December/gruden - 2015, leto XIX, številka 3. Poštnina plačana pri pošti 2256 Juršinci S toplino božič naj vas greje, naj vez med vami utrdi, a novo leto naj zaseje, kar vaše si srce želi. Ljubezen, zdravje in obilje bogato naj vas obdari in vse začrtane naj cilje v uspeh usoda spremeni. Želimo vam srečen, topel božič in vse dobro v letu 2016 – da bi znali v vsakem dnevu, ki je pred vami, najti vsaj drobec sreče, radosti in zadovoljstva. Vaš župan Alojz Kaučič in uredniški odbor Juršinskih novic 2 Dobitniki plaket in priznanj Občine Juršinci na 21. prazniku Občine Juršinci Juršinski in Dornavski “Silaki“ z županoma na prireditvi “Vlečenje vrvi med občinama. December 2015 - 3 - December 2015 Spoštovani občanke in občani! bodo več dobili informacij iz okolja (občinskih uradnikov), kako se naj obnašajo v birokratiziranem sistemu, ki samo jemlje in malo daje, bomo postali drugorazredni državljani in to ne bomo in nočemo nikoli. Kot župan zavedam stanja v državi, ki se zrcali v pogojih življenja in bivanja na lokalni ravni, a sem prepričan, da bomo občanke in občani spoštovali vrednote, ki smo jih podedovali od naših prednikov, ko se je skozi obdobja zmeraj definirala slovenjegoriška pridnost, marljivost in pogum spopasti se z vsakodnevnimi težavami. Biti in obstati, si pomagati in spoštovati, so vrline, ki so nekoč in bodo tudi jutri še bolj izrazile nas, občane. Kot ste opazili, vam spoštovani v predbožičnem pozdravu in toplih željah ne sporočam o investicijah in drugih dosežkih naše lokalne samouprave, ker se mi zdi, da je naštevanje nekih dosežkov neosebno in se je o njih razpravljalo že na drugih ravneh. V predbožičnemu obdobju letošnjega leta vam iskreno želim, da našo občino gradimo in razvijamo v prihodnje na temeljih medosebnega razumevanja ter sprejemanja različnih interesov. Poslanstvo božiča je ravno v miru in sreči. Mir in sreča bosta v prihodnje največja vrednota človeštva. Splošni mir v družbi bo pogoj za zdravo in uspešno življenje. Spoštovane, spoštovani, ob božičnem praznovanju vam želim vse dobro v krogu prijateljev, znancev in sorodnikov. Naj vas toplina bližnjih osrečuje in bogati. V novem letu 2016 pa vam želim veliko zdravja in osebnega zadovoljstva. vaš župan alojz kaučič Spet je minilo še eno obdobje skupnega sobivanja v naši občini. Če pomislim, kako čas beži in koliko bi bilo potrebno še postoriti za dobrobit občanov, sploh ne morem doumeti, da se minljivost obdobja izgublja nekje na poti med željo po razvoju občine in po rasti in utrjevanju medosebnih odnosov, temelječih na spoštovanju in vrednotenju. Prav to je danes in bo občina jutrišnjega dne. Morda bo interes in želja nekaterih po ukinitvi občin tako močna, da v prihodnosti še ene poti v vasi, razsvetljave, ali drugih infrastrukturnih projektov ne bomo mogli udejanjiti. Morda bodo na nas izvajali pritiske po ukinitvi, po strukturnih spremembah delovanja, kjer bo velikim centrom ostalo največ, podeželje pa bo obsojeno na stagnacijo. Ali pa se bo zgodilo, da bodo enostavno rekli: »Občine so le strošek države«. Mnogi bodo jim celo pritrdili. Dokler se ne bomo vprašali, kaj to pomeni za nadaljnjo kvaliteto življenja in mar to ne predstavlja nevarnosti slabšanja socialnih razmer na podeželju, mar to ne pomeni slabše pogoje predšolske vzgoje in izobraževanja v osnovnih šolah in ali bodo naši ljudje obsojeni na hiranje, ko več ne bomo mogli participirati zdravstvenega zavarovanja in domske oskrbe. Ko občani ne IZDAJATELJ: Občinski svet občine Juršinci ODGOVORNI UREDNIK: Damjan Šimenko UREDNIŠTVO: Dragica Toš Majcen, Ksenja Žmauc, Sandra Kukovec, Anica Žmauc, Alojz Kaučič in Miroslav Moleh. LEKTORICA: Ksenja Žmauc OBLIKOVANJE IN TEHNIČNO UREJANJE: Miroslav Moleh NASLOV UREDNIŠTVA: NOVICE, Juršinci 3/b, 2256 Juršinci. Tel: (02)758-21-41 Objavljene fotografije so last arhiva občine Juršinci in društev. Medij NOVICE OBČINE JURŠINCI je vpisan v razvid medijev pod zaporedno številko 150. Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v občini Juršinci brezplačno. Časopis NOVICE izhaja v nakladi 750 izvodov. TISK: Tiskarna EKART d.o.o. Sp. Jablane 19, 2326 Cirkovce. Spoštovane občanke, Spoštovani občani! Pred vami je praznična številka občinskega glasila Juršinske novice. V njej so predstavljene številne aktivnosti, ki so v naši občini potekale od avgusta daljev posameznih društvih in vaseh, pa tudi v šoli in vrtcu. Božič je pred vrati. Na adventnem venčku smo prižgali četrto svečko, ki predstavlja ljubezen. Kako lepo je gledati, kako gorijo vse štiri svečke! Koliko svetlobe nam dajejo! Morda dovolj, da lahko ob njihovi svetlobi preberemo kakšno božično zgodbo ali zapišemo lepo misel, ki se nam je utrnila v srcu. Leto, ki se izteka, je pred nas postavilo mnoge izzive, nekaterim smo bili kos, pri drugih pa nas čaka še trdo delo, da bomo našli rešitve. Vsak od nas si želi, da bi se morebitne težave, ki zadevajo posameznika, rešili čim hitreje in uspešneje. Žal včasih pri tem pozabimo na sočloveka in se ne zavedamo dovolj, da je rešitev problema enega pogojena s pripravljenostjo drugega na sodelovanje. Praznični čas naj vsakemu izmed vas prinese vsaj kanček zadovoljstva in sreče. Pomembno je, da se med seboj razumemo, se spoštujemo in v teh prazničnih dneh najdemo spodbudo, da obstaja upanje za sleherni dan. Spoštovane občanke, spoštovani občani in vsi tisti, ki prebirate naš lokalni časopis Juršinske novice, v imenu uredniškega odboravas vabim na številne prireditve, ki potekajo v teh prazničnih dneh. Želimo vam, da skupaj nazdravimo novemu, še nepopisanemu letu 2016, naj bo bogato z zdravjem, zadovoljstvom, predvsem pa z življenjskim pogumom. Le tako uspeh ne bo in ne more izostati. Mirne božične praznike in srečno 2016 vam želim skupaj z uredniškim odborom, ki se trudi ustvariti novice čim bolj zanimive in raznolike. Urednik: Damjan šimenko 4 December 2015 - ZaHvaLna Maša ZakonSkiH JUbiLantov V nedeljo, 15. novembra, smo obhajali slovesno sv. mašo zakonskih jubilantov. Z mašo smo se zahvalili za skupna zakonska leta. Slovesnosti se je udeležilo 15 zakonskih parov, ki praznujejo 5, 10, 15, 20, 25, 30, 35, 40, 45, 50 in več let zakonske zveze. Zakonci jubilanti so letos: ŠUEN, OSTERC, BRUMEN, BEC, HOLC, SLODNJAK, MAJCEN, MUNDA, RAKUŠA, KOVAČEC, TOPLAK, MATJAŠIČ, HRGA, MOHORIČ, MLINARIČ. Zbrali so se v učilnici, kjer so jim pripeli šopke in se nato v procesiji odpravili v cerkev. Organist jih je pozdravil s poročno koračnico, nadaljeval pa je mladinski pevski zbor, pod vodstvom katehetinje Lidije. Mašo je daroval g. župnik Dušan, ki je jubilante prisrčno pozdravil. Pohvalil je njihov pogum, da kot močne priče pričujejo, da je zakonska zveza lahko močna in trajna. Ljubezen med možem in ženo pa nikoli ne usahne, če le dovolita, da ta ljubezen kot potok izvira od Boga. Tako zmoreta kljubovati še tako težkim viharjem. Vsak par je za nadaljnje varstvo prejel še blagoslov in majhno knjižno darilo. Po končani maši je sledilo skupno fotografiranje in druženje ob dobrotah, ki so jih pripravile jubilantke. Marta Mikolič Foto: veronika Mikolič ZaHvaLa Za poMoč babiCi 12. septembra 2014 se je naši babici dogodila drastična sprememba – izgubila je svoj dom, svojo domačijo. Ogenj ji je vzel še tisto nekaj malega, kar ji je še ostalo, kar je ustvarila z lastnimi rokami. Že naslednji dan je bila ponujena pomoč velikodušnih ljudi, pa najsi bo materialna, denarna, fizična ali moralna, zato se zahvaljujem v imenu moje babice Rozalije Čeh za pomoč, ki ste ji jo namenili. Še posebej se zahvaljujem Občini Juršinci, županu Alojzu Kavčiču za vso pomoč in odrekanje, gasilcem PGD Gabrnik in PGD Grabšinski breg za hiter odziv in pomoč pri gašenju in pokrivanju objekta. Posebna zahvala tudi Danijelu Tošu za vso organizacijo in pomoč pri izrisu tipskih načrtov za babičin novi dom. Hvala podjetju Projekta inženiring Ptuj za novo projektno dokumentacijo in vsa soglasja za gradnjo nove hiše in vsem prijateljem in znancem, ki so pomagali na kakršen koli način. Patricija Rajh vabiLo UReDništva JURšinSkiH noviC Vabimo vsa društva, ustanove, vaške odbore, razna združenja in posameznike, da zapisujete vse vesele, zanimive, pa tudi žalostne dogodke, ki jih piše življenje. Če želite, da bi kakšno pomembno dogajanje ali zanimivost na papir strnili nam, to sporočite. Vse vaše prispevke in fotografije pošljite na naslov: • Občina Juršinci, Juršinci 3/b, 2256 Juršinci, s pripisom ZA JURŠINSKE NOVICE • po e-pošti: jursinske.novice@gmail.com ali damjan.simenko@gmail.com Prispevke lahko oddajte tudi v tajništvu Občine Juršinci. 