K, vrhtega bodo tržani radi dali brezplačno
potrebno vožnjo, pesek i. t. d. za stavbo.

2. Ljudje so sploh voljni vsestransko podpirati zavod, ko
bi le enkrat videli, da se začne z delom. Če bi se predolgo od¬
lagalo, pa bi ljudem utegnilo pasti upanje in navdušenje.

3. Tudi sestre rajnega Antona Puščenjaka želijo, da se
čim prej izvrši ustanova, one so priletne in slabega zdravja,
pa težko oskrbujejo posestvo, ki bi vsled tega znalo trpeti.

Vdano podpisano županstvo tedaj prosi, da prečastiti kn.-
šk. Ordinariat to za trg važno in koristno podjetje milostno
podpira ter ukrene, da ustanova čim prej dobi potrditev viso¬
kega c. kr. namestništva in se potem izvrši.

V Veržeju, dne 4. januarja 1910.

(L. S.) Martin Osterc m. p., župan.

Sestre Puščenjakove

Liza Frančiška

Neža

9

skrbela za primerno stavbo Marijinega doma, na
čigar posest in last je bila prepisana tudi Puščenjakova
•ostalina ali zapuščina.

Modro sestavljena pravila hvalevredne družbe
so bila od Lavantinskega knezoškofijstva z odlokom
dne 18. sušca 1910 štev. 3343 odobrena in od c. kr.
namestnije v Gradcu dne 8. avgusta 1910 štev. 8- 1 /-
potrjena. Po višeuradni cerkveni potrdbi je družba dne
10. julija 1910 začela svoje blagonosno delovanje. Kmalu
so ji pristopili ustanovniki, dobrotniki, redni in pod¬
porni udje, ki so vsi zalagali denar tako pridno, da
se je mogla stavba novega zavoda nemudoma začeti.
Dne 20 avgusta preteklega leta 1911 je bil temeljni
kamen slovesno blagoslovljen ter vložen v nepopisno
veselje in srečo Veržejskega in okoliškega sveta. Koliko
se je doseglo od tedaj do sedaj, neovržno izpričuje
stoječa, od mene danes blagoslovljena ponosna stavba,
prava palača za tukajšnje razmere in odnošaje.

Prav primerno in pravično je Salezijanski
zavod postavljen v blagi spomin na petdesetletnico
mašništva Njih Svetosti papeža Pij a X. in na šestdeset¬
letnico vladanja Njih apostolskega Veličanstva cesarja
Franca Jožefa I. Veliki papež Pij IX. so pohvalili nekdaj
Salezijance s temi-le besedami: „Salezijanski sotrudniki
so odločeni, da storijo veliko dobrega Cerkvi in družbi.
Njih delovanje za izobrazbo mladine bo potekom časa
doseglo toliko spoštovanje, da že vidim ne le posamne
družine, ampak cele vasi in mesta Salezijanskih sotrud-
nikov, zato jih ljubim in sem jih bogato obdaril.“ In
bistroumni Leon XIII. so sodili o tem sotrudstvu tako
le: „Brez dvombe postane vsakdo, ki z naklonjenostjo
in delovanjem podpira Salezijanska podjetja, posebno

10

zaslužen za vero in človeško družbo. Zategadelj hočem
biti ne le sotrudnik, marveč prvi sotrudnik.“

Po vzgledu svojih dveh slavnih prednikov so se¬
danji sveti oče Pij X. pohvalili Salezijance tako-le: ,,Iz
dna srca izrazimo željo, da bi družba Salezijanskih so-
trudnikov, tako plemenita vsled velikih zaslug, slednji
dan bolj in bolj rastla in bi z božjo pomočjo dosegla,,
da bi se v mestih, vaseh in povsod razširil duh Sale¬
zijanskega ustanovnika“. In presvetli naš cesar, s svo¬
jim zlatim geslom viribus unitis ali z združe¬
nimi močmi in svojim očetovskim klicem skrbite
za otroka, so z najvišjim odlokom dne 27. junija
tekočega evharističnega leta 1912 dovolili, da se sme
Salezijanska kongregacija ali družba naseliti
v Ljubljani in v Trstu. Potemtakem bo tudi visoka
ces. kralj, namestnija v Gradcu rada dovolila enako
naselbo v naši vladikovini, za katero se je kn.-šk.
ordinariat Mariborski že ponovno potegnil, in sicer
kakor že poprej večkrat tako še posebej dne 15. av¬
gusta ter 2. in 16. oktobra tega leta.

Tako ste, preljubi moji, v častni spomin na naša
dva vrhovna poglavarja, cerkvenega in deželnega, posta¬
vili pristojno bivališče poklicanim očetom Salezijancem.
Dosedanje vaše velikansko delo je bilo danes blago¬
slovljeno in tako slovesno venčano. Po vsej pravici se
smem v očigled sijajnega napredka v stavbi Mariji¬
nega doma poslužiti besed sv. apostola Pavla, rekoč:
Bratje, mi zaupamo v Gospoda Jezusa, da
bo on, ki je začel v vas dobro delo, ga
tudi dovršil! Niti trenutka ne dvomim, da bote z
zedinjenimi močmi pomagali dovršiti imenitno stavbo,
kolikor še ni dovršena, in da bote tako srečno dokon-

11

čali dobro delo, ki ste ga s toliko vnemo pričeli in s
toliko navdušenostjo doslej nadaljevali. Veljaj torej:
dober početek, uspešen potek in srečen dotek!

Kar so smeli častivredni gospodje Salezijanci
pred vsem pričakovati od vas, namreč primerno
domačijo, to ste jim srečno oskrbeli. Daljnogledni
in dalekosežni načrt je zamislil mnogočastiti gospod
Dr. Emanuel Manassero, provincijal Salezijan¬
cev; izdelal pa ga je stavbenski mojster gospod An¬
ton Jan d l v Ljutomeru, in stavbo je spretno vodil
njegov oče, gospod Julij Jandl na Grlavi. Ko je
bilo vsaj najpotrebnejše delo dogotovljeno, tedaj so
došli srčno povabljeni očetje Salezijanci. In ti
sedaj zaupno pričakujejo, da jih prijazno pozdravite in
vljudno sprejmete ter jih vnaprej vdano čislate in lju¬
bite. Došli delavci na polju Gospodovem so poslanci
božji. In Jezus zatrjuje: Resnično, resnično vam
povem: Kdor sprejme, katerega jaz poš¬
ljem, mene sprejme; kdor pa mene sprejme;
sprejme njega, ki me je poslal. (Jan. 13, 20).
Prepričan sem, da bote blage gospode spoštovali ter
jih radi poslušali kakor oznanjevalce božje besede.
Kdor sprejme preroka v imenu preroka,
bo prejel plačilo preroka. (Mat. 10, 41).

Pravkar povedane besede bi rad tako močno po¬
udaril in naglasil, da bi donele iz te hiše božje v vse
hiše tukajšnje župnije in dekanije, kakor v hiše cele
vzhodno-štajerske pokrajine. V edinosti je moč, v slož¬
nosti je krepost, v vzajemnosti sta mir in sreča, sta
zadovoljnost in blagoslov. Danes, ko vam, dragi moji,
slovesno predstavljam vrle sinove vrlega Don Boška,
ki bodo ljubi vaši mladini modri učitelji in vzgojitelji ter

12

zvesti varihi in prijatelji, danes vas prosim in vam v
vsej ljubezni na srce položim: Skrbite za vzveličavni
božji mir, za sladko složnost in blaženo edinost! Da¬
rujte marljivim nasledovalcem in posnemovalcem krot¬
kega in miroljubnega sv. škofa Frančiška Sale-
zija svoja srca! Ne dajte se motiti, ko bi jih kedaj
napadal in preganjal hudobni svet! Vsi, ki hočejo
pobožno živeti v Kristusujezusu, morajo
izkušnje prenašati in pregone. (I. Tim. 3, 12).

Molite nadalje vztrajno za novo naselbo in za
nove naseljence! Pobožno molitev in druge enake du¬
hovne žrtve terjajo novodošli redovniki pač v prvi vrsti
od vas. Ne odrekajte jim nikdar duševnih podpor! Za
te, kakor za odkritosrčno spoštovanje in ljubezen do
njih, bote od presvete Trojice bogato blagoslovljeni v
časnosti in v večnosti. Bratje, mi zaupamo v
Gospoda Jezusa, da bo on, ki je začel v
vas dobro delo, ga tudi dovršil !

Kristjani predragi!

ešimo zdaj hitro še drugo vprašanje: Kaj priča¬
kujete vi od Salezijancev?

Mnogo in mnogo obravnav ter pogajanj se je

moralo vršiti, preden so mogli častiti gospodje Salezi¬
janci prevzeti Marijanišče v svojo skrb, pod svoje
vodstvo in varstvo. Na god sv. škofa spoznavalca Izi¬
dora dne 4. aprila 1908 me je nenadoma obiskal mnogo-
častiti gospod D r. E m a n u e 1 M a n a s s e r o, zaslužni
provincijal Salezijancev, v spremstvu duhovnika te po¬
božne družbe, gospoda Alojzija Kovačiča doma iz Go¬
rice, ter mi je v moje nemalo veselje povedal, da si

13

je ogledal Veržej in da upa in se zanaša, češ, da se
bodo mogli tamkaj naseliti duhovni sinovi velikega
Don Boška. Ta pobožna družba ima že v Avstriji
več svojih prekoristnih zavodov; vendar od visoke
ces. kralj, vlade še ni potrjena. Toda zanesljivo je pri¬
čakovati, da bo potrebno priznanje in potrjenje dano
v doglednem, ne v predolgem času. To se je medtem,
res zgodilo, vsaj za nekatere dežele, kakor za Kranj¬
sko in Goriško. Času primerna družba ima na Dunaju
in v Galiciji krasne zavode. Tudi v Trstu je pozidala
čedno hišo z lepo cerkvijo, katero sem videl in ob¬
čudoval dne 20. oktobra tekočega leta 1912 o priložnosti
posvetitve od mene naročenega Marijinega altarja v
novi veličajni baziliki presvetega srca Jezusovega pri
očetih Jezuitih.

Srečni ustanovnik Salezijanske družbe vam je že
vsem nedvomno prav dobro znan, to je Janez Don
Boško, ki je bil na praznik Marijinega vnebovzetja
dne 15. avgusta leta 1815 rojen od preprostih, bogo-
Ijubnih staršev. V dveh letih se bo v Veržeju, kakor
podrugod, gotovo slovesno obhajala stoletnica blaženega
rojstva izvoljenega apostola deške vzgoje in deškega
poduka. V duhovnika posvečen je goreči mož začel
svoje delovanje s podukom otrok v krščanskem nauku,
in sicer tam v cerkvi sv. Frančiška Asiškega v Turinu,
dne 8. decembra 1841, in leta 1846 je po prestani h ve¬
likih težavah in ovirah našel stalni prostor za svoj
deški zavod med Valdoškimi travniki (Valdoccb). Kmalu
zatem je močno verni in krepko voljni mož osnoval Sa¬
lezijansko družbo, katero je papež Pij IX. sve¬
tega spomina leta 1869 začasno odobril, papež Leon
XIII. pa leta 1894 stalno potrdil.

14

Čudoviti Don Boško je apostol vzgojevalne ljubez¬
ni. V njegovih zavodih za poljedelce, obrtnike in rokodel¬
ce, za dijake raznih vrst kraljuje in zapoveduje ljubezen,
ki je potrpljiva, dobrotljiva in nezavist-
na, ki s e n e h va 1 i i n n e n ap i h u j e, ki se ne
vede nespodobno, ne išče svojega, šene
togoti, ne misli hudega, se ne raduje kri¬
vici, a raduje se resnici, ki vse potrpi,
vse veruje, vse upa, vseprenaša in ki nik¬
dar ne preneha. Tu v Boskovih zavodih se goji
ljubezen do presvete Evharistije, do pogostnega pre¬
jemanja svetih zakramentov. Tu se neti prava ljubezen
do Cerkve in do domovine, do lastne osebe in do
bližnjega. Tu vlada odkritosrčno, medsebojno zaupanje,
podpiranje, pomaganje v telesnih in v duševnih po¬
trebščinah. Kaj čuda, da je že tisoč in tisoč vzornih
mož, marljivih delavcev, koristnih udov človeške družbe
izšlo iz mnogoštevilnih zavodov Salezijanskih, ki se
nahajajo v Evropi, Ameriki in Aziji ? V Avstriji je bila
prva hiša Salezijanska — in sicer sirotišnica — v Tri-
dentu na Tirolskem 1887 otvorjena, potem v Gorici 1895,
v Trstu in v Oswi$cimu 1898, v Ljubljani 1901, na Du¬
naju 1903, v Przemyšlu in Radni 1907, v Krakovem
1911 in letos 1912 v Veržeju.

Duh Don Boskovega delovanja in nehanja čuva
in varuje značaj, ljubeznjivost, milobo in sladkobo sv.
genevskega škofa, čigar čarno ime nosi, sv. Fran¬
čiška Salezija. V Salezijanskih inštitutih najdeš
vzgojo, poduk in pripravo za življenje, vendar zmeraj
v tesni zvezi z duševnim življenjem, z življenjem
milosti. Predstojniki živijo v neprestani stiki s svo¬
jimi gojenci ter jih neodjenljivo nadzorujejo, toda brez

15

preoblastne vsiljivosti, brez policijskega duha. Sveta
vera je podlaga poduku in vzgoji. Opomin iskreno
ljubljenega in srčno spoštovanega učitelja je najbolj
uspešna in vplivna kazen. Pravzaprav ni najti kazni
tu. Domači red se sam ob sebi zariše v duše in srca,
ki ga sprejmejo z veseljem. Dečki niso nikdar sami;
varuje jih duhovnik. Manjšemu oddelku načeljuje go¬
jenec, odličen po vedenju, znanju in pobožnosti. Vendar
on ne sme zapovedno, marveč prijazno svoje tovariše
opozarjati na njih nedostatke in nepopolnosti. On igra
in se razvedruje ž njimi, in če kateri na svojo dolž¬
nost pozabi, ga ljubeznivo opozori na pomoto. Se ve,
kdo bi bil brez hibe? Še solnce ima svoje pege in las
svojo senco.

S takim početjem se dosezajo najizvrstnejši uspehi.
Evropa, da, ves svet že zna in ve, koliko premore
Don Boskova metoda pri vzgoji in poduku ži¬
vahne mladine. Čudovitih uspehov so dosegli že S a -
lezijanci, kakršnih niso doslej dosegli vsi tisti, ki
so spisali cele knjige o napredku mladeniške vzgoje.
Leta 1864 je obiskal angleški minister sirotišče za-
slulega Don Boška v Turinu. Pri odhodu ni našel
besed, da bi izrazil svoje začudenje zavoljo lepega reda
v hiši in vzglednega obnašanja dečkov in mladeničev.
Gojenci vašega ustava, je dejal, se mi zdijo prav ubog¬
ljivi, sramežljivi, skromni in ponižni. Kakšen skrivni
pripomoček pa rabite, da morete toliko množico dečkov,
ki so bili poprej razposajeni in neukrotni, nemarni in za-
nikarni, privaditi čednostnemu življenju, ki ga moram ob¬
čudovati? Gospod, je odgovoril Don Boško, jaz imam le
eno edino skrivnost in ta je: Moji gojenci gredo slednji
dan k sveti maši, gredo pogostoma k izpovedi in prejemajo

16

radi sv. obhajilo. Toda dovolite, odvrne minister, bi li
ne bilo mogoče, to sredstvo nadomestiti z drugim, ki
bi na otročiče enako blagodejno vplivalo? Pač, rabili
bi lahko šibo. Ali palica rodi in izreja le hinavce..
Nastal bi kmalu splošen nered in nemir. Čudno, čudno,
tako se je poslovil minister od apostolskega moža,,
sveta maša ali palica! To moram povedati v
Londonu. In z največjim spoštovanjem je zapustil An¬
glež prečudni zavod, v katerem je kazen neznana.

In Don Boškovo sredstvo se je doslej obneslo in
se bo vedno obneslo in izkazalo v dejanju. Mladino
treba k tistemu voditi, ki jo je tako prikupljivo vabil
k sebi in klical, rekoč: Pustite malim k meni pr it i
innikar jimnebranite; ker takih jenebeško
kraljestvo ! Ko je Jezus izrekel te besede, ki še vedno
done po široširnem katoliškem svetu in ki so nam po¬
stavile ljudske šole, tedaj je vzel ljube otroke v svoje
naročje, pa jih je objel in blagoslovil ter blagoslovljene
izročil srečnim materam. Častiti očetje Salezijanci,
ti stanovitni posnemovalci božjega prijatelja otrok, bodo
v Jezusovem duhu in po njegovem nauku, ki je obenem
duh in nauk njihovega veljavnega ustanovitelja, vodili
Marijanišče. In to pričakujete ravno tudi vi od njih.

Pred vsem bodo nadarjene dečke podučevali v
raznih srednješolskih predmetih, dokler ne bo vse
pripravljeno in urejeno, da se odpre nižekmetijska ali
poljedelska šola, oziroma obrtniška in rokodelska, ki
je toliko potrebna za te vinonosne in žitorodne kraje.
Letos sem na svojem kanoniškem in birmovanskem
potovanju obiskal veliko kmetijsko šolo pri Sv. Juriju
ob južni železnici in sem se prepričal, kako koristna
je taka naprava za ljudstvo. Podobne šole je treba tudi

17

za to pokrajino, zlasti pa še obrtne šole. Mladeniči
se bodo tu naučili rabljivih reči in vzgojili tako, da
bodo iz Marijinega doma prihajali razumni kmeto¬
valci in poljedelci, dobri rokodelci, pridni pomočniki,
vrli mojstri. Če bode pa kazal kateri mladenič posebne
darine ali talente za višje nauke, tedaj mu bode pa
tudi pomagano, da doseže svoj vzvišeni poklic. Veržeji
ima od davnih časov sem svojo častno stražo. In Sa-
lezij anci bodo vzgojili gardo redoljubnih in delavnih,
Cerkvi in državi vdanih stražarjev — česar ni poprej,
nihče zmogel v takem stilu ali slogu.

Kar torej vi, v Gospodu ljubljeni župljani, od
dobrodošlih gospodov Salezijancev pričakujete, češ, da
bodo blagonosno vodili Marij anišče, o tem ni malce
dvomiti. Zato obrnem tudi na nje globokoumne besede
Pavlove :Bratje,mizaupamovGospodaJezusa,
da bo on, ki je začel v vas dobro delo, ga
tudidovršil. In dobro delo so blagi redovniki začeli že
s tem, da so radovoljno sprejeli ponudbo in povabilo ter
dospeli v vašo sredo. In to bogoljubno delo bodo pogumno,
nadaljevali, izpopolnjevali, dovrševali, dokler ne poreko,
dopolnjeno je! Zategadelj pa še nadaljnje besede
današnjega berila na nje nanašam, rekoč: Zdi se mi
prav, misliti to za vas vse, ker vas imam v
srcu vse... Bog mi je namreč priča, kako
hrepenim povasvseh vsrcuJezusaKristusa.
(Eiliplj. 1, 7. 8).

Razen vzglednega vodstva nove šole vam bodo
učeni in čednostni Salezijanci dajali lepe vzglede,
vzveličavne nauke, koristne nasvete ; pa vas bodo lju¬
bili in za vas molili. Pri njih ne bote pogrešali tolažbe
in pomoči, zlasti v duševnih stiskah in potrebščinah ne.

2

18

Vrlo izkušeni in izvedeni gospodje, ki sem jih danes
slovesno vpeljal v Marijin dom in sem vam jih tu
na svetem kraju svečano predstavil, bodo vsi po vzgledu
svojega duhovnega očeta Don B os k a goreče delovali
v vašo dobro srečo, časno in večno. Uverjen sem, da
bodo širili med vami mir božji in delili blagoslov ne¬
beški. In zato jih spoštljivo pozdravljam kot neutrudne
sodelavce v vinogradu Gospodovem, kot previdne so-
sejavce na polju božjem, kot požrtvovalne sobojnike
za resnično in pravično stvar, za dobro in sveto reč.