5 - December 2015 še ZaDnJa boRba Za našeGa šaMpiona DeJana ZavCa Pozdravljeni dragi navijači! V medijih je preteklo že veliko črnila o zadnji borbi našega super šampiona Dejana Zavca. Verjetno ni nobenega navijača več med nami, ki ne bi vedel, da smo nekateri v sredo, 25. 11. 2015, drugi pa v četrtek, 26. 11. 2015, zadnjič stiskal pesti in nam je še zadnjič s povečanim utripom utripalo srce za našega šampiona Dejana Zavca. Tisi, ki smo se odpravili na dooolgo potovanje čez veliko lužo, nismo niti slutili, da je to zadnje dejanje FanCluba glede organizacije potovanja za našega velikega športnika Dejana Zavca. Vse, kar se je dogajalo okrog te borbe, je bilo na prvi pogled idealno. Ni bilo čutiti nikakršne napetosti med navijači, vsi smo bili sproščeni skupaj z Dejanom. Prevevala nas je pozitivna energija in vse je kazalo na končen uspeh, ki si ga je tako srčno želel naš šampion. Tudi en dan pred borbo, na samem tehtanju, se je čutila ta pozitivna energija in sproščenost nas vseh, kateri smo se udeležili tega dogodka, in ni nas bilo malo. Tudi tuji mediji so nas fotografirali, kot da smo navijači glavne zvezde tega dogodka in ne športniki, ki so se naslednji dan pomerili med seboj v ringu. Naslednji dan, ko se je približeval veliki trenutek za Dejana, se je dan začel s slabim vremenom. Ves čas je s presledki deževalo, zato smo se navijači upravičeno spraševali, kako bodo organizatorji izpeljali te dvoboje, saj so borbe potekale zunaj na prostem. Pozno popoldan smo se s kombiji odpravili v Hialeah, kjer je bil boksarski večer z grenkim priokusom glede organizacije. Tudi zato marsikdo v Sloveniji ni v živo videl dvoboja med Dejanom Zavcem in Laro Erislandyem. Tudi mi, ki smo bili tam, bilo nas je okrog 100 navijačev, bi kaj hitro lahko zamudili ta dvoboj med Dejanom in Laro. Kajti glede na vremenske napovedi se je organizator odločil pohiteti z glavno borbo, saj je za čas glavne borbe bil napovedan dež. Tako smo slišali samo del Dejanove pesmi, ko je bil le še par korakov oddaljen od ringa. Tudi himne nismo slišali in vsem nam je postajalo vse bolj čudno. Ko se je borba pričela, smo navijali kot po navadi za Dejana. »Dejan,Dejan, gremo, Dejan«, vse do tretje runde, ko smo ugotovili, da nekaj ni v redu z Dejanom. Glavni sodnik je prekinil dvoboj in Dejan je zaradi poškodbe izgubil dvoboj. Res je izgubil dvoboj, ni pa izgubil svojih zvestih navijačev in mnogih src po svetu, ki jih je osvojil s svojim prisrčnim nasmehom in s svojo skromnostjo. V soboto, 28. 11. 2015, ob 13. uri je FAN CLUB skupaj z Občino Juršinci in Športnim društvom Juršinci pripravil še zadnji sprejem za našega super šampiona Dejana Zavca, ki je bil izredno čustven. Videlo se je, kdo so pravi navijači, saj smo se prišli poklonit velikanu za izjemne dosežke, ki jih je nanizal na svoji bogati športni poti. Čeprav se zadnja borba ni izšla po njegovih željah, bo za nas, navijače, ostal še zmeraj šampion, kakršnega si lahko samo želimo. Zahvaljujem se Ivanu in Danijelu Hojniku za organiziran prevoz z Arrivo, Radiu tednik Ptuj, predvsem novinarju Jožetu Mohoriču, ki že vrsto let piše prispevke o Dejanu, ter Sladkemu butiku za odlično torto, ki so jo zmeraj pripravili na sprejemih, Ansamblu Trubadurji, Ljudski godbi Ivanjkovci in pevki Nini Kirič. Za sodelovanje se zahvaljujem tudi športnikom iz Juršincev in gasilcem, ki so zmeraj priskočili na pomoč ob sprejemih. Hvala tudi Dragici Toš Majcen, ki je zmeraj poskrbela za šopek rož, Občini Juršinci z županom na čelu za njegove spodbudne besede, vsem navijačem FanCluba in vsem, ki ste kakor koli sodelovali pri sprejemih. FanClub se je odločil, da bo še naprej deloval in prirejal razne oblike druženja med Dejanom in njegovimi najzvestejšimi navijači. Srečno, Dejan, v tvoji 13. rundi tvoj FanClub. Jožef Mohorič 6 December 2015 - Žetev po StaReM Juršinske žanjice, kosec in mladci na žetvi pri Sv. Duhu spremljamo in gremo navijat za juršinske žanjice, ki tekmujejo za Društvo gospodinj Marta Juršinci. Albert Horvat pa se je odločil, da bo letos žanjicam pomagal s koso. Bilo je zelo vroče. Vreme prav takšno, kot mora biti ob žetvi. Žanjice so se zbirale v senci pod košatimi lipami ob gasilskem domu pri Svetem Duhu. Juršinsko ekipo so