Novo došli dušni vrtnarji ne iščejo vašega, temveč
vas. Za nje bo zmeraj skrbel tisti, ki je rekel apostolom:
Pojdite in oznanjujte, rekoč: Nebeško kra¬
ljestvo se je približalo! Delavec je vreden
svoje hrane. (Mat. 10, 7 nsl). Ljubi Jezus skrbi
vedno izdatno za svoje učence. Zatorej bodite, mnogo-
čislani gospodje, vedno neomajno zaupni v božjo pre¬
vidnost! Božje oko bedi nad vami, in božja roka brani
vas. Sv. Frančišek Salezijan in blaženi Don
Boško bota s svojimi priprošnjami pridobivala vaši
hiši, vašim molitvam, dejanjem in opravilom potrebnega
blagoslova. Brezmejno zaupam v vsemogočnega in
vsedobrega Boga, da bo dovršil dobro delo, katero
je že zdavnaj pričel v vas in pri vas. O kdo dopove
že danes, kaj še vse vzraste in vzcvete iz Marijanišča
V erž ej skega?

Veliko dobrodelno podjetje še bo nekdo drug
mogočno podpiral, namreč Mati dobrega sveta, ki
se je v minulih stoletjih v naših krajih kaj skrbno
častila, kakor pričajo slike in altarji Marije, matere
dobrega sveta, po naših cerkvah, farnih in podruž-
nih. Vobče je znana podoba Mater de bono con-

19

sili o, ki se hrani v mestu Genazzano ne daleč od
Rima na čudežen način v tamošnji cerkvi. V imeno¬
vanem mestu so ravnokar zidali cerkev, pa je niso
mogli dozidati. Bogoljubna gospa Petrucija se je naj-
krepkeje zavzela za stavbo; pa ni imela potrebnega
denarja. Ali zaupala je na Marijo. In glej, na god sv.
Marka dne 25. aprila leta 1467 priplava preko Jadran¬
skega morja Marijina podoba in se naseli v započeti stavbi,
čemur so se prebivalci sila čudili ter so mislili, da je
prišla podoba kar naravnost iz nebes, in zato je dobila
naslov: Naša ljuba Gospa iz raja. Pripotovala
sta v mesto pa dva romarja — Giorgio in de S da¬
vi s, Jurij in izmed Slavenov — ki sta povedala, da je
podoba prišla iz Skadra v Albaniji, katero mesto so
tedaj Turki oblegali in si ga osvojili. V Genazzanu so
Marijini častilci v kratkem s svojimi darovi pripomogli
do lepe cerkve. V Skadru se je pa še do danes ohranil
spomin na to čudodelno podobo, kakor mi je pravil
Nadikof Milinovič, škof Antivarski, ko me je leta
1903 obiskal v Mariboru. Isto mi je letos zatrjeval Lazar
Miedia, nadškof skopeljski (Uskiib), čigar prestolno
mesto je Prizren v Albaniji.

K Materi dobrega sveta — slika jo predstavlja
na levi z detetom Jezusčkom, ki Marijo z desnico ob¬
jema, nad obema sije božja mavrica — so potovali že
papeži, kardinali, škofje, člani knežjih in kraljevskih
rodbin, državniki, učenjaki, umetniki in so si izprosili
od nje pomoči v hudih nadlogah. Papež Urban VIII.
je leta 1630 prihitel v mesto, da poprosi Marijo za
odvrnitev kuge morilke. Papež Pij IX. je dne 15. av¬
gusta 1864 pribežal pod njeno pomoč. Leon XIII., ki
je imel na svoji pisni mizi njeno podobo, je pa z odlo-

2°

20

kom od dne 22. aprila 1903 sprejel v lavretanske lita¬
nije vzklik: Mati dobrega sveta, prosi za nas! In
ta mila Mati, ki je sv. Frančiška Šaleškega reševala
temnih in obupnih dvomov, ta Mati milosti božje, ta
Mati najsvetejša in najčistejša, nedolžna in brezmadežna,
ljubezniva in prečudežna: bo sprejela pod svoj materin
plašč — na podobi, ki visi tam le na evangeljski strani
pri glavnem altarju ali kakor jo dobivajo udje družbe
Marij anišče, obkrožuje sinji plašč Mater in Dete —
tukajšnji zavod z njegovimi predstojniki in njih podlož¬
niki vred, pa ga bo varovala in podpirala, da bo rastel,
zelenel, cvetel in zreli sad prinašal. Tako te pa Mati
dobrega sveta milo prosim: Svetuj, svetuj učenikom
in učencem, vzgojiteljem in gojencem svojega doma I

V Gospodu pobožno zbrani kristjani!

ončno še naj enkrat omenim medsebojne vaše
dolžnosti in sklepno naj izrečem zahvalo, komur
jo dolgujem.

Častiti gospodje Salezijanci bodo vaši dobri
pastirji, vi pa jim bodite dobre ovčice, ki poslušajo
glas svojega pastirja in slede za njim. Ta pa je pri¬
pravljen, dati svoje življenje za ljubljeno čredo! Oni
bodo vaši duhovni očetje, vi pa jim bodite dobri otroci,
ki radi izpolnjujejo, kar veleva četrta božja zapoved !
Oni bodo vaši dušni sodniki, ki so prejeli ključe ne¬
beškega kraljestva; vi pa jim natanko odkrivajte zadol¬
ženo vest, da bo odvezano tudi v nebesih, kar bo od¬
vezano na zemlji! Oni bodo vaši vidni angelji varihi,
vi pa bodite njih zvesti varovanci!

21

Danes vzamejo ti Salezijanski duhovniki veliko
težo skrbi na se in si naložijo na rame ogromno breme
dolžnosti, o pomagajte jim to butaro nositi in ne obte-
žujte jim njihove itak težke naloge! Bodite jim vi, krščan¬
ski predstojniki, močna roka, ako bi se kakšni trdo-
vratneži proti vili in ustavljali njih vzveličavnim naukom!
Podajte jim svojo roko, vi gospodarji in gospodinje,
ter vodite po njih nasvetih in opominih svoje hiše v
strahu božjem! Vsak hišni gospodar bodi Salezijanec
svoji hiši! Zlasti podpirajte vi, krščanski očetje in
matere, te svoje duhovne očete! Učite svoje otroke
lepo Bogu služiti, da bodo ljubezniva jagnjeta njihove
črede, vi pa pridne ovčice tako, da bodo veseli oni
vas, vi pa njih! Vsi, ki ste Kristusovi, bodite tudi nji¬
hovi ! Molite za nje, kakor bodo oni molili za vse,
zlasti pri altarju, ob katerem bodo služili svete maše
za vaše vzveličanje!

Zdaj pa hitimo, mili moji poslušalci, k sklepu
sijajne slovesnosti! Mi se nahajamo in živimo v evha¬
rističnem letu ali v letu zahvale. Evharistija pomenja
to, kar zahvala. Jezus je namreč nebeškega Očeta za¬
hvalil pred upostavitvijo svete maše ter zakramenta
presvetega rešnjega Telesa in mašniškega posvečenja,
in od te zahvale je dobil zakrament altarja ime Evha¬
ristija. Spodobi se, da se tudi mi danes najprvo za¬
hvalimo neskončno usmiljenemu Bogu za dosedanjo
pomoč pri važni stavbi od mene blagoslovljenega samo¬
stanskega poslopja.

Čudovito, ravno dvesto in deset let preteče letos,
ko je cesarska vlada hotela leta 1702 poklicati v zgodo¬
vinsko znameniti Veržej redovnike Pa vi inče, kar je
pa vsled raznih ugovorov opustila. Danes pa smo po-

22

svetili in odprli samostanu podobno zgradbo. K temu
je milostno in dobrotno pomagal troedini Bog. On je
zidal hišo, zato niso zastonj zidali, ki so
zidali. (Ps. 126, 1). On je varoval mesto, zato niso
zastonj stražili, ki so stražili. In vsedobri Bog bo tudi
vprihodnje zidal in čuval znameniti kraj. Že pri levi-
tirani sveti maši sem se vroče zahvalil presveti Trojici
za dobljene dobrote, in ob koncu še bomo skupno za¬
peli ambrozijansko zahvalnico Te Deum laudamus.
Tebe Bog vsi hvalimo, ko Gospoda te ča¬
stimo. Zlasti bomo zadnjo vrsto s povzdignjenim
glasom speli: In te, Domine,speravi, non c o n -
fundar in aeternum. V tebe, o Gospod, smo
upali in bomo upali, in osramočeni ne bomo
na vekomaj!

Na drugem mestu se pa prisrčno zahvalim vsem
ljubim osebam, katerim gre zahvala in pohvala. Pred
vsem omenim častivrednega gospoda župnika Lav¬
re n c i j a J a n ž e k o v i č a, ki že lepo vrsto let delu¬
jejo plodonosno v tej duhovniji. Od 1. oktobra 1881
do 29. aprila 1882 so bili provizor tu. In od 30. aprila
1882 pa so župnik, tako, da obhajajo letos trideset¬
letnico svojega uspešnega pastirovanja. Z vso vnemo
so podpirali in podpirajo velikanski Salezijanski
zavod. Pastir in škof naših duš, kakor Kri¬
stusa imenuje sv. Peter (I. 2, 25), ta jim naj vsa dela
in vse žrtve bogato povrne tu in tam!

Toplo svojo višepastirsko zahvalo izrečem blagi
rodbini Puščen jakovi, ki je rada darovala svojo
premoženje v tako vzvišene namene. V Kristusu po¬
čivajočega Antona Puščenjaka sem se spominjal
pri sveti maši, ko sem molil v kdnonu za mrtve. In

23

živih njegovih treh sester ter ostalih sorodnikov sem
se spominjal pri mašnih molitvah za žive. Bog, ki ni¬
komur nič dolžen ne ostane, bodi blagodušni družini
večni plačnik! — Nadalje bodi moja nadpastirska za¬
hvala danes izražena cenjenemu gospodu županu in
vsem plemenitim občanom, ki so obilo darovali za
Salezijansko semenišče, bodi v denarju, bodi
v delu vsakovrstnem. Tudi njihov povračnik bodi Bog
na tem in onem svetu!

Posebno pohvalo in zahvalo sporočim v tem slo¬
vesnem trenutku vsem udom društva Marijanišče,
vsem sotrudnikom in sotrudnicam imenitnega podjetja.
Izredno njih darežljivost oznanjuje in bo oznanjeval
poznim rodovom krasni dom Marijin. Ta hram
ostane vidni, najlepši spomenik njih delavne vere, de¬
janske ljubezni, trdnega upanja. — Mojo višeduhovniško
zahvalo naj sprejmejo postrežljivi duhovniki, ki so
prihiteli od daleč in blizu k naši slovesnosti in so jo
s tem povišali in naše veselje pomnožili.

Na predzadnjem ali zelo častnem mestu bodi za¬
služena pohvala in zahvala povedana častitemu doktorju
modroslovja in profesorju bogoslovja, gospodu Francu
Kovačiču, ki sem od leta 1897, torej že petnajst
let, opravljajo vestno svojo učeniško službo v kn.-šk.
duhovšnici in so neizmerno veliko pripomogli, da je
prišlo do današnje prepomenljive slovesnosti. Bili so
glava in srce dalekosežnega podvzetja. Bili so prvi,
ki so v pismu z dne 6. januarja 1908 naznanili pre¬
častitemu škofijstvu veseli glas, da namerava ugledna
obitelj Puščenjakova v Veržeju svoje premoženje
sporočiti v dobrodelne namene. To prijetno obvestilo
vsebuje v velikih potezah vse, kar je bilo polagoma

24

uresničeno. Kn.-šk. konzistorij je nemudoma v svojem
odgovoru dne 15. januarja 1908 štev. 71 namero imeno¬
vane rodbine pohValil in obljubil vso svojo pripomoč,
da se zadeva prejkosiej reši v korist ubogega ljudstva. 1  V
hvaležni spomin na to svečanost, ki nam bo ostala vsem
nepozabljiva, in deloma v poplačilo in v priznanje za
dosedanje zasluge in prihodnje: njih očitno odlikujem

1  Vloga zasluži, da jo dobesedno tukaj priobčim.
Prečastiti kn. šk. ordinariat!

Ponižno podpisani se usoja v vsej spoštljivosti poročati
sledeče:

Obitelj Puščenjak v Veržeju — neoženjen brat in tri ne-
omožene sestre — namerjavajo celo svoje posestvo, vredno
kakih 24.000 kron, izročiti kakemu redu s tem namenom, da
ustanovi v Veržeju svojo naselbino. Pridržati si mislijo do
smrti za svojo potrebo le vinograde, pa nekaj njiv in travnikov,
po njih smrti pa tudi to postane last reda.

Ker so vsi štirje že priletni in bolehavi ter težko obde¬
lujejo posestvo, želijo svoj naklep čim prej izvršiti, in sicer še
to leto v spomin jubileja svetega očeta papeža in presvetlega
■cesarja.

Razen tega je v isti namen obljubila trška občina že letos
■dati 500 kron, pozneje zopet 500 kron; tržani so pa obljubili
brezplačno vožnjo pri eventuelni stavbi. Mnoge druge privatne
osebe, večinoma brez otrok, so obljubile po 1000, 600, 200 in
100 kron, v vsem okoli 6000 kron.

Splošna želja darovateljcv je, da se pokličejo Salezi¬
janci, ki bi skrbeli zlasti za vzgojo mladine. Ker si sami ne
vedo pomagati, so naprosili podpisanega kot domačina, da po¬
sreduje v tej zadevi.

Preden se pa v tem oziru stori odločilni korak, smatra
ponižno podpisani za svojo dolžnost, o tej važni zadevi obve¬
stiti prečastiti kn.-šk. ordinariat ter prositi za potrebna navodila
zlasti glede na izbiro redovnikov in sestavo ustanovnega pisma.

V Mariboru, dne 6. januarja 1908.

Fr. Kovačič, prof, bogosl.

25

■s tem, da jih imenujem za svojega kn.-šk. duhovnega
svetovalca ter jim podelim oblast, posluževati se vseh
predpravic tega častnega naslova.'

Na zadnjem ali najodličnejšem mestu izrazim danes
vpričo živega Boga in vočigled nove zgradbe ih v pri-
čujočnosti neštetega verno - pobožnega ljudstva svojo

1  Pri agapi ali gostbi ljubezni sem jim izročil naslednjo
listino:

Štev. 5360.

Mnogočastitemu gospodu

Francu Kovačič,

■doktorju modroslovja, profesorju na kn.-šk. bogoslovnem učilišču
v Mariboru.

Petnajst let že delujete s hvalevrednim uspehom kot pro¬
fesor na kn.-šk. bogoslovnem učilišču v Mariboru.

Ves ta čas ste bili tudi slovstveno delavni na bogoslov¬
nem in zgodovinskem polju, kar sem zasledoval vsekdar s po¬
sebnim veseljem in zanimanjem.

Poleg tega ste v svoji gorečnosti vselej radi pomagali
duhovnim sobratom v dušnem pastirstvu.

Zlasti pa se je zahvaliti Vašemu trudu in prizadevanju,
da so se v Vaši rojstni župniji naselili duhovniki Salezijanci
ter ustanovili za izgojo mladine zavod, ki sem ga danes v svoje
veliko veselje blagoslovil.

Dal Bog, da bi postal prevažni zavod, kakor vsi upamo,
bogat vir blagoslova ne le za Veržejski trg, temveč za vse
Mursko polje in vobče za škofijo Lavantinsko!

V priznanje Vašega požrtvovalnega delovanja in z ozirom
na Vaše dozdanje vzgledno duhovniško življenje Vas imenujem
ob priložnosti današnje pomenljive slovesnosti za svojega kn.-
šk. duhovnega svetovalca ter Vam obenem dovolim, posluževati
se predpravic tega častnega imenovanja, ki Vam bodi v izpod-
budo, da vztrajate v svoji vnemi in gorečnosti za vse, kar je
resnično in dobro, kar je sveto in vzvišeno.

Pri Sv. Mihaelu v Veržeju, na XXII. pobinkoštno nedeljo,
dne 27. vinotoka 1912.

■f Mihael, knezoškof.

26

prisrčno zahvalo mnogočastitim gospodom Salezijan¬
cem, da so poslušali glas božji ter došli v našo vla-
dikovino in prevzeli oskrbo prepomenljivega Mari j a-
nišča. Mursko polje bodi jim široko polje blagonos-
nega dela v slavo božjo, v čast Marijino, v blaženost
mladinino, v dobrobit odrastlim, v prid Cerkvi in dr¬
žavi, v veselo podporo meni in mojim naslednikom I
Oko božje previdnosti naj bedi nad njihovim učnim
zavodom in božja roka naj ga mogočno brani in bo¬
gato blagoslovlja! Tedaj pa rasti ljubo nam Marija-
nišče tako, kakor evangeljsko gorčično zrno!

Preljubi moji! Z Bogom smo začeli in z Bogom
želimo skleniti današnjo izpodbudno cerkveno slovesnost.
Preden pa se zgodi to, se bo vršilo še darovanje okoli
altarja. Da ne bom podoben roki ob cesti, ki kaže
pravo pot, sama je pa ne hodi, se bom tudi sam ude¬
ležil oznanjenega darovanja in bom daroval po svojih
močeh za dobri namen. Obenem bom danes izročil
društvu Marijanišču dvesto kron, da postanem nje¬
gov ustanovnik in s tem deležnik njegovih duhovnih do¬
brot. Ta moj ubogi dar naj blagoslovi Bog tem bogateje.
Udeležite se vsi napovedanega darovanja! Vaš najmanjši
dar bo prijeten božjemu Vzveličarju, kakor mu je bil
dopadljiv v Jeruzalemskem tempelju helar evangeljske
vdove. Četudi nimaš vinarja pri sebi, le pojdi okoli al¬
tarja, pa moli pobožno in poljubi svetinjo ponižno, in
ta dar te bo tako razveselil, da boš potem navdušeno'
zapel Te Deu m laudamus!

Zdaj pa končam, kakor sem začel z besedami
najslavnejšega misijonarja sveta, sv. Pavla: Bratje,
jaz zaupam v Gospoda Jezusa, da bo on,
ki je začel v vas dobro delo, ga tudi do¬
vršil ! Amen. Tako bodi in se zgodi!

Delo pri stavbi.

H lne 10. decembra 1911 se je v šolski sobi v
J Veržeju vršil občni zbor „Marijanišča“, ki se
je končal s soglasno željo: prihodnji občni zbor se naj
vrši že v novem, v lastnem poslopju! — Ali bo to mo¬
goče izpeljati, je vodstvo samo dvomilo takrat. A sedaj
čez leto dni — stoji veličastno poslopje večinoma go¬
tovo, je že blagoslovljeno in svojemu namenu izročeno.
Hvala Bogu, ki je dal svojo pomoč, da se je moglo
tako velikansko delo v kratkem času dovršiti in svojemu
namenu izročiti!

Ko je v zimskih mesecih delo počivalo in so si
nasprotniki brusili svoje jezike, češ: ne morejo dalje,
nič ne bo iz tega, je odbor natihoma deloval ter v
svojih sejah določil vse potrebno, da bi se spomladi
delo moglo nadaljevati. Med predsedništvom Marijanišča
in med predstojniki salezijanske družbe se je menjavalo
živahno dopisovanje, katerega konečni uspeh je prineslo
kratko pismo gospoda avstrijskega provincijala iz Tu¬
rina dne 30. marca 1912 : „Imam čast, javiti Vam, da
je glavni zbor naše družbe v včerašnji seji sprejel
otvoritev zavoda v Veržeju/' Nekaj dni pozneje je g.
provincijal z enim svojih tovarišev ta sklep osebno in
uradno naznanil prevzvišenemu knezoškofu Lavantin¬
skemu.

28

S tem je zadeva „Marijanišča“ prišla v čisto novi
tok in odbor je naenkrat stal pred ogromnim delom.
Zavod bi se imel otvoriti začetkom oktobra 1912, in od
1. aprila do konca septembra bi se naj zgotovil ne le lani
v surovem stanu pozidani del poslopja, ampak še pri¬
zidal in popolnoma izgotovil severni dvonadstropni del
v dolžini 14 metrov in južni istotako dvonadstropni del
do glavnih vrat v dolžini 12 m, vrh tega še vsaj pod
streho spravil ostali južni del s kapelo v pritličju.
Položaj se je zdal naravnost obupen: kje zmoči naen¬
krat toliko stavbenega materijala in potrebnega denarja?!
Družbin račun za 1. 1911 je kazal, da je Marijanišče
1. 1911 imelo 15.368-73 K dohodkov in 11.811’63 K iz¬
datkov, torej je za 1.1912 ostalo na razpolago le 3557’10 K.
Kaj se naj s tem napravi? Pomanjkanje sredstev in
stavbenega materijala je bilo vzrok, da je delo počasi
napredovalo. Vendar je meseca junija severni del že
prišel pod streho, južni del do glavnih vrat pa do
15. avgusta. Kmalu po prazniku Marijinega vnebovzetja
se je začela staviti kapela, a vsled slabega vremena in
raznih drugih ovir je ta del šele začetkom adventa
prišel pod streho.

Za dovažanje materijala se je vodstvo zopet
obrnilo s prošnjo na domačine v Veržeju in na so¬
sedne vasi. Mnogi so res v tem oziru zelo veliko sto¬
rili ter brezplačno dovažali opeko, pesek, prodec, ce¬
ment, apno in druge potrebščine. Toda nujno poljsko
delo in neugodno vreme je spravilo stavbeno podjetje
v največjo zadrego. Tisti, ki so z dobre volje pripo-
magali z vožnjo, niso mogli vsega zmagovati, neka¬
teri (maloštevilni) so pa stali hladno ob strani in še
danih obljub niso izpolnili.

Marijanišče v Veržeju 27. oktobra 1912.

29

Poudarjati treba tukaj, da je prošnja za pomoč
z vožnjo bila v nekem oziru upravičena. Ne more se
zahtevati, da bi salezijanska družba morala z lastnimi
sredstvi staviti zavod v prid Murskemu polju; odbor
pa tudi ne zida zavoda za sebe in ne razpolaga z
bogatimi zakladi. Zavod tudi ni namenjen samo za
trg Veržej, ki šteje le okoli 700 duš, ampak za celi
okraj, ali ni torej pravično, da okoličani obče-korist-
nemu podjetju pomagajo vsaj s tem, kar še človek
najlažje pozabi: z vožnjo? Ko se je sploh začelo go¬
voriti o stavbi zavoda, so tržani in okoličani izjavili,
da bodo pomagali z vožnjo. Na dano besedo se je
vodstvo opiralo. Ko pa prostovoljna pomoč ni več za¬
dostovala, je odbor bil prisiljen, za plačo najemati
voznike. Krivico bi pa delal društvu, odboru in celemu
podjetju, kdor bi iz tega, da so se začeli vozniki pla¬
čevati, sklepal, da je gmotno stanje društva Bog ve
kako sijajno, ali bi hotel to celo pohlepno izkoriščati.

Pesek, katerega se je silno veliko potrebovalo,
so letos dali brezplačno tržani Fr. Koroša, Ant. Prelog
in Fr. Gabre, za kar jim bodi tu izrečena javna zahvala.

Zahvalo moramo izreči tudi slavnim posojilnicam v
Gornji Radgoni, v Križevcih, zlasti pa ljutomerski, ki
so priznale važnost tega podjetja za Mursko polje ter
sta prvi dve naklonili društvu podpore vsaka po 100 K,
ljutomerska je pa ob svoji 40 letnici dala za bodočo
kmetijsko šolo v zavodu brezobrestnega posojila 15.000 K.
Od te svote se je 1. 1912 izplačalo le — z odbitimi
stroški vred — 6000 K, kar se je porabilo za stavbo,
in so ta denar dobili razni domači obrtniki, niso ga pa
„pobasali“ salezijanci, kakor so nasprotniki podlo lagali
po krčmah in po časnikih. Salezijanci sami niti vinarja

30

niso, dobili od tega denarja in je sploh posojilo nave¬
zano na pogoj, da se ustanovi kmetijska šola, sicer se
mora vrniti.

Ta podpora se je pač hvaležno sprejela, a zado¬
stovala še niti blizu ni. Da se je delo sploh moglo
nadaljevati, se je moralo vzeti še večje posojilo na
obresti. Tako se je zavod mogel otvoriti, a hišo in po¬
sestvo tudi tiščijo dolgovi ter si zavod mora iskati še
naprej dobrih src, katerim je mar dobra vzgoja, pouk
in napredek mladine. Mladina, to je bogastvo salezi¬
janske družbe, kakor je rekel Don Boško: „Daj mi duše,
drugo pa vzemi." Cerkveni redovi, ki delujejo v duhu
in po navodilih sv. Cerkve, ne zbirajo zakladov, da bi
se ž njimi mastili, ampak da delijo dušne in telesne
dobrote. Zavod, ki mora vsak dan prerediti toliko ljudi,
pač potrebuje nekaj več, kakor navadna hiša, ki šteje
le par udov. Zato pa nujno prosimo vse dosedanje ude,
da še naprej podpirajo zavod po svojih močeh.

Društveni udje so se 1. 1912 precej pomnožili in
sicer v vseh vrstah. Marijanišče si šteje v posebno veliko
čast, da sme med svoje ustanovitelje šteti prevzvišenega,
za vse dobro vnetega in delavnega nadpastirja Lavantin¬
ske škofije. Ime prevzvišenega knezoškofa je naj lepše pri¬
poročilo in odlikovanje naše družbe. Če bo kdo po¬
grešal svoje ime v imeniku, naj se oglasi, naj pa se
ne jezi zaradi tega. Pri tolikih skrbeh in pismih se
lahko kaj prezre, tem bolj, ker se nekateri nabiratelji
ne držijo navodil, da je treba vsak znesek z imenom
vred napisati na rdeči listek, ki ga dobi od vodstva, in
ga potem z denarjem vred izročiti blagajniku ali pred¬
sedniku. Včasi je pač prišel denar, ne pa imena, ali pa
le nezadostno zapisana.

Moški odbor Marijanišča.

A. Skuhala. A. Strnišča. A. Ostre. L. Horvat.

Ferdo Šprager, Fr. Sršen. L. Janžekovič, Prof. Fr. Kovačič. M. Ostre, Fr. Farkaš,
nadučitelj. župnik. župan.

31

Sv. maše za žive in rajne ude so se natančno
•opravile vsak mesec, in sicer: 21. januarja, ll.febr.,
27. marca, 14. in 26. aprila (praznik Matere dobrega
sveta), 16. in 24. maja (praznik Pomočnice kristjanov),
9. junija (3 sv. maše, na Telovsko nedeljo), 7. julija,
4. avg., 8. sept., 20. in 27. oktobra (na dan blagoslov¬
ljena zavoda), 7. novembra in 15. dec.

Zanaprej se bodo sv. maše za dobrotnike oprav¬
ljale v zavodu vsako prvo soboto v mesecu. Ustanov-
niki, dobrotniki in redni udje, ki plačajo vsaj 1 K,
bodo deležni vseh teh sv. maš, vrh tega gojenci vsak
dan med sv. mašo molijo za dobrotnike, in teh molitev
so deležni tudi podporni udje, ki dajo manj kakor 1 K.

Zlasti sedaj iščemo in prosimo dobrotnikov za
kapelo Matere božje. Kapela je srce zavoda, zlasti v
vzgojevalnem zavodu mora biti hiša božja snažna in
lepa, da občuti veselje vsak, ki stopi v njo. V kapeli
bodo trije oltarji, glavni bo posvečen zaščitnici zavoda,
Materi dobrega sveta, drugi po želji nekega dobrotnika
žalostni Materi božji, tretji še sedaj ni določen. Kapela
bo imela sedem lepih oken, katerim bi se kaj lepo po¬
dalo slikanje na steklo. Vsako okno bi stalo okoli
300 K. Določene so naslednje slike v oknih: Mati
božja dobrega sveta, sv. Mihael (stroške za to okno
bodo pokrili premilostljivi naš Nadpastir), sv. Jožef,
sv. Anton Puščavnik, sv. Alojzij, sv. Frančišek Šaleški,
Don Boško. Imena tistih darovnikov, ki bi darovali za
okno večjo vsoto, se bodo vpisala v trajen spomin v
okno.

32

Slovesna blagoslovitev zavoda.

veselj em in s strahom smo pričakovali dan 27. ok-
tobra. Z veseljem, ker smo vsi močno želeli,
da sam prevzvišeni knezoškof postavijo krono na glavo
truda- in skrbipolnemu delu, s strahom pa, ker smo se
bali, da nam nezanesljivo jesensko vreme pokvari celo
svečanost, in pa, ker je delo pri stavbi sila počasi napre¬
dovalo. V petek zvečer je divjala grozna burja, ki nam
je podrla že postavljene slavoloke, a na našo radost
seje drugo jutro prikazalo zlato solncc in vsaj zašilo
posušilo pote in mlake. Vse se je gibalo ta dan; ob
glavni cesti so se snažile hiše in razobešale zastave,
dekleta so obešala vence, katere so že več mesecev
poprej pripravljale, možje so stavili slavoloke in do¬
važali zeleno borovino. Posebno pohvalo zasluži v tem
oziru g. nadučitelj Šprager, ki je prevzel vodstvo vseh
teh priprav.

Ob Va 4. uri se je oglasil veliki zvon in nazna¬
njal, da se bliža slovesni trenutek. Ljudje so se začeli,
praznično oblečeni, zbirati od vseh strani, iz Bunčan,
Grlove in Banovec je prikorakala požarna bramba,
nastopila je tudi domača strelska garda. Sredi trga je
pred kipom Marijinim stal slavolok z napisom : Blago¬
slovljen, ki pride v imenu Gospodovem 1 Tukaj se je
zbralo ljudstvo in duhovščina. Drug slavolok je stal
pred vhodom v trg z napisom: Pridi, mil pastir, in
blagoslovi ovce svoje 1 Tudi med potjo iz Bučečovec
so ondotni vaščani napravili več slavolokov ter opletli
kapelice in križe. V Stari novi vasi je Prevzvišenega
pod slavolokom z napisom: „Hvaležni vaščani Staronovo-
veški se klanjajo svojemu prevzvišenemu dobrotniku 44

Kip Matere božje na glavnem trgu v Veržeju,
kjer je bil sprejem prevzvišenega knezoškofa.

33

pozdravil ondotni župan ter izrekel zahvalo za plemeniti
dar, ki se je 1. 1911. po naročilu knezoškofovem nabral
po škofiji za ponesrečence vsled groznega požara ob
Veliki noči. Med slovesnim zvonjenjem in pokanjem
topičev so Prevzvišeni sredi trga pred slavolokom
stopili iz kočije ter Jih je v imenu župnije pozdravil
najprej domači g. župnik Lovro Janžekovič z naslednjim
nagovorom:

Prevzvišeni!

V imenu župnije sv. Mihaela v Veržeju prisrčno
pozdravljam Vašo milost, izrekam spodobno zahvalo,
da ste se potrudili k nam in prosim, da nam blago¬
slovite nov zavod.

Prevzvišeni so odvrnili:

Prav tako prisrčno, kakor ste me pozdravili, Vam
odzdravim, predragi mi gospod župnik, ki že nad tri¬
deset let modro vodite častito župnijo Veržejsko.
Naj vsedobri Bog, kakor doslej, tako odslej bogato
blagoslovlja Vaše pastirovanje 1

Zupan in stotnik trške garde, g. Martin Ostre je
pozdravil visokega gosta v imenu občine in strelskega
društva:

Prevzvišeni gospod knez in škof!

V imenu trške občine Vas, Prevzvišeni, kot župan
z vso spoštljivostjo pozdravljam in izrekam ponižno
zahvalo za visoko čast, ki ste jo izkazali s Svojim
prihodom našemu trgu. Želim, da bi Vam te ure, ko
bodete bivali v'naši sredini, prijetno potekle. Pozdravljam
Vas ob enem kot načelnik v imenu strelskega društva.
Dobro nam došli!

Prevzvišeni so odgovorili:

Kakor vselej, tako sem tudi zdaj rad došel v

s

34

prijazni Veržejski trg, kjer sem bil vsakikrat spoštljivo
in ljubeznivo sprejet in pozdravljen. Prepričan sem, da
bom danes in jutri obilo veselja doživel v tem prijetnem
trgu, čigar prebivalci slujejo kot dobri otroci svete
katoliške Cerkve in kot zvesti podaniki ljube Avstrije.
Moja želja je, da bi bili Vi, velecenjeni gospod župan
in poveljnik strelskega društva v Veržeju, z vsemi, ki
so izročeni Vašemu vodstvu, vedno pod posebnim
varstvom božjim!

V imenu šolske mladine sta Prevzvišenega pozdra¬
vila učenec Anton Kapun in učenka Amalija Ostre.
Deček je izpregovoril:

Prevzvišeni in premilostljivi knez in škof!

Vse se danes raduje Vašega prihoda, tembolj se
pa radujemo mi mladi, saj ste ravno zaradi nas prišli
k nam, da nam blagoslovite nov zavod, ki je namenjen
mladini. V imenu mladine Vas tedaj prisrčno pozdravljam
in ponižno prosim, da nam podelite očetovski blagoslov,
kakor ga je nekdaj Zveličar delil otročičem.

Prevzvišeni so odgovorili:

Dragi deček si prav lepo naglašal, da sem došel
zaradi mladine v prijazni Veržejski trg. Res je tako,
in veseli me, ako se radujete mojega prihoda — moje
veselje je drugim delati veselje. Prav rad bom vam
podelil nadpastirski blagoslov, jutri pa posvetil mladini
odmenjeni zavod, za kar si me prosil. Tedaj pa bodi
bogato blagoslovljeno vse naše današnje in jutršnje delo!

Deklica Jim je izročila krasen šopek, rekoč:

Sprejmite, Prevzvišeni, ta šopek cvetlic v znamenje
naše vdanosti in ljubezni, ž njim pa sprejmite tudi
naša srca.

Prevzvišeni so ji izrekli zahvalo :

35

Hvala tebi, ljuba deklica, in tistim, ki so te po¬
slali, za pogumni pozdrav in za lepi šopek duhtečih
cvetic. Ljube so mi cvetice, pa še ljubša so mi srca
nedolžnih otrok. Naj si ohranijo tukajšnji otroci čista
srca, potem bodo zmeraj ljubljenci božji!

G. nadučitelj Ferdinand Šprager je pozdravil knezo-
škofa v imenu šolskega vodstva:

V imenu tukajšnjega šolskega vodstva si štejem
v čast, Vašo Prevzvišenost prav spodobno pozdraviti.

Prevzvišeni so mu tako-le odzdravili:

Sprejmite, mnogočislani gospod nadučitelj, mojo
zahvalo za prijazni pozdrav. Božji Prijatelj otrok pod¬
piraj blage učitelje pri podučevanju in odgojevanju
mladine, ki je up in cvet prihodnosti, da bo njihovo
trudapolno delo prinašalo mnogo zlatega sadu!

Na to se je dolga procesija razvila proti župnijski
cerkvi, kjer so bile lavretanske litanije z blagoslovom.
Potem je procesija spremljala Prevzvišenega iz cerkve
v novi zavod. Pred glavnim vhodom Jih je pozdravil
predsednik družbe „Marijanišče“, profesor Fr. Kovačič
z naslednjim nagovorom:

Prevzvišeni in premilostljivi naš Nadpastir!

Prvokrat stopijo Vaše apostolske noge čez prag
te hiše, ki so jo blagi dobrotniki postavili Bogu in
Mariji v čast, mladini v prid. Prišli ste, Prevzvišeni, v
imenu Tistega, ki je nekdaj rekel: „V katerokoli hišo
pridete, recite: Mir bodi tej hiši!“ Ko Vas, prevzvišeni
knez, v tem slovesnem trenutku kot predsednik družbe
„Marijanišče“ na pragu nove hiše najspoštljiveje po¬
zdravljam, prosim Vsemogočnega, naj bi Vaš prvi vstop
v to hišo jej prinesel mir, ki ga svet ne more dati,
naj bi bili v tej hiši vsak čas otroci miru in naj bi

36

Vaš očetovski blagoslov vedno plaval nad to hišo,
tedaj bo ta hiša res to, kar zahteva od nje Bog, kar
pričakuje od nje častitljivi Don Boško v nebesih, kar
pričakuje od nje sv. Cerkev, Vaša škofija, lepo Mursko
polje in starodavni naš trg.

Prišli ste, Prevzvišeni, blagoslovit te hiše v imenu
Tistega, ki je nekdaj rekel: „Pustite male k meni priti,
ker njih je nebeško kraljestvo". Danes so uprte v to
hišo oči sedanjega in bodočih rodov; naj pod božjim
blagoslovom rastejo iz nežnih mladik dobri kristjani
in dobri državljani, ki bodo dali Bogu, kar je božjega,
in cesarju, kar je cesarjevega!

Veseli nas prav posebno, da bo zgodovina te hiše
tesno združena z Vašo vzvišeno osebo, zakaj izvršili
bodete blagoslov nad to hišo tisti pomenljivi dan, ko
ste pred 23 leti v starodavnem Solnogradu sprejeli
škofovsko posvečenje. Naj Vas Vsemogočni podpira v
Vaši apostolski službi in ohrani še mnogo let, da bi
videli tudi sadove te najnovejše mladike v Vaši ško¬
fiji. V imenu odbora „Marij anišča" Vam kličem pri¬
srčni: dobro došli! Radujemo se Vašega prihoda, ker
„danes je tej hiši zveličanje došlo".

Prevzvišeni so odgovorili:

Mnogočastiti gospod profesor ste me nagovorili
z globoko premišljenimi in pomenljivimi besedami. Iz¬
rečem Vam višepastirsko zahvalo za pozdrav, zlasti pa
za ves veliki trud, ki ste ga imeli s pripravami na da-
nešnjo in jutršnjo slovesnost.

Petnajst let že marljivo podučujete gospode bo¬
goslovce v Mariboru. Poleg te naporne svete službe ste
sprejeli na svoje rame še skrb, da ste vsled ustanove
blage tukajšnje rodbine Puščenjakove osnovali družbo

37

„Marijanišče“ ter s pomočjo te družbe postavili v svojem
rojstnem kraju dostojen dom vzgojevalcem moške mla¬
dine, duhovnikom Salezijancem.

Danes gledamo pred seboj sad Vašega truda in
se ga veselimo. V župnijski in tega zavoda kroniki bo
zlat list oznanjeval poznim rodovom danešnje in jutršnje
slavlje. 1  Jaz trdno zaupam, da bode jubilejni zavod pod
varstvom Matere božje dobrega sveta postal bogat vir
miru in blagoslova in sreče kakor za Vaš lepi rojstni
kraj, enako za vse vzhodno Štajersko in za razsežno
škofijo Lavantinsko.

1  Kroniko Marijanišča sem po dokončani slovesnosti sam
pričel s tem, da sem v njo zapisal po uvodu še v treh jezikih
naslednje stavke:

Sume tibi librum grandem et scribe in eo stylo hominis!
(Is. 8, 1),

Synodus dioecesana Lavantina, anno Domini 1896 consti-
tuta et celebrata, commendavit et mandavit procurationem Chro-
nicorum seu Librorum memorabilium.