sestavljale Katika Petrovič, Marija Filipič, Ana Zelenko in kosec Albert Horvat. Tudi naša skupina Štajerskih ljudskih noš se jim je pridružila s cepmi. V povorki smo potem odšli na njivo s pšenico v bližini znamenitega mlina na veter, ki še melje pri Svetem Duhu. Na odmerjenih parcelah se je začelo tekmovanje. Najprej so se pomerile žanjice. Katiki letos ni šlo tako gladko kot lani. Potolažilismo jo, da je kriv Janez, ker ji je premalo sklepalsrp. Po žanjicah so bile na vrsti še mešane ekipe s koscem in z dvema pobiralkama. Albert se je dobro držal in osvojili smo pokal. S podelitvijo nagrad in veselico – likofom se je pozno zvečer končala »Žetev zlatega klasa 2015« pri Svetem Duhu. anton Lajh Nekoč, ko še ni bilo strojev, je bila žetev ena od težjih kmečkih opravil. Žita so želi s srpom. To delo so opravljale pretežno ženske, pozneje pa so jim pomagali moški s koso in prirejenim ratiščem (kosišče). Ljudje so si za svoj vsakdanji kruh pomagali med seboj, danes pri enem gospodarju, jutri pri drugem, dokler niso poželi zadnjega klasa. Kljub hudi poletni vročini je bila žetev vedno praznično kmečko opravilo. To se je videlo pri oblačenju, poznalo pa tudi po hrani, ki so jo gospodinje ponudile na dan žetve. S prihodom različnih motornih kosilnic je ročna žetev začela izgubljati na veljavi. Nazadnje je prišel še kombajn, ta čuden stroj, ki je v zelo kratkem času opravil žetev in obenem še mlatev, ter dokončno pregnal žanjice z naših žitnih polj. Žetve po starem, to je ročne žetve s srpom in koso, v naših krajih že dolgo ni več. Tudi žanjic, ki še znajo vihteti srp, je vedno manj. Prav zato različna društva v naši okolici organizirajo »žetev po starem«, da bi s tem prikazali mlajšim, kako so želi nekoč. Ponekod tudi žanjice tekmujejo med seboj, katera bo boljša. Ker je lani pri Svetem Duhu zmagala naša žanjica Katika Petrovič, smo se odločili, da jo letos Dobitniki nagrad in priznanj: ana Zelenko, katika petrovič, albert Horvat in Marija Filipič ZaHvaLa JeSeni 2015 Naše letošnje kmečko leto je bilo glede na nekaj prejšnjih let ugodno. Vremenske razmere so nam bile naklonjene. Kljub hudi poletni vročini ni bilo večjega neurja, ki bi nam lahko naš trud in delo v trenutku uničilo. Spomladi smo posadili in posejali, čez poletje pa pridno obdelovali in negovali. Žetev je bila dobra, trgatev pa obilna, saj nam je sode po naših vinskih kleteh napolnila s sladkim vincem. Za vse te dobrote smo se zahvalili v nedeljo, 11. vinotoka 2015, v naši farni cerkvi svetega Lovrenca. Po slovesni zahvalni maši je Društvo za ohranjanje in razvijanje dediščine Juršinci (DORD) organiziralo že 23. prireditev Zahvala jeseni s kulturnim programom, na katerem se je predstavila Kukava s svojim sadjarstvom. V kulturnem programu so sodelovali učenci, lovrenški ljudski pevci, juršinske kraljice in skupina štajerskih ljudskih noš. Program sta povezovala humorist Korl in predsednica DORD, Marta Toplak. Prireditev je zaradi slabega vremena potekala v naši prosvetni dvorani v Juršincih. Vse prisotne so člani društva DORD tudi pogostili. anton Lajh - December 2015 7 občinSka oRGaniZaCiJa Rk JURšinCi v LetU 2015 Člani RK obiskujemo ostarele in onemogle ljudi, bolne otroke ter vse, ki potrebujejo pomoč.V okviru projekta razdelimo pakete. Letos smo imeli slavljenko, ki je slavila visoki jubilej 90 let, to je AlojzijaOsterc iz Gabrnika. Dve naši občanki pa sta dopolnili častitljivih 95 let, to sta MarijaMohorič iz Mostja inMarija Raušl iz Gabrnika. Obe sta še pri močeh, saj nam je slednja zapela pesem o čebelici, s katero se je spomnila na svojega pokojnega moža čebelarja. V Občinski organizaciji RK Juršinci smo v letu 2015 izvedli mnogo dejavnosti. Naj vam jih v naslednjem prispevki nekaj predstavimo. Vsako leto organiziramo po dve krvodajalski akciji, ki sta zelo lepo obiskani, saj brez te dragocene tekočine človek ne more živeti. To je zelo lepa humanitarna dejavnost, s katero človek pomaga človeku. Lahko se pohvalimo, da imamo v naših vrstah krvodajalca, ki je daroval svojo tekočino že 99-krat. To je naš zvesti krvodajalec FrancKump iz Senčaka. Marsikateremu bolniku je do sedaj rešil življenje, zato se mu najlepše zahvaljujemo. Obiskali smo tudi naše stare mame ter jim podarili rožo kot simbol naklonjenosti