In Constitutione speciali desuper data salutaria quoad
Libros chronicos componendos principia statuuntur:

jCompositio ipsa fiat in omnibus et singulis sine studio
alterius partis. Historia enim nobis referre debet vera tantum
et Integra momenta ac facta absque omni levitate iudicandi.
Praesertim vero vitandum. est, ne iniuriosis consignationibus,
insectationibus atque contumeliis laedatur farna viventium; sed
et quoad defunctos generatim valeat axioma: De mortuis nil nisi
bene! Semper autem obversetur scribentium animo, primam esse
historiae legem, ne quid falsi dicere audeat, deinde ne quid veri
non audeat. Clamat quodammodo omnis historia, Deum esse,
qui rerum mortalium varios perpetuosque motus providentissimc
regit eosque vel invitis hominibus ad Ecclesiae suae incre-
menta transfert/ (Gesta et statuta Synodi dioecesanae anno 1896
constitutae. Marburgi, 1897. Pag. 399).

„Quicumque hanc regulam secuti fuerint, pax super illos!“
(Gal. 6, 16).

38

Obletnico svojega škofovskega posvečenja boni
prav lepo praznoval z blagoslovljen jem te hiše, iz ka¬
tere bodo, kakor se nadejamo in želimo vsi, prihajali
dobri kristjani in vrli državljani. Uresničenje naših
upov in želj bode Vam, gospod profesor, sladko plačilo
Vaše hvalevredne požrtvovalnosti.

Ravnatelj novega zavoda, g. dr. Avrelij Guadagnini,
je pozdravil Nj. Prevzvišenost v imenu salezijanske
družbe:

In dieser festlichen Stunde empfinde ich es als
hohe Auszeichnung Eure fiirstb. Gnaden in diesem In-

Sollemnitas benedictionis domus scholaris ,,Marijanišče“
in foro Veržej noviter erectae.

Quod vides, scribe in libro! (Apocal. 1, 11).

Fausta die 27. mensis Octobris 1912, quae fuit Dominica
XXII. post Pentecosten et V. Octobris nec non Octava festi De-
dicationis Ecclesiarum, domum, prope ab ecclesia parochiali S.
Michaelis archangeli in Veržej noviter exstructam, gloriosissimae
virgini et matri Mariae de Bono Consilio sacram atque iuventuti
per sacerdotes societatis s. Francisci Salesii instituendae et
erudiendae destinatam, laetanter ac sollemniter benedixi.

Desiderium votumque meum est: Veniat pax Christi lesu
super hanc domum et super omnes habitantes, docentes et dis-
centes, in ea, eosque Dominus ab omni infirmitate eripere et li-
berare dignetur! Repleat docentes in ea Špiritu sapientiae, intel-
lectus et consilii! Repleat discentes in ea Špiritu fortitudinis,
scientiae, pietatis et timoris Dei, ut quae salutariter et utiliter
edocentur, intellectu capiant, corde retineant, opere exsequantur,
et in omnibus nomen Domini honorificetur nomenque Mariae.
excolatur!

Ad S. Michaelis archangeli in Veržej, die .27. mensis Oc¬
tobris, Reginae sacratissimi Rosarii dicati, anno eucharistico 1912.

f Michael m. p.,

Praesul Lavantinorum.

39

stitut willkommen zu sagen und als Direktor dieser
neuen Anstalt auch im Auftrage meiner hochw. Herren
Oberen und Mitbriider Euer Exzellenz den Ausdruck
achtungsvoller Begriifiung entbieten zu diirfen.

Grofi ist die Ehre, w el eh e Eure fiirstb. Gnaden
uns durch Ihren hohen Besuch erweisen. Meine Worte
vermogen nicht die Gefiihle auszudriicken, die wir in
unserm Herzen empfinden, besonders in Anbetracht der
grofien Giite und Herablassung Eurer Exzellenz, der wir
mit Bedauern nicht jenen Empfang bieten konnen,
welcher der hohen Wiirde entspricht.

Eure fiirstbischoflichen Gnaden kommen heute nach
Wernsee, um dieses Institut feierlich zu erbffnen, um

Feierliche Einweihung des neuen Marienheims in Wernsee.

Zur bleibenden Erinnerung an das goldene Priesterjubi-
laum Seiner Heiligkeit Papst Pius X. und an das diamantene
Regierungsjubilaum Seiner kais. und kbnigl. Apostolischen Ma-
jestat Kaiser Franz Joseph I. im Jahre 1908 wurde allhier in
Wernsee zufolge frommer Stiftung der Geschwister Anton, Agnes,
Franziska und Elisabeth Puščenjak im Jahre 1911 der Bau des
zur Heranbildung der mannlichen Jugend durch Salesianerpriester
bestimmten Marienheims in Angriff genommen und im Laufe
eines Jahres insoweit vollendet, dali ich das neue Haus heute,
am 27. Oktober 1912, feierlich einweihen und seiner Bestimmung
ubergeben konnte.

Gottes Auge wache liber dem geweihten Gebaude! Gottes
allmachtige Hand schirme die zeitgemafie Anstalt! Gottes heilige
Engel mogen in diesem stattlichen Hause ihren Aufenthalt nchmen
und alle Bewohner desselben, die Lehrer und die Schiller, be-
schiitzen fiir und fur!

St. Michael in Wernsee, am XXII. Sonntag nach Pfingsten,
den 27. des Rosenkranzmonates Oktober 1912.

Dr. Michael Napotnik m. p.,
Fiirstbischof von Lavant.

40

einige Mitglieder der salesianischen Gesellschaft in Ihr
Bistum einzufiihren, um den Segen des Allerhochsten
iiber das Institut, dessen Insassen und deren Wirken
herabzuflehen.

Wir schatzen, wie es sich gebiihrt, die wichtige
Bedeutung dieses hohen Besuches, die Ehre und die
Wohltat, welche Eure Exzellenz uns dadurch erweisen;
wir danken Euer fiirstb. Gnaden voii ganzem Herzen
dafur.

Wir Sohne des ehrw. Don Bosco als letztangekom-
mene Arbeiter im Weinberge des Herrn freuen uns, uns

Slovesna blagoslovitev in otvoritev novega šolskega za¬
voda „Marijanišče“ v Veržeju.

Pomenljivega dne 27. oktobra v znamenitem evharističnem
letu 1912 sem tukaj v Veržeju novo poslopje, „Marijanišče“
imenovano, sezidano vsled ustanove preblage trške rodbine Puš-
čenjakove ter namenjeno poduku in vzgoji moške mladine po
vrlih duhovnikih Salezijancih, v svoje veliko veselje slovesno
blagoslovil in otvoril.

Dal vsemogočni in neskončno dobri Bog, da bi vladal v
hiši duh svetega škofa Frančiška Salezija in glasovitega mladino-
Ijuba Janeza Don Boška, in da bi novo blagoslovljeni in danes
otvorjeni zavod postal bogat vir blagoslova za Veržejski trg,
za krasno Mursko polje, za vso staročastito škofijo Lavantinsko'.

FratresiConfidimus i n D o m i no lesu, q u ia, qui
coepit in vobis opus bonum, perficiet.

Bratje, zaupamo v Gospoda Jezusa, da bo on,
kateri je začel v vas dobro delo, ga tudi dovršil
(Začetne besede današnjega nedeljskega berila, posnete iz lista
sv. Pavla do Filipljanov 1, 6).

Pri Sv. Mihaelu v Veržeju, na 22. pobinkoštno nedeljo in
osmino praznika posvečenja vseh cerkev, dne 27. meseca vino¬
toka leta 1912.

f Mihael m. p.,
knezoškof.

Ravnatelj .dr. Avrelij Guadagnini.

41

Untertanen Eurer fiirstb. Gnaden nennen zu diirfen und
unter Ihrer weisen Leitung durch unsere bescheidene
Arbeit mit der Hilfe Gottes auch zum Wohle jener
Seelen wirken zu konnen, welche der Sorge eines so
erleuchteten und seeleneifrigen Hirten anvertraut sind.

Eure Exzellenz kamen ferner, um das Institut zu
segnen. Ja, mbge der Segen des Herrn, durch Euer
fiirstb. Gnaden gespendet, sich reichlich ausgiefien, damit
dieses Institut trostreiche Friichte hervorbringe zur
grofieren Ehre Gottes und unserer heil. katholischen
Religion, zum Heile der Seelen, zum Wohle unseres
Landes und auch zur Freude Euer fiirstb. Gnaden, der
wir in verehrungsvoller Huldigung die besten Wiinsche
fiir cin langes, gesegnetes Leben und Wirken zu ent-
bieten uns gestatten.

Seine Exzellenz, der Geheimrat Sr. Apost. Majestat,
unseres allergnadigsten Kaisers Franz Joseph L, der hoch-
wiirdigste Fiirstbischof von Marburg, Dr. Michael Na¬
potnik, er lebe hoch!

Dobrodošli! Živio!

Prevzvišeni so odzdravili:

Hochwiirdiger Herr Direktor haben mich vor
meinem Eintritte in dieses liebliche „Marienheim“ mit
gar ausgewahlten Worten begriifit. Ich sage Ihnen da-
fiir meinen innigen Dank und heifie Sie und Ihre lieben
Mitbriider herzlich willkommen hier in Wernsee, herz-
lich willkommen in meiner Diozese als erprobte Er-
zieher der Jugend, als eifrige Mitarbeiter im Weinberge
des Herrn.

Ich bin mit ausnehmend grosser Freude gekom-
men, um den durch ihre segensreiche Wirksamkeit be-
riihmten Salesianern, den Sbhnen des gefeierten Jugend-

42

erziehers, des seligen Don Boško, ihr neues Heim ein-
zuweihen und sie in ihre VVirkungsstatte einzufiihren-

Unser Herr und Heiland gab seinen Aposteln den
Auftrag: Wo ihr im mer in ein Haus kommt, da sprechet
zuerst: Friede sei diesem Hause! Dem Auftrage des
gottlichen Lehrmeisters gemafi sage ich heute und werde
es morgen vor der feierlichen Einweihung des „Marien-
heimes“ wiederholen: Friede sei diesem Hause und allen,
die darin wohnen! Und der Segen, den ich liber diesen
grofi angelegten Bau sprechen werde, moge das Unter-
pfand und die Burgschaft des himmlischen Segens sein,.
von welchem die Tatigkeit der hier einziehenden Sa-
lesianerpriester immer im reichlichsten Mafie be¬
gi eitet sei!

Kmalu potem se je zmračilo; bil je krasen jesenski
večer. Iz trga se je pomikala dolga vrsta pevcev z
lampijoni in so pod vodstvom g. nadučitelja zapeli par
pesmic, za kar so se prevzvišeni knezoškof iskreno za¬
hvalili. Kvišku proti nebu so švigale rakete in daleč
okoli naznanjale nenavadno slovesnost, iz stolpovih lin
pa se je glasilo ubrano zvonjenje.

Drugi dan so se že ob peti uri v župnijski cerkvi
začele sv. maše; bilo je ta dan v vsem 14 sv. maš. Že
pri zjutranjih mašah je bila cerkev skoraj natlačeno
polna. Kmalu po sedmi uri so se začele od vseh strani
proti Veržeju pomikati cele procesije ljudstva. Toliko
ljudi še trg Veržej gotovo nikdar ni videl, le prek¬
murski Slovenci niso mogli priti, ker zaradi velike
vode brod ni vozil čez Muro. Kmalu po osmi uri se je
začelo blagoslavljanje zavoda po onem obredu, kako

Martin Meško,
kn. šk. duh. svet., župnik pri Kapeli.

Martin Jurkovič,
kn. šk. duh. svet, vitez Franc
Jožefovega reda, dekan ljutomerski.

43

ji predpisan za šolske stavbe. Ganljiv in pomenljiv je
ta obred.

Najprej se pokliče na pomoč sv. Duh in se prosi,
naj bi mladež, ki se bo tu učila, razsvetil, da bo ve¬
dela, kar je pred Bogom prav ter vedno napredovala
v modrosti, v starosti in milosti. V naslednjih molitvah
se prosi, naj Bog blagoslovi zavod, kakor je blagoslo¬
vil hišo Abrahama, Izaka in Jakoba, naj pošlje svojega
angela variha, ki bo hišo varoval, in naj pride mir
Gospodov čez to hišo in vse tiste, ki bodo v njej
učili ali s e u č i 1 i, da bi to, kar se bodo korist¬
nega učili, prav razumeli in v dejanju izvrševali.

Zavod se poškropi od zunaj in znotraj, v glavni
učilnici pa pripne posvetitelj sam na steno znamenje
sv. križa.

Po končanem blagoslovu se je veličastna proce¬
sija pomikala proti župnijski cerkvi, ki ta dan niti tretjine
ljudstva ni mogla obseči. Prevzvišeni knezoškof so ob
veliki asistenci imeli slovesno sv. mašo za vse žive in
mrtve dobrotnike, ki so pripomagali k stavbi. Po sv.
maši so stopili na prižnico ter jedrnato in krepko raz¬
ložili pomen slovesnosti tega dne. Tudi tisti, ki zaradi
stiske niso mogli v cerkev, so zunaj lahko slišali krasno
pridigo. Po pridigi je bilo darovanje okoli oltarja,
kjer se je darovalo 217 kron v prid zavoda, vrh tega
so prevzvišeni knezoškof sami darovali v isti namen
350 K. Bog poplačaj stoterno te darove Prevzvišenemu
in drugim darovnikom! Naposled je zastopnik g. pro-
vincijala salezijanske družbe, ki se osebno ni mogel
vde-ležiti slovesnosti, zapel zahvalno pesem in s tem
se je zaključila veličastna cerkvena slovesnost.

Ob 1. uri je bilo v zavodu za goste prirejeno-

44

slavnostno kosilo. Navzoč je bil zastopnik c. kr. okraj¬
nega glavarstva v Ljutomeru, g. Viktor Kastner-Pbhr,
izmed sosednih duhovnikov so k slavnosti prihiteli:
vlč. g. dekan ljutomerski Martin Jurkovič, g. dr. Ivan
Tomažič, kn. šk. duh. svet., dvorni kapelan Nj. Pre-
vzvišenosti; od Sv. Petra pri Mariboru je prišel g. žup¬
nik Matej Štrakl, poseben dobrotnik zavoda, dalje g.
duh. svet, in župnik kapelski Martin Meško, ustanovnik
Marijanišča, od Sv. Križa g. župnik Jos. Weixl, od
Sv. Petra pri Radgoni kapelan J. Luskar in g. Andrej
Lovrec, kapelan v Ljutomeru.

Gosp. Kastelic, ravnatelj v Ljubljani, zastopnik g.
provincijala je prebral latinsko pismo g. provincijala
na prevzvišenega knezoškofa, ki se glasi:

Excellentissime Praesul!

Absens corpore, quia aliud gravissimum negotium
hic me detinet, špiritu tamen et in persona admodum
Reverendi Domini Aloisii Kastelic, Directoris domus
nostrae Labacensis, quem delegavi ut me substitueret,
huic solemnitati praesens, Excellentiam Tuam Reveren-
dissimam maximo obsequio et veneratione saluto.

Deo gratias! En verba quae mihi et omnibus qui
totam rem bene norunt et considerant ultro ex corde
exeunt in hac magna sollemnitate, quae omnes huius
oppidi cives hodie, iure merito, summa laetitia afficit.
Deo gratias! quod enimprorsus impossibile videbatur, ecče
iam completum est: Veržej magnum et revera pul-
chrum Institutum, a quo plurima bona sunt certe exspec-
tanda, iam habet, et Filii Venerabilis D. Bosco, Confra-
tres mei dilectissimi, hodie in possessionem domus ipsis
tot tantisque laboribus ab egregiis et omni aestimatione
dignis viris tam munifice paratae ingrediuntur.

Lovro Janžekovič,
župnik v Veržeju.

Josip Weixl,
župnik pri Sv. Križu-.

Matej .Štrakl,
župnik pri Sv. Petru pri Mariboru.

45

Gratias Excellentiae Tuae, Reverendissime Prin-
ceps Episcope, quam maximas etiam reddere debeo et
reddo, quia non solum repetitis et instantibus litteris
Superiores Societatis nostrae, ad hanc domum accep-
tandam, quod nullo modo se 1'acere posse protestabantur,
induxisti, sed insuper Ipsemet et cum tanto Tuo labore
et abnegatione Confratres meos in hanc novam resi-
dentiam, Tuis manibus benedictam, solemniter introdu-
cere voluisti. — Deus omnipotens et benignissimus qui
tamquam šibi factum existimat quidquid minimo ex fra¬
trih us nostris fecerimus, abundantissime Te remunerari
dignetur pro tanta Tua benignitate.

Quod autem ad me attinet Excellentiam Tuam
certiorem facere possum, Confratres meos omnibus
viribus adlaboraturos ut opus, quod ipsorum curis et
sollicitudini traditum est, optime evolvatur et finem
suum assequatur, atque hoc aliisaue modis, pro viribus
suis, Tibi ad salutem animarum, iuvenum praesertim,
fovendam praesto futuros.

Utique vehementer doleo me adhuc non habere
Confratres linguae slovenicae aliaque media, qui neces-
sarii essent, ut statim scholam agrariam pro iuvenibus
praesertim huius regionis, quod fini huius Instituti
apprime respondet, incipere possemus. Spero tamen,
sicut et Excellentia Tua Reverendissima Superiores
meos Suis litteris certiores faciebat, fore ut ex hac
domo, in qua interim vocationes ad Congregationem
nostram curabuntur, plurimi vineae dominicae operarii
exeant qui ante dietam scholam non solum adaperire
sed etiam, Deo favente, ad magnum splendorem addu-
cere valeant.

Quod certe eveniet, si Excellentia Tua, clerus po-

46

pulusque circumstans eadem qua nune etiam in poste-
rum hoc Institutum benevolentia donare non desinent.

Ad sacri annuli osculum provolutus et benedictio-
nem Tuam pro me et hoc domo deprecans, me profiteor.

Ošwi$cim, die vicesima quarta Octobris anno
MCMXII.

Escellentiae Tuae Reverendissimae

Humillimus et addictissimus Servus

Soc. Dr. Pet rus Tirone,
Provincialis Sales.

Prevzvišeni so na to odgovorili:

Intimas reddo grates Tibi, reverende Domine Di-
reetor, qua delegate admodum reverendi Domini Pro¬
vincialis, quod mihi per epistolam ab eodem missam
salutationem piae Societatis s. Francisci Salesii protulisti
tam obsequiosam.

Ex toto animo resaluto percaros mihi filios Ve-
nerabilis servi Dei et inventutis amatoris, Don Bosco,
erga quos singularis amoris ac peculiaris venerationis
sensis afficior. De quo meo sincero affectu certiorem
facere veliš admodum reverendum Tuum Dominum
Provincialem.

Re sane vera, haud paucae actiones et relationes
cum ad Societatis superiores tum ad caes. reg. Guber-
nium erant faciendae 1 , ut opus hoc magnifieum posset

1  Hac de re testimonium perhibent litterae a me directae
ad Rectorem generalem societatis Salesianae, quas in piam me-
moriani hicce allatas volo:
Num. 4334.

Reverendissime Pater Generalis!

Praeclara lubilaea Suae Sanctitatis Papae Pii X. ac Suae
■Caesareae et Regiae Maiestatis Franciscijosephi L, quibus catholi-
corum populorum animi in Patria nostra anno currente suaviter

Ivan Lusker,
kaplan pri Sv. Petru pri Radgoni.

Andrej Lovrec,
kaplan v Ljutomeru.

47

incipi et domus, iuventuti per sacerdotes Salesianos
educandae destinata exstrui. Attamen Deo auxiliante
difficultatibus superatis hodie laetamur de aedibus, Matri
Boni Consilii sacris iamque benedietione ecclesiastica
exornatis.

Fiducialiter spero, sacerdotes Salesianos, hodie
sollemniter huc introductos, in špiritu sancti Antistitis
Genevensis nec non iuxta exemplum venerabilis Don
Bosco summis viribus adlaboraturos esse, ut ex insti-
commoventur, certe meliore modo celebrari nequeunt, nisi in
eorum piani memoriam christianae caritatis ac verae humanitatis
erigantur instituta, quae praesentium temporum indigentiis me-
delam ac futuris etiam generationibus commoda afferre possint.