in spoštovanja. Našega obiska so bile zelo vesele, stisk roke jim je veliko pomenil. Za tri kralje obiščemo občane, stare nad 80 let, z nami pa gre tudi župan,gospod Alojz Kaučič.Pred božičem skupaj z županom obiščemo tudi občane, ki živijo po domovih za ostarele v Juršincih, na Ptuju, v Muretincih ter Rakičanu. Počasi se leto izteka, zatose vsem zahvaljujem za vso pomoč čez celo leto ter želim vsem blagoslovljene božične praznike ter obilo sreče in zdravja v prihajajočem letu. Za ooRk Juršinci: Marija Filipič 8 December 2015 - Leto, ki Ga bo teŽko ponoviti Prav gotovo se bo leto 2015 vpisalo v zgodovino društva kot izjemno uspešno v vseh pogledih. Veliko o naših uspehih in delu v tem letu je bilo že napisanega in povedanega, ampak ob zaključku leta, ko se ozreš nazaj na prehojeno pot, je potrebno nekatere stvari vendarle še enkrat izpostaviti. Prav gotovo nam je bilo v največje zadovoljstvo uspešno zaključen projekt AC 24/50. Projekt nabave novega gasilskega vozila je trajal več kot tri leta, v njega pa smo člani društva vložili veliko svojega prostega časa, odrekanja in strokovnega znanja. Tudi naša humanitarna akcija »Podarimo utrip – rešimo življenje«, v kateri smo zbirali sredstva za nakup AED-aparata je bila nekaj posebnega. Saj je potrebno poudariti, da smo projekt izpeljali izključno s humanitarnimi prispevki občank in občanov, donatorjev in sponzorjev v manj kot letu dni. Organizirali pa smo tudi že dva tečaja za nudenje nujne medicinske pomoči z vključenim AED-aparatom. Na naše uspehe iz tekmovalnega področja smo se že malo navadili. Smo namreč vedno bolj prepoznavni tudi v širši okolici ter na nivoju države, ne samo kot dobri organizatorji tradicionalnega gasilskega tekmovanja za pokal Občine Juršinci, ki ga prirejamo vsako leto na Športnem parku Gabrnik, ampak tudi kot tekmovalci na gasilskih tekmovanjih, saj naše desetine redno posegajo po najvišjih rezultatih, kjer koli se pojavimo. Letos prav gotovo izstopa rezultat naše ekipe starejših gasilk, ki so na regijskem tekmovanju na Ptuju pometle z vso konkurenco in se uvrstile na državno tekmovanje, ki bo v Kopru naslednje leto. Moški B-desetini je do tja zmanjkalo samo 0,8 sekunde. Seveda dušo in srce vsakega gasilskega društva prestavlja njegova operativna enota, nekako samo po sebi je že umevno, da se srečujemo na rednih mesečnih vajah, kjer obnavljamo naše znanje in pridobivamo novosti iz področja gasilstva. V mesecu oktobru mesecu požarne varnosti je teh aktivnosti še veliko več, saj takrat izvajamo naše poslanstvo še v večjem obsegu. Zimski meseci so za nas gasilce rezervirani za izobraževanja, na katerih pridobivamo nova znanja in specialnosti. Da društvo iz leta v leto raste, priča tudi o tem, da smo letos organizirali prvi dan odprtih vrat našega društva. Z namenom predstaviti občankam in občanom naše delo, gasilsko tehniko, zaščitno opremo in naše prostore. Kljub temu, da je bilo letošnje leto za nas izjemno delavno, se je našel čas tudi za dogodke, ki so bili namenjeni utrjevanju medsebojnih vezi. Med te dogodke spada prav gotovo kolesarjenje po naši občini, prav tako pa tudi naša že tradicionalna strokovna ekskurzija. Letos smo si ogledali eno najlepših svetovnih metropol, mesto Dunaj. Pa tudi za organizacijo in ogled boksarskega spektakla našega člana, svetovnega prvaka Dejana Zavca, na velikem platnu v našem vaško-gasilskem domu, se je kljub zgodnjim jutranjim uram našel čas. Letošnje leto je bilo za vse člane našega društva izjemno delavno in uspešno, zato smo na naše uspehe izjemno ponosni. Ponosni pa smo tudi, da lahko vsak posameznik znotraj našega društva najde: nove povezave, svoj smisel, osebno potrditev, uveljavljanje in priznanje. Vrednote gasilstva: tovarištvo, prijateljstvo, humanost, solidarnost so tudi naše osebne vrednote, zato vas vabimo, da se nam pridružite in postanete del naše in vaše zgodbe, v kateri ni prostora za sebičnost in osebne interese. Bliža se najlepši čas v letu. Čas, ko se spominjamo preteklosti in pričakujemo prihodnost. Čas, ko se želja po sreči, zdravju in uspehu seli iz srca v srce. Naj se vam uresničijo sanje, udejanjijo želje in izpolnijo vsa pričakovanja. Člani prostovoljnega gasilskega društva Gabrnik se vam iskreno zahvaljujemo za vso vašo podporo