In Nostra quoque dioecesi pii homines consilium inierunt
atque opes contulerunt, ut in memoriam praefatae duplicis sol-
lemnitatis monumentum erigatur aere perennius.

In oppido scilicet Veržej pia familia cognomine Puščenjak
in bonum instituti pro pueris educandis parata est statim cedere
possessionem suam pretio circiter 24.000 coronarum. Alii insuper
cives ac vicini incolae suos obolos contulerunt, ita ut Congre-
gationi, quae tale institutum in dieto oppido erigere vellet, statim
40.000 cor. in manus dari possent. Nos vero obsecundantes
praeclaris verbis, quibus Sanctitas Sua Papa Pius X. in litteris,
die 17. Augusti 1904 ad Te directis, Sodalitatem Salesianam omni
fideli omnique aut dioecesi aut civitati aut paroeciae enixe com-
mendare dignatus est, instantissime invitamus ac per caritatem
Dei atque animarum immortalium rogamus, ut hanc donationem
suscipere ac filios Sodalitatis Tuae in hanc novam messem mittere
haud dedigneris.

Conditiones pro fundando instituto favorabiles sunt et
rationes gravissimae.

1. Imprimis ut oblata possessio adhuc anno currente trans¬
fera tur ad familiam Vestram, ea suadet causa, quia hoc anno
fundationes humanitatis, quae in memoriam iubilaei Suae Maie-
statis hunt, liberae sunt a taxis secus in translatione ac emptione
bonorum solvendis. Certe minime spernendum emolumentum!

48

tuto recens fundato prodeant iuvenes, ad omne opus
bonum instructi.

In quo sensu invito hospites honoratos, ut sumant
calicem vini, mecum clamantes: Admodum reverendus
Dominus Provincialis societatis Salesianae, Dr. Petrus
Tirone, eiusque confratres — vivant!

Na to so knezoškof napili papežu in cesarju:

Dieheutige FestfeieristdenkwurdigfiirunsereKirche
und unser Vaterland. Deshalb geziemt es sich, dass wir

2. Locum quod attinet, in quo erigendum esset institutum,
gaudet amoenitate ac salubritate aiiris, oppidum situm est in
fertilissima parte campi ad flumen Muri in confiniis Styriae.
Hungariaeque vix tribus kilometris distans a duabus stationibus
viae ferreae; in vicinia nullum existit monasterium vel collegium
regularium.

3. In oppido Veržej est exigua paroecia s. Michaelis Arch-
angeli, 690 animas habens. Parochia est liberae collationis
episcopalis. Itaque peropportunum esset, si parochia a Sodalitate
Vestra administraretur, qua in re apud gubernium nulla erit
difficultas, dummodo sacerdos, qui parochum gereret, esset civis
austriacus. Praebendae proventus utique caderent in bonum
Sodalitatis.

4. Aliud etiam bonum ex nova ista fundationc certo pro-
veniet Sodalitati. Si semel habuerit domicilium suum illis in
regionibus, multi iuvenes — sloveni cae, germanicae et hungaricae
linguae gnari — sentient vocationem ad Sodalitatem Vestram. Si
nune forsan premeriš penuria cooperatorum slavicae et hungaricae
linguae, Dominus mittet Tibi ex novo seminario novas vires.,

5. Quamvis Vestra Sodalitas apud nostrum populum tantum
quoad nomen et ex libellis nota sit, magna tamen veneratione
et fiducia gaudet atque adventus Vester ardenter desideratur.
Clerus quoque totius decanatus Luttenbcrgcnsis, in quo stat
oppidum Veržej, speciatim parochus huius loči, sincero corde
Vos exspectat, maxima vero iucunditate ac laetitia impleretur
cor Nostrum in illa die, qua adventui Vestro benedicere pos-
semus.

49

vor allem unserer beiden lieben Vater, Seiner Heiligkeit
Papst Pius X. und Seiner k. und k. Apostolischen Maje-
stat Franz Joseph L, gedenken. Pius X. mit seinem
Wahlspruch Instaurare o m ni a in Christo und
Kaiser Franz Joseph L mit seiner providentiellen Devise
Viribus unitis hegen beide eine vaterliche Fiirsorge
fiir die Jugend. Seine Heiligkeit empfahl die oftere
Kinder-Kommunion und Seine Majestat rief in seiner
vaterlichen Liebe: Sorget fiir dasKind! Unser Heiliger

6. Quodsi ad tempus circumstantiae forsitan non Tibi pcr-
mittunt novam fundationem erigere, conniveas saltern, ut adhuc
anno currente possessio transcribatur ad Sodalitatem Vestram,
erectio vero collegii sequentibus tribus annis in exsecutionem
deduci posset. Statim ac populus videbit eius spem non esse
vanam, novi invenientur bencfactores atque summa 40.000 coro-
narum notabiliter augebitur, materiali sustentationi collegii om-
nino provisum erit. In negativo času vero tum prona voluntas
populi tum factae promissiones ac iam donatae summae dissi-
parentur et ita bona res deplorabile detrimentum pateretur.

Itaque sanctus Michael, patronus tutelaris nominati loči,
Mater boni consilii, Auxiliatrix christianorum dirigant pedes
Vestros in dioecesim Nostram ad gloriam Dei ac christianae
iuventutis profectum salutarem!

Marburgi, 29. Augusti 1908.

f Michael, Princeps-Episcopus
Nuni. 4925.

Reverendissime et lllustrissime Pater Rector Generalis!

E rescripto Reverendi Presbyteri Aloysii Piscelli Socie-
tatis s. Francise! Salesii, ad meas litteras a. d. IV. Kalendas
Septembres 1908 Num. 4334 datas, non sine animi dolore comperi,
Consilium generale dictae Congregationis desiderio meo, quo in
mea dioecesi Lavantina in oppido Veržej institutum Salesianum
iuventuti religiose educandae destinaretur et rite conderetur,
satisfacere eo non posse, quod ad onera novae domus portanda
necessariae vires deessent.

Haec sane negandae institutionis ratio est, incolae tamen

i

50

Vater und unser Landesvater sind beide wohlwollende
Beforderer der Salesianer-Sozietat. Es freut mich, dass
der Vertreter der kaiserlichen Behbrde in diesem Bezirke,
der sehr geehrte Herr Viktor Kastner-Pohr, in unserer
Mitte weilt — Erheben wir den Becher und rufen wir:
Gott erhalte, Gott beschiitze unseren glorreieh regieren-
den Papst Pius X. und unseren viellieben und teuren
Kaiser Franz Joseph I!

G. ravnatelj novega zavoda je pa napil v iskre
nih besedah Prevzvišenemu:

illius oppidi et circumiacentium vicorum a suo desiderio non
desistunt, immo eius negationem aegre ferunt. Unde novo libello
supplici, die 13. Octobris 1908 misso, a me enixim exposcunt,
ut Paternitati Vestrae illustrissimae ipsorum petitionem denuo
proponam.

Cui desiderio hisce litteris ex anirno satisfacio, quia per-
suasum habeo, institutum tale, rite erectum, et prospere cessurum
et adolescenti iuventuti multum esse profuturum, neque timen-
dum est, ut ipsi quid in sustentatione sua desit.

Praeterea Patres Rakovnicenses, prope a Ljubljana in
Carniolia, regionis et consuetudinum illius populi optime gnari,
ad institutum illud erigendum parati esse dicuntur, modo id šibi
Superiorum auctoritate permittatur.

Quum igitur conditiones, in meis litteris iam expositae,
instituto, de quo agitur, erigendo favere nec ex eo piae Societati
s. Francisci Salesii iusto graviora onera imponi videantur, hanc
populi mei petitionem benevolae deliberationi propositam volo
atque Paternitati Vestrae reverendissimae commendatam, ut ex-
optatum exitum accipiat in honorem Dei O. M. et salutem
iuventutis, tot animae periculis expositae.

Ex Ordinariatu Princ.-Episc. Lavantino, Marburgi in Styria,
die 21. Octobris 1908. f Michael, Princeps-Episcopus.

Similis tenoris litterae missae sunt Cal. Decembr. 1908
sub Num. 5477 ad Plurimum Reverendum Dominum Emanuelem
Manassero, Moderatorem provinciae Polonensis Salesianae in
Ošwi^cim.

51

Gerne mochte ich meinen dankbaren Gesinnungen
in der slovenischen Sprache Ausdruck geben; da mir
dies jedoch nicht moglich ist, bitte ich die verehrten
Anwesenden mir zu gestatten, dass ich mich der deut-
schen Sprache bediene.

Tief geriihrt war ich gestern Nachmittag, als Se.
Exzellenz sich wiirdigte Worte an uns zu richten, die
wahrhaft zum Herzen gingen, und den Sohnen Don
Boscos den Willkommgruss zu sagen.

Ich fiihle mich darum veranlasst, noch einige Worte
zu denen hinzuzufiigen, die ich gestern mit geriihrtem
Herzen aussprach.

Nach Gott, dem wir an erster Stelle Preis und
Dank schulden, verdanken wir die Entstehung dieser
Anstalt Ew. Exzellenz, welche die Griindung derselben
so warm befiinvortet hat. — Dank der Gewogenheit
Ew. fiirstb. Gnaden gegen die Sak Kongregation, dank
der Begeisterung, die Ew. Exzellenz in vielen Herzen
hervorzurufen verstand. haben sich viele ans Werk ge-
setzt und so ist dieses Institut ins Leben gerufen
worden. Diese alle sind einem von Ew. fiirstb. Gnaden
ausgesprochenen Wunsche gefolgt, sie haben ein er-
habenes Beispiel nachgeahmt, welches vom fiirstb. Palais
in Marburg ausging.

Der Bau wurde erst dann begonnen, nachdem Ew.
fiirstb. Gnaden sich gewiirdigt hatten, das Gesuch an die
hochw. Herren Oberen unserer Kongregation durch die
tatkraftige Auktoritat, durch den weitbekannten, wohl-
tatigen Einfiuss E\v. Exzellenz wiederholt zu unterstiitzen.
— Daher sei Dank Ew. fiirstb. Gnaden, in deren Bistum
cine Niederlassung zu haben tur uns ein Gliick und
cine Ehre ist.

Ja, wirklich gliicklich sind wir, unter der weisert
Leitung Ew. fiirstb. Gnaden wirken zu konnen, welche
unter dem osterr. Episkopat wegen ihrer ausgezeichneten
Eigenschaften hervorragen.

Gliicklich sind wir in dem Bewusstsein in Ew.
Exzellenz einen einflussreichen Beschiitzer, einen gii-
tigen Vater, einen weisen Fiihrer gefunden zu haben.

Darum bitte ich die verehrten Anwesenden mit
mir in den freudigen Ruf einzustimmen:

Se. Exzellenz der Geheimrat Sr. Apost. Maj. unseres
allergnadigsten Kaisers Franz Joseph I., der hochw.
Fiirstbischof von Marburg, Dr. M. Napotnik, er lebe
hoch! Živio!

Na to zdravico so knezoškof odgovorili:

Wie schon gestern, so heifie ich Sie, Hochwiir-
diger Herr Direktor, samt ihren lieben Mitgenossen
heute neuerlich von Herzen willkommen.

Herr Direktor danken mir fiir manches, was ich
fiir das Zustandekommen dieser Jubilaums-Griindung ge-
tan hatte. Ich habe mich mit Freuden dafiir eingesetzt,
dafi hierher nach Wernsee Salesianerpriester kommen
mbchten, und es gab nicht wenige Bedenken von Seiten
der Kongregationsoberen, wie auch von Seiten der Behor-
den zu zerstreuen. Heute danke ich Ihnen und Ihren
Mitbriidern, dafi Sie der Stimme Gottes und meinem
Rufe gefolgt sind und sich in dieser Gegend angesiedelt
haben.

Ich habe heute unter sinnreichen Zeremonien das
neue Schulhaus, das „Marienheim“, eingeweiht. Mein leb-
hafter Wunsch geht dahin, dafi sich die hiebei zum
Himmel emporgesandten Gebete erfiillen mogen. Moge
iiber dieses Haus und iiber alle seine Bewohner, Lehrer

Hiša Puščenjakova v Veržeju.

53

und Schiller, der Friede Jesu Christi kommen; moge sie
der Herr vor allem Ungemach beschiitzen und be-
wahren; mogen die Lehrenden, docentes, erfiillt werden
vom Geiste der Wissenschaft, Weisheit und der Furcht
Gottes, die Lernenden, discentes, aber von der Gnade
Gottes, auf dafi sie die empfangenen heilsamen und
niitzlichen Lehren mit dem Verstande begreifen, im
Herzen behalten, in Werken ausfiihren und in allem
den Namen Gottes preisen; ja, mogen innerhalb der
Wande dieses Hauses die Engel des Lichtes ihren Auf-
enthalt nehmen und alle Bewohner desselben, docentes
et discentes, beschirmen fur und tur!

Mit diesem Wunsche rufe ich: der Vorsteher und
Leiter des „Marienheims‘ £  in Wernsee mitsamt seinen
lieben Mitbriidern — lebe boch!

Prevzvišeni so še napili domačemu g.  županu in
g. nadučitelju, predsednik Marijanišča pa sosednim gosp,
duhovnikom in odbornikom Marijanišča.

K slovesni otvoritvi je došlo tudi več brzojavnih
in pismenih čestitk.

Sv. Lenart v Slov, goricah:

Vsemogočni dal, da bi vedno bil novi zavod na¬
šemu ljudstvu v korist, Veržejcem v ponos. Dr. Tiplič.

G. dr. Tiplič, čigar ime najdejo čitatelji tudi med
ustanovniki, je veržejski rojak in sedaj zdravnik pri
Sv. Lenartu v Slov. gor.

G. katehet Smrekar v Ljubljani, znan kot goreč
prijatelj salezijanske družbe, je iz Ljubljane poslal v
latinskem jeziku naslednjo čestitko:

Hiša salezijanska v Veržeju bodi nov in obilen
vir milosti za Štajersko in za celo sv. Cerkev! To želi
Smrekar.

54

Sevnica ob Savi:

Z Vami se danes veselimo tudi mi ter molimo,,
naj Bog obilno blagoslovi prvi salezijanski zavod v
naši škofiji.

Doberšek, Kolenc, Gorjup, p. Hugolin.

Gradec:

Prisrčen pozdrav z iskreno željo, naj delo raste,
cvete in prospeva.

Ignac Gabre, I. Strnišča,
Marijina brata.

Prvi je veržejski, drugi križevski rojak.

Posebno v toplih besedah je pozdravil otvoritev
novega zavoda g. Ivan Vreže, kn.-šk. duh. svet, in pro¬
fesor na c. kr. učiteljišču v Mariboru.

Pismo je bilo naslovljeno na predsednika družbe
„Marijanišče“, pa se nanaša na zavod in se glasi:

Velecenjeni gospod doktor!

Dolgoletne Tvoje srčne želje se izpolnjujejo. Rojst-
veni Tvoj kraj dobi zavod, prepomenljiv za Veržej in
za vso ljutomersko dekanijo ter velevažen za vso ob¬
širno Lavantinsko škofijo. Pod čisto posebnim Marijinim
varstvom se bo ljuba naša mladina v „Marijanišču“
v duhu in po navodilih nesmrtnega Don Boška odga-
jala za vero, dom, cesarja. Izkušeni sinovi velikega
ustanovitelja bodo gojili v mladih srcih pravo ljubezen
do Boga in sv. Cerkve, njegove hčerke na zemlji,
bodo stavili temelj za boljšo bodočnost krasne naše
domovine in utrjevali posebno danes toliko potrebno
pravo avstrijsko domoljubje.

Božji blagoslov, ki ga bodo sprosili in z velikim
veseljem delili prevzvišeni naš nadpastir, knez in škof,
v nedeljo dne 27. oktobra 1.1. na najmlajši naš zavod,

Ženski odbor Marijanišča.

Fr. Vaupotič. Jul. Sršen. Joz. Čagran.

Al. Onišak, Al. Panič, prof. Fr. Kovačič, Marija Koroša, Marija Kralj,
podpredsednica. predsednik tajnica.

55

ostani v Marij anišču vselej in obrodi v stoletja, kolikor
le mogoče, obilne in blagodejne sadove. Božja pomoč
ostani vedno z vami!

Sam — osebno — se radi svojih stanovskih dolž¬
nosti žalibog ne bom mogel udeležiti prepomenljive
slovesnosti, pa v duhu sem in bom z Vami, podpirajoč
Vaše želje in goreče molitve s svojimi molitvami.

Maribor, dne 23. oktobra 1912.

Prof. Jan. K. Vreže.

'o'

Ob 3. uri so bile v cerkvi lavr. litanije z 2 bla¬
goslovoma, na kar so Prevzvišeni počastili z obiskom
g. župnika in hišo Puščenjakovo, kjer se je Prevzviše-
nemu poklonil ženski odbor „Marij anišča“, ki ima za
zavod velike zasluge.

Tudi rajni niso bili pozabljeni. Prevzvišeni so šli
na pokopališče ter pomolili na grobu ustanovitelja
Ant. Puščenjaka ter drugih dobrotnikov.

Le prehitro je potekel čas in Prevzvišeni so nas
morali zapustiti ter so se z vlakom ob 5’51 vrnili v
Maribor.

Začasni salezijanski zavod.

avod je otvorjen, a v njem letos ni domačinov,
skoraj sami tujci. To moramo pojasniti, da ne
bo kdo krivo sodil zavoda. Veliko težav in

ovir je bilo treba premagati, preden se je sploh doseglo,

da je salezijanska družba sprejela ponujeni zavod. Družba

56

je na Slovenskem še mlada, zatorej še ima malo sloven¬
skih moči, vabijo jo na vse kraje, kjer so jim voljni
pripraviti vse potrebno. Na lepe obljube in besede ne more
iti družba nikamor. Ko so tedaj v Veržeju obljube in
besede začele prehajati v dejanje, so tudi poglavarji
salezijanske družbe obrnili svoje oči na Veržej. Po¬
slopje se je začelo zidati, ali kaj, če bi moralo morda
več let stati prazno? Dobre ljudi bi to zbegalo, hudobni
nasprotniki pa bi se posmehovali, češ, to imate sedaj
prazen „klošter“ ! A božja Previdnost se je ozrla na
naš kraj in zavod se je otvoril prej, kakor smo mislili.
To je prišlo tako: Salezijanska družba je doslej imela
svoj zavod v prijaznem, vinorodnem kraju Penangu-
Monferrato v Gornji Italiji, tamkaj so imeli gojence iz
raznih avstrijskih dežel in iz Nemčije, ki so študirali
gimnazijo in se pripravljali, da vstopijo v salezijansko
družbo. Letos je pa naš presvetli cesar salezijansko
družbo izrečno potrdil in sedaj je trebalo imenovani
zavod prestaviti v Avstrijo in gimnazijske študije pri¬
krojiti po naših postavah. Pa kam ga prestaviti ? Kocka
je padla na Štajersko in sicer na Veržej.

Salezijanski predstojniki so stavili vodstvu „Ma-
rijanišča“ predlog: Mi prestavimo svoj zavod začasno
iz Penanga v Veržej in oskrbimo zavod z znotranjo
opravo, vi pa pozidajte do jeseni še severno in južno
stran poslopja. Če družba prestavi predstojnike, morajo
za njimi iti tudi gojenci, torej bodo ti gojenci iz avstrij¬
skih in nemških dežel nekaj časa imeli svojo streho
v Veržeju. Hiša ne bo stala prazna, zavod se uredi in
utrdi, družba si pridobi novih slovenskih moči, spozna
ljudstvo in krajevne razmere ter med tem trezno in
mirno poišče kraj, ki bo bolj primeren za gimnazijski

Grob Antona 1’uščenjaka.

Na levo (z ograjo) grob Franca Rožmana (f 25. maja
1911), velikega dobrotnika in odbornika Marijanišča.

57

zavod salezijanske družbe. Med tem se pa tudi lahko
pripravi vse potrebno za gospodarsko šolo, in ustreženo
bo obema strankama. Tako je torej preprosti Veržej
prišel do spodnje gimnazije. Ker se je pa delo zavleklo,
se I. razred ni mogel tukaj otvoriti, ampak na Dunaju,
zato se tudi letos ne morejo sprejemati domači dečki,
ker je šolsko leto že predaleč naprej.’ Treba potrpeti,
velike reči ne nastanejo en dan.

Sedanji zavod je torej le začasen, ker drugače
sploh ni bilo mogoče doseči, da bi družba salezijan¬
ska sprejela naš zavod. Tudi v Ljubljani so si od za¬
četka morali pomagati z gospodi, ki so bili po rodu
Italijani in Nemci. Odbor bi tudi s svojimi pičlimi
sredstvi nikakor ne mogel vsega oskrbeti, kar je za
tak zavod potrebno. Ustreženo je tedaj v sedanjih raz¬
merah obema strankama.

Sprejmimo torej gostoljubno sedaj gospode pred¬
stojnike in njihove gojence, ki so se iz solnčne Italije
priselili k nam na Mursko polje, katero je neki gospod
zaradi njegove lepote in rodovitnosti imenoval štajersko
Lombardijo. Roka roko umiva; odboru Marijanišča je
veliko pomagano s tem, da je hiša naseljena in je zavod
začel delovati.

Za domače fante ima zavod za sedaj tako ime¬
novani „ oratoriji t. j. ob nedeljah in praznikih se ob
prostem času zbirajo fantje v zavodu, se nekoliko po¬
igrajo, pa učijo tudi koristnih reči, petje, predstave itd.
S tem se doseže veliko ; mladina se odvrne od slabih
potov in tovaršij, v oratoriju ne sliši in ne vidi nič
nespodobnega, pač pa se marsikaj koristnega nauči.

58

Bodi tukaj izrečena tudi iskrena zahvala vsem,
ki so darovali kaj živeža, da se je zavod mogel za sito
oskrbeti za zimo. Da se čim prej uresniči tudi pravi
namen zavoda, da se otvori gospodarska šola, to nas
mora izpodbujati, da z vnemo in združenimi močmi
izpolnimo tiste pogoje, ki so potrebni za tako šolo,
zlasti: postaviti še mora primerno gospodarsko poslopje,
povečati posestvo, nabaviti potrebni stroji in živina.
Zavod pa potrebuje tudi slovenskih moči. Kdor torej
čuti poklic in veselje do redovnega življenja, naj vstopi
v družbo, Kjer bo lahko mnogo koristil bližnjemu in
zveličal sam svojo dušo.

Prvi gojenci Marijanišča s predstojniki. V sredini g. provincial dr. P. Tirone. V spodnjih vrstah
oratorijanci.

Udje „Marijanišča“ leta 1912.

Ustanovniki.

Ustanovniki so tisti udje, ki plačajo 100 K ali več ali podarijo kaj
drugo v toliki vrednosti.

Nj. Prevzvišenost knezoškof dr. Mihael Napotnik, Maribor.

Posojilnica v Križevcih.
Posojilnica Gornja Radgona,
f Puščenjak Anton, Veržej.
Puščenjak Franca, Veržej.
Puščenjak Liza, Veržej.
Puščenjak Neža, Veržej.

Budja Marija, Banovci.
Budja Matjaš, Banovci.
Cagran Jožefa, Banovci.
Farkaš Franc, Ilijaševci.
Farkaš Jožefa, Ilijaševci.
Horvat Jožef, Veržej.
Horvat Lovro, Veržej.
Horvat Marija, Veržej.

Janžekovič Lovro, župnik, Veržej.
Jurinec Matija, Banovci.

Jurinec Marija, Banovci.
Jurkovič Martin, dek., Ljutomer.
Koroša Marija, Veržej.

Korošak Marija, Ilijaševci.
Korošak Mihael, Ilijaševci.
Kosi Ana, Veržej.

Kosi Franc, Veržej.

Kosi Marija, Gradec.
Košar Franc, Veržej.
Košar Marija, Veržej.
Kovačič dr. Fr., Maribor,
f Kovačič Franc, Veržej.
Kralj Franca, Ilijaševci.
Kralj Marija, Ilijaševci.
Kralj Terezija, Ilijaševci.
t Kresonja Matija, Veržej.
Kupljen Jakob, Žihlava.

Meško Martin, župnik, Kapela.
Neimenovana, Vogričevci.
Novak Marija, Ljutomer.

Ostre Alojz, Bunčani.
Ostre Martin, Veržej,
t Pavalec Antonija, Bv. Jurij v

Slov. gor.

Rantaša Tomaž, Selišči.

Rožman Jožefa, Ilijaševci.

Rožman Neža, Ilijaševci.

Rožman Treza, Ilijaševci.
j' Rožman Franc, Veržej.
Saboti Filip, Veržej.

Saboti Marija, Veržej.

Skuhala Andrej, Banovci.

Slavič Gera, Grabe.

Sršen Fr. ml., Veržej.

Sršen Julijana, Veržej.

Sršen Kristina, Veržej.

Stališča Alojz, Veržej.

Sinko Matija, župn. v p., Središče.

Štrakl Matej, župnik, Sv. Peter
pri Mariboru.

Štuhec Gera, Gradec.

f Šuta Rupert, dekan, Zavrče.

Tiplič dr. Franc, zdravnik Sv.

Lenart Slov. gor.

Topolnik Ivan, Banovci.

Vaupotič Franca, Lokavci.
yrzel Jernej, Ljutomer.
Zvare Franca, Veržej.

Žvarc Matija, Veržej.

Skupaj 63.

60

Dobrotniki.

Dobrotniki so tisti udje, ki plačajo več kakor 1 K pa manj kakor
100 K, ali pa z vožnjo in z delom pomagajo pri stavbi.

Agrež M., kapelan, Marija Snežna.
Atelšek Ivan, kapelan, Sv. Marko.
Atteneder Jožef, župnik, Polzela.
Augustinovič Ferd., Veržej.

Babič Antonija, Lokavci.
Babič Franc, G. Krapje.
Babič Jožefa, G. Krapje.
Babič Matija, G. Krapje.

Baligač Urša in žlahta, Ogrsko.
Barbič Mihael, kapelan, Dobrna.
Baša Alojz, Gmurek.

Baša Ana, Cmurek.

Baša Andrej, Cmurek.

Baša Ivan, Cmurek.

Baša Marija, Dokležovje.

Baša Matija, Cmurek.

Baša Mihael, Cmurek.

Baša Mihael, Dokležovje.
Belec Franc, Kristanci.
Belec Franc, Logarovci.

Berden Ivan, Ogrsko.

Bezenšek Jurij,^župnik, Cadram.
Bežan Anton, Salinci.

Bežan Marija, Salinci.

Blažič Stefan, Dokležovje.
Bogovič Iv., korvikar, Maribor.
Bohak Fr., dekan, Sl. Bistrica.
Bohak Marija, Sl. Bistrica.
Bohanec Alojz, Vučja ves.

Bohanec Marija, Vučja ves.
Bohanec Martin, Vučja ves.
Bosina Iv., kapelan, Sv. Jurij Sl. g.
Bračko Antonija, Maribor.

Bratina Franc, Križevci.
Bratina Mart, Krapje.

Bratkovič Fr., župnik, Negova.
Brdnik Blaž, kapelan, Stari trg.
Brumen Franc, G. Krapje.

Budja Alojz, Banovci.

Budja Neža, Bunčani.
Bukovec Alojzija, Globoka.
Bukovšek Ant., kapelan, Prihova.
Bunderl Franc, Cezanjevci.

Bunderl Ivan, Veržej.

Bunderl Miki., Veržej.

Bunderl Treza, Veržej.

Canjko Martin, Veržej.

Canjko Tomaž, Veržej.

Cartl Ana, Vučja ves.

Cartl Ivan, Vučja ves.

Cerjak Jož., župnik, Bajhenburg.

Cigan Martin, v Gančani.

Cigut Treza, Šatahovci.

Cimerman Franc, G. Krapje.

Cimerman Franc. Veržej.

Cimerman Franca, G. Krapje.

Cimerman Franca, G. Krapje.

Cimerman Marija, G. Krapje.

Cipot Jožef, Veržej.

Cirar Neža, St. Ilj Slov. gor.

Cmerekar Alojz, Veržej.

Cmerekar Andrej, Veržej.

Cmerekar Ivana, Veržej.

Cof Anton, Grlava.

Cof Franca, Salinci.

Cof Jakob, Grlava.

Cvetko Jožef, Ključarovci.

Cvetko Jurij, kapelan,Koprivnica.

Cvetko Marija,

Cagran Franc, Banovci.

Cagran Marija, Banovci.

Čagran Martin, Banovci.

Cede Josip, župnik, Studenci.

Čižek Al., župnik, Slov. Gradec.

Čižek Jož., dekan, Jarenina.

Črnel Janez, Lokavci.

Čuk Alojz, Vučja vas.

Čuk Franc, Veržej.

Čulk Ema, Sv. Jurij ob Taboru.

Dekorli Jož., župnik, Ljubno.

Dijak Friderik, Ljutomer.

Doberšek Iv., župnik, Sevnica.

Dolamič Martin, Salinci.

Dolnarič J., Kamenščak.

Domanjko Alojz, Bučečovci.

Domanjko Jakob, Boreči.

61

Drobnič Antonija, Lokavci.

-f- Drobnič Marija.
Dunaj Franc, Cezanjevci.
Dunša Marija, Veržej.
Dvoršak Blaž, kapelan, Sv. Jurij
ob juž. žel.

Eferl Malija, župn., G. Kungota.
Erlich Jakob, Ključarovci.
Farkaš Mihael, Križevci.

Farkaš Alois, Bunčani.
.Ferenc Anton, Žihlava.
f Ferenc Franc, Banovci.
Ferenc Jožef, Veržej.
Ferenc Martin, Veržej.
T Ferenc Treza, Banovci.
Fifnja Gera, Mala nedelja.
Filipič Boštjan, Krapje.
Filipič Franc, Krapje.
Filipič Jožef, Stara ves.
Filipič Magd., Logarovci.
Flek Jožef, prošt v Ptuju.
Fujs Jožef, Nemščak.
Fuks Franc, Veržej.
Ftirst Matija, Vučja ves.
Gabre Franc, Veržej.
Gabre Ivan, Veržej.

Gabre Simon, Veržej.
Gabre Jožef, Veržej.
Gajsar Al., Veržej.
Gajsar Marija, Veržej,
t Gajsar Neža, Veržej.
Gajšek Iv., župnik, Sv. Vid pri
Grobelnem.

Gala Andr., Boreči.
Gartner Franc, župnik, Planina.
Golenač Julijana, Maribor.
Golunder J., Banovci.
Golunder Marija, Veržej.
Gomilšek Fr., župnik, Sv. Peter
na Medv. selu.

Gorjak Jožef, Cezanjevci.
Gorjup Peter, kaplan, Sevnica.
Goršek Jožefa, Veržej.
Gottlich Alojz, Križevci.
Grantaša Matija, Veržej.
Gregorinčič Antonija.

Gunčer Jož., župnik, Sv. Mihael
nad Mozirjem.

Hanžel Franca, Veržej.
Hanžel Jožefa, Gradec.
Hanželič Franca, Veržej.
Hauptman Iv., župnik, Pernice.
Hauptman Karolina, Križevci.

Heber Fr., župnik, Sp. Polskava.
Heric Ant., Vučja ves.

Heric Franc, Boreči.

T Heric Franc, Kokoriči.

Heric Andrej, Banovci.

Herg Marija, Središče.

Herman Mihael, Bratonjci.
Herzog Anton, Križevci.

Horvat Alojz, Križevci.

Horvat Helena, Veržej.

Horvat Ivan, Križevci.

Horvat Janko, Ljutomer.
Horvat Jožef, Dokležovje,
Horvatič Ana, Križevci.

Hrastelj Fr., arhidijakon, Konjice,
t Hrastelj Greg., župnik, Selnica.
Hrastnik Helena, Sp. Polskava.
Hribernik Jak., dekan, Braslovče.
Hribovšek K., st. prošt, Maribor.
Hutter Ivan, katehet, Celovec.
Ilc Ivan, kapelan, Ruše.

Ivančič Frančiška, Križevci.

Ivanjšič Jak., Kokoriči.

Ivanjšič Mart., Kokoriči.

Ivanoczi dr. Fr., dekan, Tišina.
Jager Aug., kapelan, Ptuj.

Jandl Julij, Grlava.

Janežič Franca, Veržej.

Janežič Rudolf, špirit., Maribor.
Janžek Ed, župnik, R. Toplice.
Janžekovič Jož., župnik, Sv. Le¬
nart Slov. gor.

Janžekovič Vid, župnik, Svečina.
Javšovec Franc, Pristava.
Javšovec Franc, Veržej.

Javšovec Ivan, Sv. Jurij na Sčav.
Jelen Franc, Stara ves.

Jelen Ivan, Lokavci.

Jelen Jakob, Lokavci.

Jelen Marija, Lokavci.

Jerebič Marija, Globoka.
Jerič Mihael, Dokležovje.
Jesenak Franca, Celje.

62

Jodl Ivan, župnik, Sv. Andraž
pri Velenju.

Juger Anton, Boreči.

Juranovič Franca, Banovci.

Juranovič Ivan, Banovci
•Juranovič Marija, Banovci.
Juranovič Martin, Banovci.
Jurčič Jožef, dekan, Vuzenica.
Jureš Alojz, Boreči.
Jureš Fr„ Boreči.

Jurhar Martin, kapelan, Konjice.
Jurinec Alojz, Banovci.

Jurinec Marija, Banovci.
Jurko Ivan, župnik, Pameče.
Kaiser J., Brezno.

Karba Jožef, G. Krapje.

Karba Marija, G. Krapje.
Kardinar Alojz, Krapje.
Kardinar Anton, Vučja ves.
Kardinar Franc, Banovci.
Kardinar Ivana, G. Krapje.
Kardinar Jož., profesor, Celje.

Kardinar Mihael, Vučja ves.
Kardinar Terezija, Banovci.
Kegl Anion, Stara ves.

Kelemina Matija, župnik v pok.,
St. Ilj Slov. gor.

Kobilec Ivan, Dokležovje.

Kocbek Anton, župnik, Sv. Križ
nad Mariborom.

Kokelj Al., župnik, Vurberg.

Kolar Anton, župnik, Sv. lij pri

Velenju.

Kolar Marko, Ižckovci.

Kolar Matjaž, Ižekovci.

f Kolar Vinko, duh. v p , Žalec.
Kolarič Anton, profesor, Ptuj.
Kolarič Jožef, župnik, Paka.
Kolmanič Franc, Lokavci.
Kopun Liza, Veržej.

Kopun Marija, Veržej.

Kopun Marko, Veržej.
Koroša An*«’, Veržej.
Koroša Ivan, Maribor.
Koroša Ivan, Ljutomer.
Koroša Ivan, Veržej.
Koroša Fr. st., Veržej.

Koroša Fr. ml., Veržej.

Korošak M., Grlava.

Korošec dr. Ant., posl., Maribor.

Kos Verona, Krajna.

Koser Fr. st., Juršinci.

Kosi Alojz, Ključarovci.

Kosi Anton, Banovci.

Kosi Anton, Veržej.

Kosi Apolonija, Gradec,
Kosi Franc, Grabe.

Kosi Jakob, Grabe.

Kosi Jernej, Noršinci.

Kosi Jožef, Ilijaševci.

Kosi Marija, Grabe.

t Kosi Matija, Grabe.

Kosi Marija, Ključarovci.

Kosi Vinc., Cezanjevci.

Kotnik Fr., Veržej.

Kotnik Matija, Branoslavci.

Kovačič Alojz, Vučja ves.

Kozar Ivan, Veržej.

Kozar Liza, Veržej.

Kozar Marija, Veržej.

Kralj Ivan, Veržej.

Kralj Jakob, Vučja ves.

Kralj Marija, Vučja ves.

Kranjc Anton, Stara ves.

Kranjc Jakob, župnik, Buče.

Kranjc Jožef, župnik, Zibika.

Kranjc Jož., kapelan, Žetale,
Krautič Antonija, Sv. Jurij v Sl. g.
Krautič Janez, Sv. Jurij v Sl. g.

Krapec Martin, Ižekovci.

Krener Rudolf, kapelan, Sv.

Rupert v Sl. gor.

Križanič Marija, Boreči.

Kropivšek Val., kapelan, Šoštanj.

Krošelj Jož., provizor, Šoštanj.

Kšela Jožef, Stročja ves.

Kšela Liza, Šalinci.

Kšela Matija, Šalinci.

Kuhar Anton, kapelan, Solčava.

Kuhar Mihael, Bratonjci.

Kukol Fr., Vučja ves.

Kumer K., župnik, Prihova.

Kunčič Marija, Stara ves.

Lah Ivan, župnik, Sv. Peter
pod Sv. gorami.

Lasbacher Anton, kapelan. Videm.

63

Lebar Martin. Ižekovci.

Lebar Štefan, Ižekovci.

Leber Franc, ž. v p., Polzela.

Lenart Janez, nadžupnik, Sv.

Martin pri Sl. gr.

Lešnik L, Stara ves.

Lipovec Franc, Cezanjevci.
Lipša Franc, G. Krapje.
Lipša Marija, G. Krapje.
Lipša Ureza, G. Krapje.

Ljubša Matija, kurat, Gradec.
Lončarič J., kap., Št. Jurij ob Tab.

Lorber J., Šv. 1'eter pri Mariboru.
Lovrec Andrej, kap., Ljutomer.
Lubec Karol, dv. svet. Gradec.
Lukač Jožef, Bakovci.

Lukman dr. Fr., prof, bogosl.,
Maribor.

Luskar Andrej, kap., G. Radgona.
'Magdič Alojz, Logarovci.

Magdič Gera, Pavlovci.

Magoša Fr., Noršinci.
Makoter Franc, Cven.
Makoter Jožef, Krapje.
Makoter Matjaž, Cven.
Makovec Franc, Lokavci.
Marijina družba, Maribor.
Marijina družba, Trbovlje.
Marinič Alojz, Bunčani.
Markovič Franc, Cezanjevci.
Markovič Janez, Cezanjevci.
Markovič Jožef, Cezanjevci.

Matko Ivan, Ižekovci
Medved A. dr., prof., Maribor.
Meglič Lud., Vučja ves.

Menhart J., župnik. Vel. nedelja.
Meško Jožef, župnik, Sv. Miklavž.
Meznarič Ana, Babinci.

Meznarič Liza, Babinci.^
Miki Alojz, Sv. Jurij na Ščavnici.
Misija Mihael, Boreči.

Mlinarič Alojz, Stara ves.

Močnik Franc, kapelan, Sv.

Tomaž.

Mohorič Alojzija, Podgradje.
Moravec Fr., st. župnik, Maribor.
Mraz T., župnik v p., Gradec.

Mujdrc Kata, Belotinci.

Mursa Fr., Šalinci.

Mursa Josip, Sp. Krapje.

Muršič Julijana, Sp. Mota.

Muršič Terezija, Križevci.

Miihlfellner Rudolf, Veržej.

Nemčič Ana.

Novak Alojz. Grabe.

Novak Anton, Lokavci.

Novak Anton, Lokavci.

Novak Anton, Sp. Mota.

Novak Drag., Stročja vas.

Novak Franc, Stara ves.

Novak Franca, Ključarovci.

Novak Helena, Maribor.

Novak Ivan, Lokavci.

Novak Ivan, Branoslavci.

Novak Jernej, Veržej.

Novak Marija, Lokavci.

Novak Matija, Banovci.

Novak Nanika, Sp. Krapje.

Ogradi Franc, opat, Celje.

Onišak Alojzija, Veržej.

Osenjak Mariin, župnik, Gornja
Radgona.

Ostrž Franc, kaplan, Križevci.