in zaupanje in vam želimo vesel božič ter srečno in varno leto 2016. Miran MUHič pGD Gabrnik 9 - December 2015 GaSiLSka opeRativna vaJa čLaniC pGD GabRnik Članice – gasilke PGD Gabrnik se lahko pohvalimo, da se že vrsto let uspešno udejstvujemo na tekmovalnem področju, vse pogosteje se vključujemo tudi v operativno delo društva in se občasno udeležujemo vaj naših operativnih gasilcev. To so tisti člani, ki so usposobljeni za posredovanja ob požarih in drugih nesrečah, s katerimi se skozi leto srečujemo. V mesecu požarne varnosti smo se članice zbrale na vajah, kjer smo se tudi me preizkusile v rokovanju z opremo, ki je sicer na suhi vaji v tekmovalnem delu ne potrebujemo. Oblekle smo zaščitne obleke, obule zaščitne škornje, si nadele delovni pas, čelado in rokavice. Telesna teža vsake posameznice se je s tem že povišala za kakšen kilogramov. Najprej smo obnovile znanje v vaji razvrščanja,potem pa se približale našim gasilskim vozilom, kjer nas je pričakal poveljnik društva. Obnovile smo znanja o gasilski tehniki in opremi, se seznanile z opremo v našem novem vozilu in izvedle mokro vajo. Še preden smo dobro pospravile opremo, je zvok gasilske sirene oznanil požar. Poveljnik nam je povedal, da gre za požar v naravi. Odpeljale smo se na kraj dogajanja in praktično preizkusile svoje znanje. Požar je bil zaradi našega hitrega posredovanja učinkovito pogašen. Seveda je bil požar namišljen, šlo je za načrtovano gasilsko vajo, katerih v mesecu oktobru ne manjka. Članice tega niso vedele, zato so nekatere raje počakale v gasilskem domu, na varnem. Po vrnitvi s prizorišča požarasmo morale ponovno ustrezno počistiti in pospraviti opremo. Sledila je samo še analiza vaje, ob kateri smo se okrepčale z malico, ki so nam jo pripravile starejše gasilke. Teknila nam je, saj smo se pošteno izmučile. Strinjamo se, da delo gasilca zahteva vztrajnost, natančnost, usklajenost, predvsem pa kondicijo in fizično moč. Drage občanke in občani, članice – gasilke PGD Gabrnik vam želimo, da vam v novem letu ne zmanjka volje, vztrajnosti in moči, ki nam je potrebna, da se upiramo vsakodnevnim težavam in optimistično zremo prihodnosti v oči. vodja članic pGD Gabrnik DeLovna akCiJa (Rabota) v GabRnikU in poStavitev kLopotCa Tudi vaščani Gabrnika smo, kot je to že tradicija v vaseh naše občine, izvedli delovno akcijo. 10. aprila smo očistili okolico, muld, otočne kanale, odstranili smo veje, ki so segale na cestišče, ter poskrbeli za ostala potrebna opravila v sklopu akcije. Zbralo se je veliko vaščanov, ki so izkazali veliko mero prizadevnosti za ureditev kraja, v katerem živimo. Po končani akciji vedno sledi družabno srečanje vaščanov, istočasno pa že naredimo načrte za nadaljnje akcije. V jeseni organiziramo družabno srečanje s postavitvijo klopotca v gornjem Gabrniku. Po stari navadi v mesecu januarju pripravimo srečanje vaščanov Gabrnika. vaški odbor Gabrnik Sreča je v majhnih stvareh, toplih ljudeh, v stisnjenih dlaneh. Člani Vaškega odbora Gabrnik vam želimo srečno novo leto 2016. 10 December 2015 - GaSiLCi pGD GRabšinSki bReG SkoZi Leto 2015 Skozi iztekajočo leto 2015 se je društvo ukvarjalo z veliko aktivnostmi in ker na koncu leta radi delamo povzetke, naj to naredimo tudi gasilci severnega dela občine. Takoj po novem letu smo naredili pregled naših aktivnosti ob obisku vseh gospodinjstev v občini z gasilskim koledarjem za leto 2015. Za vse prijete prispevke se ponovno zahvaljujemo vsem, ki ste po svojih močeh prispevali za delovanje društva. Kot osrednji dogodek v društvu je vsakoletni občni zbor, ki je že tradicionalno bil pripravljen na pustni petek. Na občnem zboru smo pregledali delovanje v preteklem letu, si zadali naloge za tekoče leto in prav posebej bili veseli sprejema novih članov. V tem letu prevladujejo ženske, kar bo popestrilo delo v pretežno moškem društvu. Tako smo svečano med članice in člane sprejeli: Ireno in Katjo Tuš, Petro Žnidarič, Sandro Matjašič, Julijo Hrga, Alena Slodnjaka, Jana Ljubeca, Davida Holca in Simona Druzoviča. Po uradnem delu je sledilo veselo druženje ob zvokih ansambla in obisku pustnih mask. Ker se v začetku leta vrstijo občni zbori ostalih gasilskih društev, smo bili člani udeleženi na vseh zborih, na katere smo bili povabljeni. V tem letu smo v