Ostrc-Bundrlov rod., Veržej.

Ozmec Gustav, Ljutomer.

Ostre Anton, Bunčani.

Ostre Franc, Veržej.

Ostre Marija, Veržej.

Ostrž Franc, kapelan, Križevci.

Ozmec Gustav, Ljutomer.

Ozmec Jožef, župnik, Sv. Lovrenc
n. Dr. p.

Ozvatič Fr., župnik, Sv. Martin
v Rož.  dol.

Pahič Antonija, Maribor.

Panič Alozija, Veržej.

Panič Janko, Ogrsko.

Panič Jurij, Veržej.

Paul Ivan, Dokležovje.

Pavlič Alojzija, Logarovci.

Pavlič Liza, Logarovci.

Pavlič Marija, Logarovci.

Pečnak Josip, kapelan, Trbovlje.

Pečnik Franc, župnik, Podgorje.
Perdigal Jožef, .Dokležovje.

Peršak Jakob, Šalinci.

64

Petovar Anton, Bunčani.

Pišek Franc, poslanec, Orehova
vas.

Plateis Fr., Sv. Jakob v Slov. gor.
f Plohl Ana, Kokoriči.

Ploj Anton, Vučja v ves.

Podgorelec Jožef, Šalinci.

Podhostnik Andrej, župnik,
Rečica.

Podpečan Jernej, kaplan, Konjice.

Poljanec Alojz, Ključarovci.

Poljanec Karol, Boreči.

Poreduš Štefan, Dokležovje.

Postružnik Marija, Ljutomer.

Potočnik Matija, Stara ves.

Predi Marija, Veržej.

Prelog Alojz, Banovci.

Prelog Anton, Veržej.

Prelog Ferdinand, Šalinci.

Prelog Jožef, Dobrava.

Presker Karol, župnik, Kapele.

Pšunder Ferdo, vikar, Ptuj.

Puconja Matej, Stročja ves.

Puconja Matilda.

Pučko N., Bratonja.

Puščenjak Anton, Veržej.

Puščenjak Jožef in žl. Veržej.

Puščenjak Matija, Lokavci.

Presečnik Greg., ž. v p., Petrovče.

Pučnik Anton, kaplan, Šmarje.

Radnja Marija.

Rajh. Alojz, Ljutomer.

Rajh Jos. st., Sp. Mota.

Rajnar Jakob, Ključarovci.

Rajnar Ivan, Veržej.

Rakuša Jože, Grabe.

Rantaša Mihael, Bunčani.

Rantoša Zefa, Gibina.

f Raški Ivan, Cven.

Rataj Frid, kap., Sv. Jurij ob Sč.

Raktelj Rud., župnik, Bizeljsko.

Ravtar Anica, Kapela.

Ravtar Jožef, Veržej.

Ravšl Anton, župnik, Cirkovce.

Razbornik Ivan, kaplan, Teharje.
Razlak Anton, Kristanci..

Repolusk Frid., župnik, Sv. Vid
nad Vald.

Rižnar Katarina, Ljutomer.

Rižnar Mihael, Veržej.

Rižnik L, Brezno.

Rojnik Štefan, Gradec.

Rop Martin, Maribor.

Ros Ivan, Veržej.

Ros Marija, Krapje.

Rožman, I. Boreči.

Rožmarič Anton, Veržej.

Saboti L, Ižekovci.

Sagaj Alojz. G. Krapje.

Sagaj Franc, Noršinci.

Sagaj Franc, Ključarovci.

Sagaj Marko, kapelan, Laško.

Senjkovič Marija, Središče.

Senjur Anton, Logarovci.

Serajnik J., Maribor.

Serec Franca, Šatahovci.

Simonič Marija, Dunaj.

Simonič Matjaž, Grabe.

Simonič Matija, Grabe.

Sinko Jos., župnik, Sv. Lovrenc
v Slov. gor.

Sinko Franc, kapelan, Šmarje.

Skuhala Jožefa, Banovci.

Skuhala Katarina, Banovci.

Skuhala Jakob, Banovci.

Skuhala P., župnik v p. Ljutomer.

Skuhala Tomaž, Banovci.

Skuhala Urša, Banovci.

Skuhersky Leopold, župnik Sv.

Marko.

Skvarč Josip, kaplan, Sv. Lov¬
renc v Šlov. gor.

Slana Anton, Veržej.

Slana Franc, Vučja ves.

Slavič Anton, Grabe.

Slavič Anton, Šalinci.

Slavič Anton, Šalinci.

Slavič Fr., župnik v pok. Sv.

Lovrenc nad Mariborom.

Slavič Janko, Vučja ves.

Slavič Jožef, Vučja ves.

Slavič Marija, Ključarovci.

Slavič dr. Matija, prof., Maribor.

Slavič Matija, Bučečovci.

Slavič Matija, Ključarovci.

Slavič Marija, Kamenščak.

65

Slavič Mihael, Dokležovje.
Slekovec Matija, Ilijaševci.
Smodiš Franc, Sp. Krapje.
Smodiš Ivan, Sp. Krapje.
Smodiš Marija, Ljutomer.
Sparhakl Iv., ž. v p. Sv. Peter na

Medv selu

Špindler Fr., kaplan, Brežice.

Sraka Ivan, Ižekovci.

Sraka Matjaž, Ižekovci.
Sreš Martin Ižekovci.

Sršen Alojz, Veržej.

Sršen Alojzija, Podgradje.

Sršen Anton, Veržej.

Sršen Fr. st., Veržej.

Standekar Barbara, Gradec.
Stanetič Franc, Banovci.
Stanjko Franc, Grlava.

Stegenšek dr. Aug., prof, bogosl.,
Maribor.

Sterman M., Radgona.

Stibler Alojz, Križevci.

Strašek, Radgona.

Stranjšak Franc, Bučečovci.
Stranjšak Frančiška, Maribor.
Stranjšak Tomaž, Maribor.
Stranjščak Peter, Veržej.

Strašek Mihael, župnik v pok.
Slov. Gradec.

Strmšek Fr., kaplan, Sv. Vid
pri Planini.

Strnišča Franc, Grlava.

Strnišča Marija, Veržej.

Suhač dr. Ant., dekan, Sv. Ana
na Krembergu.

Sunčič Ant, Brezno.

Šalamun Franc, dekan, Rogatec.

Šalamun p. Bern., minorit, Sv.

Trojica v Halozah.

Šalamun Jakob, Lokavci.
Šalamun Jakob, Lokavci.
Šalamun Matija, Lokavci.
Šalamun Terezija, Lokavci.
Šegula Franc, kapelan, Maribor.
Šeško Konr., kapelan, Hoče.

Šijanec Anton, župnik, Sv. Jurij
v Slov. gor.

Šimak Martin, Krapje.
Škafar Ivan, Belotinci,
Šketa Iv., kapelan, Hajdina.
Šlander Anton, dekan
f Šlander Emeran, G. Radgona.
Šmid Miloš, Solčava.
Šmidlechner Ivan, Veržej.

Šolske sestre, Sv. Peter pri
Mariboru.

t Šonaja Ana, Veržej.
Šonaja Alojz, Veržej.
Šonaja Jožef, Veržej.
Šonaja Martin, Veržej.
Šonaja Matija, Veržej.
Šoštarič Jakob, Grabe.
Šoštarič Mihael, Veržej.
Šprager Ferdo, nadučitelj, Veržej.
Šprager Marija, Veržej.

Šrajnar Fr., kapelan, Žalec.
Šrajnar Matija, Lokavci.
Štampar Ivan, Grlava.
Štrakl Marija, Križevci.
Štimac Jurij, Sred. Bistrica.
Štuhec Alojz, Logarovci.
Štuhec Alojzija, Maribor.
Štuhec Alojzija, Stara ves.
Štuhec Anton, Veržej.
Štuhec Franc, Logarovci.
Štuhec Jakob, Stara ves.
Štuhec Marija, Bunčani.
Štumpf Jožef, Bunčani.
Štumpf Mihael, Kokoriči.
Šumak Andrej, Bunčani.
Šumak Tomaž, Vučja ves

Tiplič Franc, Veržej.
Tkavc A., st. kap., Maribor.
Toman Jan., župnik, Hajdin.
Tomažič dr. Ivan, kn.-šk. dvorni

kapelan, Maribor.

Topolnik Jožef, Banovci.
Topolnik Jožefa, Banovci.
Topolnik Katarina, Banovci
Topolovec A., Toplice.

66

Topolovec Martin, Veržej.

Tratnjak Ivan, Ižekovci.

Tratnik Jos., kapel., Rajhenburg.

Trinkaus Anton, kapelan, Vel.
nedelja.

Trstenjak Ernst, vojni kurat, Trst.

Trbrča Marija, Ižekovci.

Ulčnik Martin, župnik, Dolič,
lllen Ivan, Bratonja.

Vaclavik Rob., župnik, Sv. Jedert.

Vaupotič Ana, Lokavci.

Vaupotič Franc, Lokavci.

Vaupotič Ivan, Lokavci.

Vaupotič Jožet, Lokavci.

Vaupotič Jožef, Gotovlje.

Vaupotič Lenart, Sv. Trojica v
Halozah.

Vaupotič Matija, Lokavcf.

Veranič Ant., kapelan, G. Rad¬
gona.

Verk Henrik, župn., Videm.

Viher Antonija, Žerovinci.

Viher Fr., Radomerščak.

Vindiš Martin, Dokležovje.

Vinkovič Marija, Bratonjci.

Vinkovič Martin, Dokležovje.

Voglar Liza, Gradec.

Vogrin Ivan, župnik, Sv. Barbara
v Hal.

Vogrinec Jakob, Stara ves.

Vogrinec Terezija, Stara ves.

Voh Jernej, kanonik, Maribor.

Volčič Miroslav, župnik, Brezno.

Vozlič Leopold, kapel., Sv. Vid
pri Gradcu.

Vozlič Marija, Cven.

Vraz Ant., župnik, Sv. Anton v
Sl. gor.

Vračko Evald, župnik, St. Ilj v
Sl. gor.

Vrbnjak Ivan, Ključarovci.

Vreže Ivan, prof., Manibor.

Vrzelak Martin,kapelan, Jarenina.

Weixl Jožef, župnik, Križevci.

Zavec Terezija, Ljutomer.

Zdolšek Franc, župnik, Sv. Jurij
ob Taboru.

Zelenko Martin, Veržej.

Zemljak Jakob, Cven.

Zemljič Jožef, Bunčani.

Zidanšek Jos., prof,, Maribor. „

Zlodnjak Marija, Sv. Jurij na Sč.

Zlodnjak M., Sv. Lovrenc v Sl. gor.

Zmazek Alojz, Kristanci

Zmazek Franc, župnik, Sv. Bene¬
dikt v Slov. gor.

Zmazek Jakob, Gajšovci.

Zmazek Marija, Kristanci.

Zorko Melh., kap.. Cirkovce.

Zrnko Gašpar, župnik, D. M. v
Puščavi.

Zupanič Jakob, župnik. Gotovlje.

Zver Matjaž, Ižekovci.

Žabota Franc st,, Veržej.

Žabota Gera, Veržej.

Žabota Neža, Veržej.

Žagar Ivan, kapelan, Vojnik.

Žajdala Alojz, Iljaševci.

Žalar Franc, Grabe.

Žgank Ferdo, kapelan, Sv. Martin
pri Šaleku.

Žitek Ana, Kapela.

Žitek Marko, Lokavci.

Žižek Martin, Gančani.

Žižek Matjaž, Ižekovci.

Žnidarič Andrej, Ilijaševci.

Žnidarič Franc, Grabe.

Žnidarič Marija, Grabe.

Žolgar Vinko, kapelan, Maribor.

Žoks Matjaž, Šatahovci.

Žoks Neža, Satahovci,
Zvare Anton, Veržej.

Žvarc Franc, Veržej.

Skupaj 1403.

67

Redni udje.

Redni udje so tisti, ki plačujo po 1 K na leto.

f Antloga Marija, Gotovlje.
T Antloga Urša, Gotovlje.
AntoliC Franc, Lahonščak.
AntoliC Neža, Podgradje.
Antolin Stefan.

Augustenovič Anton, Veržej.
Avar Liza, Veržej.

BabiC Franc, Stara cesta.
BabiC Franca, C ven.

BabiC Terezija, G. Krapje.
Bakan Agata, Dokležovje.
Bakan Ivan, Dokležovje.
Bakan Jožef, Dokležovje.
BalažiC Barbara, Ižekovci.
BalažiC Ivan, Dokležovje.
BalažiC Marija, Ogrsko.
Balažič Marija, Stara ves.
BalažiC Matjaž, Dokležovje.
Balažič Urša, Dokležovje.
BaligaC Marija, Belotinci.
Belec Alojzija, Grlava.
Belec Alojzija, Krištanci.
Belec Anton, Grlava.
Belec Ivan, Krištanci.
Belec Jožefa, Logarovci.
Belec Marija, Krištanci.
Belec Marija, Ljutomer.
Belec Marko, Krištanci.
Belovič Bar., Strigova.
Benko Jožef, Logarovci.
Berner Marija, Belotinci.
Bobovec Jožef, Dokležovje.
Bobovec Martin, Lipa.

Bračko Ivana, Sv. Jurij Sl. gor.
Bratina Jožef, Krapje.
Bratina Urša, Krapje.

Bratuša Fr., Vogričevci.
Brumen Franc, Križevci.
Brumen Otilija, Krapje.
Brumen Jožef, G. Krapje.
Brumen Jožef, Mekotnjak.
Brumen Marija, G. Krapje.
Brunčič Marija, Noršinci.
Brunec Mihael, Dokležovje.
Budja Marija, Banovci.

f Budja Ana.

Bunderl Neža, Veržej.
Bunderl Urša, Veržej.
Bunderl Franca, Veržej.
Cajnkar J., župnik, Središče.
Cajnko Franca, Veržej.
Cicek Mihael, Murščak.
Cimerman Al., Banovci.
Cimerman Ferd., Krapje.
Cimerman Janez, Banovci.
Cimerman Jožef, Krapje.
Cimerman Marija, Grabe.
Cimerman Matija, Stara cesta.
Cigan Ivan, Gančani.

Cipot Treza, Veržej.

Cirar Marija, Veržej.

Cokan Alojzija, Krapje.
Cokan Apolonija, Krapje.
Cokan Lovro, Krapje.
Colnarič J., Veržej.

Cvetko Jož., Ključarovci.

Čebašek Jakob, kaplan, Dobova.
Cernel Janez, Lokavci.

Crček Franc, Krištanci.
Crček Marija, Krištanci.
Cuješ Antonija, Ljutomer.

Čuk Alojz, Kokoriči.

Crnčič Marija, Gomila.

Črnko J., župnik v p. Studenci.
Dajčar Ivan, Kamenščak.

Dajčar Marija.

Denza Ana.

Dolamič Anton, Križevci.
Dolamič Julijana, Krištanci.
Dolamič Jožefa, Krištanci.
Dolamič Marija, Babinci.
Dolamič Matija, Krištanci
Dolamič Matjaž, Mekotnjak.
Dolamič Treza, Krištanci.

Drašak Liza, Sv. Jurij v Sl. gor.
Domanjko Franc, Vučja vas.
Domijan Urša, Dokležovje.
Drobec Marija, Hrastje.

Džura Marija, Melinci.

68

Ehrlich Franc, Št. Ilj v Sl. gor.
Erjavec Jakob, Cven.

Erjavec Mihael, Krištanci.
Erjavec Urša, Krištanci.
Essenig Ivana, Krčovina.
Farkaš Jakob, Križevci.
Farkaš Jožefa, Grlava.
Farkaš Katarina, Grlava.
Farkaš Marija, Bunčani.

Fekonja Ivana, Žerovinci.
Ferenc Alojz, Stara ves.
Fifnja Franc, Grabe.
Filipič Alojz, Stara ves.
Filipič Ivan, Grlava.
Filipič Marija, Krapje.
Filipič Marija, Grlava.
Fink Jakob, kurat, Maribor.
Fluhar Antonija, Grabe.

Fras Ivan, Sv. Jurij v Slov. gor.
Fiirst Franc, Cezanjevci.

Fiirst, in p. Viktora, Gorica.
Gabre Anton, Stara ves.
Gabre Marija, Veržej.

Gajsar Marija, Veržej.
Gajsar Jožef, Veržej.
Golobič Jakob, Ljutomer.
Gomilšek Gerta, Gradec.
Gomzej Jožefa, Selišči.
Gregorič Zvonimir, Maribor.

Gregorinčič Antonija, Lokavci.
Gregorinčič Antonija, Grabe.
Gregorinčič Marija, Cezanjevci.
Hanželič Franca, Veržej.
Hausman Alojzija, G. Mota.
Hedžet Ana, Veržej.

Hedžet Anton, Gomila.

Hedžet Alojzija, Žerovinci.
Hedžet Feliks, Veržej.
Hedžet Franc, Žerovinci.
Hedžet Julijana, Žerovinci.
Hedžet Marija, Gomila.
Hedžet Matija, Žerovinci.
Heric Anton, Grlava.

Heric Anton, Vučja ves.

Heric Antonija, Banovci.
Heric Jožef, Kokoriči.
Heric Marija, Stročja ves.
Hrastovec Jožef, Križevci.

Hren Liza, G. Grad.

Hohnjec dr. Josef, prof. bogosL
Maribor.

Horvat Ana.

Horvat Anton, Ogrsko.

Horvat Franc, Pristava.

Horvat Ivan, Gančani.

Horvat Jožef, Gančani.

Horvat Marija, Belotinci.

Horvat Marija, Veržej.

Horvat Matjaž, Dokležovje.

f Horvat Urša, Ogrsko.
Hrastovec Jožef, Križevci.
Izak Jož., Križevci.

Janežič Antonija, Libanja.

Janežič Franca, Gradec.

Janežič Ivan, Libanja

Janežič Marija, Veržej,
Janše L, Kupetinci.
Janžekovič Ana, Ključarovci.
Jaušovec Jožef, Logarovci.
Jaušovec Julija, Logarovci.
Jelen Alojz, Lokavci.

Jelen Franc, Stara ves.

Jelen Jožefa, Banovci.

f Jelen Katarina, Banovci.

Jenič Ivan, Dokležovje.

Jenuš M., Sv. Peter pri Mar.

f Jerebič Vid, Globoka.

Jerič Jožef, Gančani.

Jerič Štefan, Gančani.

Jerovšek dr. Anton, Maribor.

Jureš Franc, Boreči.

Jureš Marija, Boreči.

Jureš Marija, Logarovci.

Jurinec Katarina, Banovci.

Jurinec Matija, Gajšovci.

Jurkovič Jakob, Vučja ves.
Kamerlin Franc.

Kamerlin Treza, Kamenščak.

Kancer Marija, Belotinci.
f Karba Gera, Ljutomer.
Karba Katarina, G. Krapje.
Karba Marija, G. Krapje.

Karba Martin, Šalinci.

t Karba Martin, Ljutomer.
Kardinar Anton, Vučja ves.
Kardinar Franc, Banovci

69

Kardinar Franc, Logarovci.

Kardinar Marija, Banovci.

Kavas Jakob, Ogrsko.

Kegl Alojz, Stara ves.

Kegl Marija, Sv. Tomaž.

Keresztur Treza, Ogrsko.

Kirar Ana, Sv. Peter pri Mari¬
boru.

Kirar Franc, Sv. Peter pri Mari¬
boru.

Kirar Jozipina, Sv. Peter pri
Mariboru.

Kirar Jožef, Sv. Peter pri Mari¬
boru.

Kirci Aarija, oratonci.

Klemenčič Jož., Dokležovje.

Klepec Pavel, Gančani.

Knaflič Anton, Vučja ves.
Knechtl Katar., Krčovina.

Kocijan Marija, Mekotnjak.

Koder Avguštin, Mekotnjak.

Kodlič Katarina.

Kolar Alojzija, Logarovci.

Kolar Ana, Ogrsko.

Kolar Marija, Hrastje.

Kolar Martin, Logarovci.

Kolarič Angela, Stara cesta,
Kolarič Franca, Zasade.

Kolarič Ivana, Križevci.

Kolbl Jožef, C ven.

Kolmanič Apolon., Murščak.

Kopun Antonija, Veržej.

Kopun Janez, Veržej.

Koroša Ana, Veržej.

Koroša Ivana, Maribor.

Koroša Ivanček, Maribor.

Koroša Jul., Veržej.

Koroša Marija, Veržej.

Koroša Neža, Veržej.

Koroša Radovan, Maribor.

Korošak Marija, Grlava.

Korošec Terezija, Ljutomer.

Kosanič Franc, Kristanci.

Koser Fr., ml., Juršinci.

Kosi Alojz, Ključarovci.

Kosi Ana, Veržej.

Kosi Ana, Žerovinci.

Kosi Marija, Grabe.

Kosi Matija, Kristanci.
Kosi Tomaž, Kristanci.
Kostanjšek Gera, Maribor,
Kostanjšek Marija, Maribor.
Košar Anton, Veržej.
Košar Marija, Veržej.
Košar Terezija, Veržej.
Košič Anton, Krapje.
Košti Alojzija, Logarovci.
Košti Jožef, Logarovci.
Košti Katarina, Logarovci.
Kotnik Franc ml., Veržej.
Kotnik Marija, Veržej.
Kovačič Franc, C ven.
Kovačič Janko, Ljutomer.
Kovačič Terezija, Ljutomer.
Krajec Marija, Kamenščak.
Kralj Andrej, Mala nedelja.
Kralj Marija, Ivanjkovci.
Kramberger Jožef, Ljutomer.
Kraner T., Sv. Jurij v Sl. g.
Kranjc Frančiška, Sp. Mota,
Kranjc Jakob, Sp, Mota.
Kranjc Marija, Cven.

Kranjc Marija, Maribor.
Kranjc Marija, Sp. Mota.
Kranjc M., kap., Središče.
Kreslin Ana, Ižekovci.
Kreslin Marija, Pečuh.
Krenus Julijana.

Križan Alojz.

Križan Franc, Boreči.
Križan Franca.

Križan Marija, Žerovinci.
Križan Neža, Križevci.
Križanič Lovro, G. Mota.
Križanič Marija, Ljutomer.
Kšela Jožef, Mekotnjak.
Kuhar Franc, Bakovci.
Kuhar Marija, Bakovci.
Kukol Franc, Vučja ves.
Kupljen Fr. ml., Veržej.
Kuhar Anton, Ižekovci.
Kuhar Anton, Ižekovci.
Kuhar Franc, Bakovci.
Kuhar Marija, Bakovci.
Lah Franc, Sp. Mota.
Lah Kerezija, Sp. Mota.

70

Lebar Štefan, Ižekovci.

Legat Neža, Sv. Jurij v Sl. g.
Legen Marko, Gančani.

Lepuša Eva, Ljutomer.
Leskošek L, Radgona.
Leskovar Ferdo, Maribor.
Lešnik Ana, Dobrava.

Lipovec Feliks, Mekotnjak.

T Lipovec Frid, Sv. Miklavž.
Lipovec Martin, Podgradje.

t Lipovec Mihael, Sv. Miklavž,
f Lipovec Urša, Sv. Miklavž.

jjipša Jožef, Križevci.

Lipša Matija, G. Krapje.

Lipša Treza, G. Krapje.

Lom Fr., župnik, Sv. Peter na
Kronski gori.

Lorbek Terez., Sv. Jurij v Sl. g.
Lorber Jožefa.

Lovrec Terez., Sv. Jurij v Sl. g.
Lukač Imbre, Dokležovje.

t Lukovnjak Franc.
Lukovnjak Neža.

Magdič Franc, Križevci.

Magdič Franc, kapelan, Sežana.
Magdič Marija, Ključarovci.
Magdič Vid, Ključarovci.

Maguša Franca,

Majcen Ivan, Kamenščak.
Majcen Jožefa, Stara ves.
Makoter Jožef, Krapje.

Makoter Marija, G. Krapje.
Makovec Jožefa, Lokavci.
Makovec Martin, Grlava.
Marinič Franc, Logarovci,
Marinič Franc, Logarovci.
Marinič Franca, Logarovci,
Markovič Alojz, Logarovci.

Markovič Gera, Cezanjevci.
Maruša Ana, Ogrsko.

Maruša Urša,

Masten Antonija, Brebrovnik.
Mavčec Marko, Gančani.
Mavčec Ivan, Gančani.

Mavčec Ivan, Gančani.

Mavrič Franc, Logarovci.
Mavrič Franc, Logarovci.
Meserič Ana, Ižekovci.

Meško Jožef, župnik, Sv. Miklavž.
Meško Marija, Ključarovci.
Meznarič Franc, Mekotnjak.
Meznarič Marija, Mekotnjak.
Meznarič Veronika, Krapje.
Meznarič Tomaž, Ižekovci.
Mihelič Franc, Stročja ves.
Misija Ana, Gor. Mota.
Misija Marija, Gor. Mota.
Misleta Alojz, Babinci.
Misleta Neža, Babinci.

Mlinarič Andrej, Krištanci.
Mlinarič Franc, Krištanci.
Mlinarič Jožefa, Krištanci.
Mlinarič Mihael, Krištanci.
Mlinarič Terezija, Krištanci.
Muhič Marija, Belotinci.
Munda Jožef, Cezanjevci.
Muršič Andrej, Spod. Mota.
Muršič Franc, župnik, Fram.
Muršič Franc, Šalinci.
Muršič Julijana, Sp. Mota.
Muršič Neža, Šalinci.
Nedok Fr., Dobrava
t Neinenaro Jos., v Sv. Miklavž.
Nemec Alojzija, Šalinci.
Nemec Peter, Cven.
Novak Alojzija, Veržej.
Novak Franc, Banovci.
Novak Ivan, Lokavci.
Novak Gera, Krapje.
Novak Lovro, Ključarovci.
Novak Ivan, Nunska graba.
Novak Franca.

Novak Gera, Lokavci.
Novak Neža, Banovci.
Obal r., živi in mrtvi, Bakovci.
Ogrizek Franc, župnik, Dramlje.
Onišak Marija, Veržej.

Ornik Antonija, Sv. Jurij v Sl. g.
Ornik Marija, Šv. Jurij v Sl. gor.
Ornik Ver., Sv. Jurij v Slov. gor.
Ornik Matilda Maribor.

Ostre Ana, Veržej.
Ostre Antonija, Maribor.
Ostre Franc, Veržej.
Ostre Marija, Veržej.
Ostre Marija, Veržej.

71

Ostre Peter, Maribor.
Ostre Stanislav, Veržej.
Ostre Terezija, Veržej.
Ozmec Julijana, Radomerje.
Padanič Marija,
Paušner Uršula, Libanja.
Peček Ana,
Peček Ana, Ogrsko.
Peček Barbara, Ogrsko.
Perdigal Matjaž, Dokležovje.
Perša Jožef, Cezanjevci.
Peršak Marija, Ilijaševci.
Pihler Alojzija, Žerovinci.
Pihler Jožefa, Žerovinci.
Pintarič Blaž, Cven.

Plečuh Jožefa, Gradec.
Podgorelec Dora, Ogrsko.
Podplatnik Ivan, Kristanci.
Polanič Jožef, Logarovci.
Poljanec Matjaž, Kristanci.
Poluno Jakob, Zunerwald.
Poljanec Matjaž, Kristanci.
Poreduš Ivan, Ižekovci.
Poreduš Marija, Ižekovci.
Predi Helena, Veržej.
Prelog Alojzija, Ključarovci.
Prelog Marija, Veržej,
f Prelog Marija, Veržej.
Prelog Matija, Stara ves.
Puconja Ana, Sp. Mota.
Puconja Marija.

Pučko Andrej, Stara cesta.
Pučko Jožef, Krapje.
Pučko Liza, Sp. Mota.
Pučko Andrej, Stara cesta.
Puhar Jožef, Mekotnjak.
Pukšič Alojz, Podgradje.
Puščenjak Alojz.

Pušenjak Ivan, Cezanjevci.

Rabuza Jakob, kaplan, Gornji
grad.

Radonja Marija, Ogrsko.
Rajh Franca, Hrastje.
Rajh Ivan, Sp. Mota.
Rajh Marija, Kristanci.
Rajh Marija, Sp. Mota.
Rajh Milena, Cven.

Rajh Apolonija, Ključarovci.

Rajh Tomaž, Hranjigovščak.

Rajh Tomaž, Sv- Tomaž.

Rajnar Ana, Rakovci.

Rajnar Apolonija, Ključarovci.

Rajtar Anton, Kristanci.

Raj tar Franc, Kristanci.

Rajtman Marija, Logarovci.

Rajtman Matilda, Logarovci.

Rantaša Alojz, Bunčani.

Rantaša Alojzija, Bunčani.

Rantaša Ljudovik, minorit, Ptuj.

Rauter Franc. Cezanjevci

Rauter Ivan, Cezanjevci.

Rauter Janez, Cezanjevci.

Razlag Marija, Logarovci.

Rep Marija, Logarovci.

Rep Jožef. Kamenšak.

Repolusk Frid., župnik, Vid nad

Valdekom.

Ribič Ivan, Cezanjevci.

Rihtarič Ana, Strigova.

Rižnar Apolonija, Ljutomer.

Robinščak Marija, Banovci.

Ros Jožef, Vučja ves.

Rotar Franca, Veržej.

Rotar Marija, Žerovinci.

Rotar Terezija, Banovci.

Rudolf Jožef, Cezanjevci.

Rus, Jožefa, Cven.

Sagaj Marija, Babinci.

Sagaj Franc, Ključarovci.

Senčar Marija, Stara ves.

Senčar Peter, Stara ves.

Senekovič Ivana, Sv. Jurij v Sl.

goricah.

Senekovič Tilika Sv. Peter pri

Mariboru.

Senica Marija, Ižekovci.

Senjur Tomaž, Hrastje.

Serec Amalija, Babinbi.

Serec Augustina, Babinci.

f Serec Helena.

Sever Franc, Banovci.

Sever Franc, Ljutomer.

Sever Jožef, Cven.

Simonič Ana, Sv. Tomaž.

Simonič Ana, Trnovci.

Simonič Franc, Grabe.

72

Simonič Marija, Grabe.

Simonič Matija, Grabe.
Simonič Franc, vikar, Maribor.
Skuhala Alojz, Ključarovci.
Skuhala Franc, llijaševci.
Skuhala Franca, llijaševci.

f Skuhala Jožefa, Banovci.
Skuhala Mihael, llijaševci.
Skuhala Terezija, Ključarovci.
Slana Alojz, Ključarovci.
Slana Ana, Sv. Tomaž.

Slana Franc, kaplan, Sv. Lenart
v Slov. gor.

Slana Marija, Krapje.

Slana Neža, Veržej.

Slana Neža, Ključarovci.
Slavec Albin, župnik, Reka.
Slavič Franc, Dobrava.

Slavič Franc, Salinci.

Slavič Janko, Vučja vas.
Slavič I., llijaševci.

Slavič Jožef, Cven
Slavič Marija, Lokavci.
Slavič Tereza, Stara ves.
Slavič Terezija, Vučja ves.
Slavič Urban, Murščak.
Smodiš Matej, Sp. Mota.
Snedec Marija, Veržej.
Snedec Marija, Veržej.

f Snedec Martin, Veržej.
Sobočan Ana, Dokležovje.

f Špindler Marija, Stara ves.
Sreš Martin, Ižekovci.

Sreš Ana, Bakovci.

Sršen Ana, Stročja ves.
'Sršen Julika, Veržej.
Sršen Marija, Veržej.
Sršen N., Veržej.

Sršen Marija, Ljutomer.

Sršen Ivan, Podgradje.
Sršen Matija, Ljutomer,
Stanjko Marija, Logarovci.
Stanjko Malija, Mekotnjak.
Stanjko Martin, Logarovci.
Stegmilller Matilda, Kamenščak.
Stojko Marija, Logarovci.

Stojko Martin, Logarovci.
Stranjšak Franc, Hrastje.

Stranjščak Peter, Veržej.
Strnišča Franc, Grlava.
Strnišča Ivan, Križevci.
Sunčič Alojzij, Maribor.
Šalamun Ana, Lokavci.
Šalamun Liza, Lokavci.
Šalamun Marija, Lokavci.
Šalamun Matija, Lokavci.

Šalamun Valentin, Lokavci.
Šaruga Katarina, Krog.
Šegula Marija.

Selih Jurij, župnik, Sv. Kungota
na Pohorju.

Šenkec Helena, Ogrsko.

Šijanec Liza, Boreči.
Šijanec Marija, Jamna.
Šipos Jožef, Ogrsko.
Škafar Ana, Ogrsko.

Škamlec Ignac, župnik, Leskovec
Škrjanec Ivan, Benetek.

Škrlec Tomaž, Savci.
Skrlec Treza. Šratovci.

Slik Janez, Sv, Peter pri Mar.
Šnajder Ivana, Sv. Jurij v Sl. g.
Šonaja Alojzija, Veržej.

Šonaja Franca, Veržej.
Šonaja Marija, Veržej.
Šonaja Marija, Veržej.
Šonaja Treza, Veržej.
Šoštarič Jakob, Grabe.
Šoštarič Franca, Grabe.
Šoštarič Helena, Stara cesta.
Šoštarič Lud., Mekotnjak.

Šoštarič Marija, Grabe.

Špindler L, Cven.

Štampar Antonija, Grlava.
Štampar Marija, Grlava.
Štampar Marija, Ljutomer.
Štampar Treza, Grlava.
Štaman Alojz, Cven.

Štampet Marija,
Štefanec Ivan, Krištanci.
Štefanec Jožefa, Krištanci.

73

Štrakl Barbara, Sv. Peter pri
Mariboru.

Štuhec Alojz, Logarovci.

Štuhec Franc, kapelan, Sv.

Miklavž.

Štuhec Jožefa, Logarovci.

Štuhec Marija, Logarovci.

Štuhec Marija, Logarovci.

Štuhec Matija, Logarovci.

Štumpf Ana, Bunčani.

Štumpf Terezija, Kokoriči.

Štupca Antonija, učiteljica, Mari¬
bor.

Šumak Franc, Vučja ves.

Šumak Treza, Vučja ves.

Šumen Martin, Gančani.

Tašner Ana, Mala nedelja.

Temlin Mihael, Melinci.

Temlin Rozalija, Melinci.

Tibat Jožef, Oven.

Tomažič Martin, kapelan, Sv.

Peter pri Mariboru.

Tkalec Urša,

Tratnik Marija,

Trojnar Anton, Cven.

Trnovec Marija, Ljutomer.

Tutan Ana, Bakovci.

Uranek Alojz, Maribor.

Vajda Liza, Stara ves.

Vajs Jožef, Stara ves.

Valcer Neža, Ljutomer.

Vaupotič Ana, Lokavci.

Vaupotič Marija, Hrastje.

Vaupotič Marija, Lokavci.

Veberič Alojzija, Vučja ves.

Viher Franc, Moravci.

Viher Lucija, Moravci

Viher Neža,

Vogrin Marija, Sv. Jurij v Sl. g.

Vogrinec Helena, Ljutomer.

Vogrinec Ivana, Noršinci.

Vogrinec Jožefa, Kamenščak.

Vogrinec Treza, Stara ves.

Voglar Jakob, Sv. Jurij v SL g.

Vrabl Marija,

Vrbnjak Ana, Logarovci.

Vrbnjak Anton, Križevci.
Vrbnjak Ivan, Ključarovci.
Vrbnjak Jožefa, Ključarovci.
Vbros Istvan, Ičekovci.
Vrbnjak Franc Logarovci.
Vrbnjak Gera, Ljutomer.

Vrečar Marija, Sv. Andraž 81. g.
Vršič Franc, Cven,
Vrzel Ana, Veržej.

Weiss Marija, Križevci.
Zadravec Antonija, Veščica.
Zadravec Štefan, Gajšovci.
Zadravec Štefan, Logarovci.
Zachrl Franc, učitelj, Ljutomer.,
Zakošak Ivana, Sv. Lovrenc v
Slov. gor.

Zamuda Matija, Ključarovci.
Zanjkovič Marija, Središče,
t Zavec Marija, Ljutomer,
t Zavec Mihael, Ljutomer.
Zavec Terezija, Ljutomer,
f Zavec Terezija, Ljutomer.
Zavratnik Marija, Cezanjevci.
Zavratnik Matija, Mekotnjak.
Zelenko Alojzija, Veržej.
Zemljič Ana, Dokležovje.
Zemljič Franc, Pršetinci.
Zemljič Marija, Kapela.
Zemljič Tomaž, Radoslavci.
Zmazek Ivana, Logaorvci.
Zmazek Jakob, Gajšovci.
Zmazek Marko, Krištanci.
Zmazek Matija, Logarovci.
Zorko Helena, Hrastje,
t Zupanič Ana,
Zupanič Ana, Gotovije.
f Zupanič Anton,
t Zupanič Franc,
Zupanič Franc,
Zupanič Jožef,
Zupanič Jurij,
Zupanič Marija, Gotovije.
Zupanič Terezija,
Zver Barbara,
Zver Helena,
Zver Urša, Ižekovci.

Zalar Franc, Grabe.
Žalar Marija, Grabe.

74

Zalih Ivan, LogarOvci.

Žalih Janoš, Gančani.

Žalih Martin, Gančani.

Zalih Mihael, Gančani.

Žibek Andrej, Kristanci.

Žilavec Mihel, Dokležovje.

Žmavc Ivan, Banovci.

Žnidarič Ivan, Križevci.

Žnidarič Marija, Grabe.

Županec Barbara, Radomerje.

Skupaj 651.

Koncem 1. 1911. je bilo 40 ustanovnikov, do konca
1. 1912. je pristopilo novih 23; dobrotnikov je imela
družba 1. 1911. 326, to število je 1. 1912. poskočilo na
1403, rednih udov je 1. 1911. bilo 361, koncem 1. 1912.
pa 651. Med starimi rednimi udi pa še mnogi niso za
1. 1912. vplačali udnine. Nujno prosimo, da to v novem
letu store.

*

* *

Ko je bila knjižica skoraj dotiskana, je došla kn.
šk. ordinariatu prevesela vest, da je c. kr. namestništvo v
•Gradcu z odlokom z dne 19. januarja 1913 št. 6 29 * 1 ’’
1912 potrdilo Salezijansko naselbo v Veržeju.

KAZALO.

Stran

Cerkveno odobrenje. II

Uvod.III—IV

Pridiga Lavantinskega knezoškofa po dokončani blagoslo¬

vitvi Marijinega doma v Veržeju 1—26
Lelo pri stavbi.27—31

Slovesna blagoslovitev zavoda.32 — 55

Začasni salezijanski zavod.55—58

Udje Marijanišča leta 1912.59 — 74

SLIKE:

Mati dobrega sveta.

Knezoškof dr. Mihael Napotnik.

Župna cerkev v Veržeju.

f Anton Puščenjak.

Sestre Puščenjakove.

Salezijanski zavod »Marijanišče« v Veržeju začetkom junija 1912.

Južna in jugozahodna stran (dvorišče).

Marijanišče v Veržeju 27. oktobra 1912.

Moški odbor Marijanišča.

Kip Matere božje na glavnem trgu v Veržeju.

Ravnatelj dr. Avrelij Guadagnini.

Župnik Martin Meško.

Dekan Martin Jurkovič.

Župnik Lovro Janžekovič.

., Josip Weixl.

„ Matej Štrakl.

Kapetan Ivan Luskar.

., Andrej Lovrec.

Hiša Puščenjakova v Veržeju.

Ženski odbor Marijanišča.

Grob Antona Puščenjaka.

Prvi gojenci Marijanišča s predstojniki.


Narodna in univerzitetna
knjižnica

0000044532El