našem društvu pripravili tudi občni zbor Gasilske zveze Občine Juršinci, katerega se je udeležil tudi regijski poveljnik Dušan Vižintin. Proti koncu meseca marca smo izvedli delovno akcijo in položili kabel do hišice na našem vadbeno-športnem poligonu. S tem smo dobili elektriko na igrišče in v mesecu aprilu so zasvetili tudi reflektorji. Velika zahvala za nabavo in pomoč pri izvedbi pripada mojstru, elektrikarju Andreju Čehu. Letos smo se na željo sosednjega društva že pred Florjanovo nedeljo udeležili svete maše v čast zavetniku gasilcev svetem Florjanu. Obisk je iz leta v leto večji, kar potrjuje, da smo gasilci zavedni in vedno pripravljeni pomagati sočloveku v stiski. Konec aprila smo se že tradicionalno zbrali v večjem številu in s skupnimi močmi podrli in izvlekli majsko drevo ter nabrali material za majski kres. Majsko drevo je letos daroval Andrej Mesarič, za kar mu, tako kot ostalim sponzorjem, lepo zahvaljujemo. Hvala tudi Stanku Zorko, da nam je pomagal drevo s pomočjo avtodvigala varno postaviti. Zadnjega aprila na predvečer praznika dela smo zakurili kres in priredili srečanje vaščanov ob kresu. Poskrbeli smo, da vsi prisotni niso bili lačni in žejni, pa še za zabavo s stavami za višino majskega drevesa smo poskrbeli. To tudi v letu 2016 ne bo drugače in tako vas vljudno povabimo že sedaj, da se udeležite dogodka. “Graba” rečemo našemu igrišču in vadbenemu poligonu, ki vztrajno pridobiva na pomenu, tako pri gasilcih kot ostalih vaščanih. Da bo urejeno, kot želimo, bo potrebno še nekaj postoriti, vendar smo z narejenim zadovoljni. Tako smo letos konec maja priredili družabno srečanje v “Grabi” z nogometnim turnirjem. Igralo je 6 ekip, tekme pa je komentiral Andrej Čeh. Vsem tekmovalcem, obiskovalcem in komentatorju se lepo zahvaljujemo. V mesecu juniju smo imeli kar nekaj aktivnosti. Naše članice so se udeležile srečanja članic podravske regije, ki je potekalo v Cirkulanah. Sledil je poli maraton, na katerem smo potrebovali večje število članov, da smo lahko uspešno zavarovali kolesarsko progo. Teden dni pozneje je v Juršincih na športnem igrišču in zelenici za župnijskim hlevom potekalo medzvezno tekmovanje treh gasilskih zvez v organizaciji naše gasilske zveze. Pomagali smo pri pripravi ter organizaciji in kasneje tudi sodelovali na tekmovanju s člansko desetino. Nekaj dni kasneje je bilo v Podvincih na športnem igrišču svečana podelitev in razglasitev pridobljenih nazivov za čin gasilca. V našem društvu smo tako lahko ponosni na osem novih izšolanih mladih gasilcev, ki bodo prispevali za dobro odzivnost društva in v bodoče nadaljevali humanitarno poslanstvo gasilskega društva. Kot se za gasilce spodobi smo v avgustu poskrbeli za gasilski krst novih gasilcev na našem igrišču, kjer je bilo veselo in si bodo novi gasilci ta dogodek zagotovo zapomnili. V Juršincih na igrišču je potekala tudi prireditev Oktoberfešta, kjer smo člani poskrbeli za požarno varnost vseh prisotnih. V mesecu oktobru smo sodelovali tudi na med zvezni vaji, ki je letos potekala na Polenšaku. Vaje smo se udeležili z obema voziloma in izpeljali naloge po zadanih navodilih. Eno od večjih del v oktobru je bilo pregledovanje hidrantnega omrežja, kjer smo fizično pregledali in zabeležili vse pomanjkljivosti posameznih hidrantov. Z zaskrbljenostjo ugotavljamo, da odstotek nedelujočih oz. pogojno delujočih hidrantov iz leta v leto narašča in je letos že pri 35 %. S stanjem je v obliki poročila seznanjena Občina Juršinci kot lastnica hidrantnega omrežja ter Komunalno podjetje Ptuj kot upravljalec. Upamo, da se bo na tem področju kaj premaknilo, ker le tako lahko zagotavljamo požarno učinkovitost v resničnih situacijah ob požarih. V prvi polovici decembra pa smo z veseljem sprejeli zelo lepo darilo v obliki donacije družbe Petrol, ki tudi konec letošnjega leta, že peto leto zapored, izvaja vseslovensko humanitarno akcijo Naša energija povezuje, s katero sredstva, predvidena za nakup poslovnih daril, nameni posameznikom, društvom in projektom v lokalnih skupnostih, ki jih izberejo zaposleni na Petrolovih poslovnih enotah po Sloveniji. Ob zaključku letošnjega leta, v katerem Petrol praznuje 70 let delovanja družbe, bo tako že peto leto zapored v humanitarne namene podaril 70.000 evrov. Zaposleni na bencinskem servisu Ormož in Majšperk so donacijo 400 evrov namenili Gasilskemu društvu Grabšinski breg za potrebe delovanja društva in nabavo (pre)potrebne opreme. V imenu družbe Petrol je poslovodja Jože Novak z bencinskega servisa Ormož in Majšperk sredstva predal Gasilskemu društvu Grabšinski breg. V imenu društva je donacijo prevzel poveljnik društva Franci Čuš. Predsednik Matej Holc in poveljnik Franci Čuš se skupaj z vsemi 11 - December 2015 članicami in člani zahvaljujeta Jožetu Novaku in družbi Petrol za donirana sredstva. Ker tudi v bodoče dela ter aktivnosti na našem področju ne bo zmanjkalo, vabimo k sodelovanju tako mladino, srednjo in tudi starejšo generacijo. Kje in na koga se lahko obrnete, pa je vsem poznano, ker smo člani prisotni na vseh ravneh lokalnega in družbenega življenja. V prihajajočih dneh pa vsem občankam in občanom občine Juršinci, prijateljem in znancem želimo vesele božične praznike in vse najlepše v letu 2016, da se vam izpolnijo vse tiste skrite in tihe želje, ki jih nosite v svojem srcu. Z željo po druženju brez nesreč se bomo novim ciljem naproti podali gasilci tudi v letu 2016. Z gasilskim pozdravom >>NA POMOČ<<. Gasilci pGD Grabšinski breg vLeka vRvi SiLakov MeD DveMa občinaMa Občini Juršinci in Dornava med seboj dobro sodelujeta, kar sta tudi dokazali 3. oktobra, ko sta utrdili odlične medobčinske odnose, saj sta se pri reki Pesnici, kjer je meja med občinama, pomerili v vleki vrvi silakov obeh občin. Projekt smo pričeli ustvarjati že v mesecu juliju, ko je bila ideja predstavljena najprej županu Alojzu Kaučiču, ki je projekt z navdušenjem sprejel in kasneje tudi podprl. Tudi župan občine Dornava, Rajko Janžekovič, je bil navdušen nad našo idejo in pričel se je razvijati uspešen projekt. Vaški odbori občin so se med seboj povezali in skupaj smo pričeli z organizacijo, ki je zahtevala veliko truda in prostega časa. Potrebno je bilo pripraviti prostor za prireditev, to pomeni: očistiti okolico ob reki in v reki, odstraniti grmovja, vejevja, pokositi travo in predvsem poskrbeti za varnost udeležencev. Prav tako se je bilo potrebno dogovoriti za pogostitev vseh prisotnih, tekmovalcev in ostalih, izdelavo priznanj, pokala, praktičnih daril in nagrad. Prireditev je bila izvedena v začetku oktobra. Program je povezoval Miha Masten, radijski voditelj z Radia Tednik Ptuj, za snemanje pa je poskrbela ekipa iz SIP TV-ja. Prireditve se je udeležilo presenetljivo veliko ljudi iz obeh občin, pa tudi iz širše okolice. Po krajših uradnih nagovorih se je pričel osrednji dogodek prireditve, vleka vrvi. Na vsaki strani nabrežja reke Pesnice je bila postavljena po ena ekipa iz vsake občine, ki je štela petnajst silakov. Ob bučnem navijanju vseh prisotnih so v prvi rundi vodili juršinski silaki, po krajšem odmoru zamenjali strani ter se ponovno pomerili. Dornavski silaki so nas, juršinske silake pošteno namučili, a na koncu smo vendarle stisnili zobe in z zadnjimi močmi nam je uspelo potegniti vrv preko zarisane točke, ki je pomenila zmago. Vsi tekmovalci »silaki« so prejeli priznanje občine in praktično nagrado, katere podelitev je bila na Oktoberfešti v Juršincih. Po končanem osrednjem delu je potekalo druženje občanov obeh občin in ostalih prisotnih ter brezplačna pogostitev vseh z bogračem. Ker bo prireditev odslej potekala tradicionalno, torej vsako leto, je bil podeljen prehodni pokal občine Juršinci v vleki vrvi. Nosilec celotnega projekta je v letošnjem letu bila Občina Juršinci, v naslednjem letu pa bo organizacijo prevzela Občina Dornava. K uspešno izvedeni prireditvi so pripomogli naši sponzorji:Občina Juršinci, ŠD Juršinci, Herbersteinova klet, Trsničarstvo Simon Vršič, Vinogradništvo Bogša, Vinogradništvo Žnuderl, Marko Toplak, Marjetka Krajnc, Tona Žmavc, Mirko Moleh, LD Juršinci in Angela Slodnjak. Odličen bograč za vse prisotne je pripravil Benjamin Holc. Vsem sponzorjem in vsem, ki so kakorkoli pomagali pri uresničitvi zahtevnega projekta, se iskreno zahvajujem, posebej pa se zahvaljujem tudi obema občinama, da sta podprli projekt, ki pomeni začetek dobrega sodelovanja med občinama, in upam, da bo obrodil uspešne in dobre sadove, kakor prva prireditev vleke vrvi . ivan Furman 12 December 2015 - poStavitev kLopotCa na kUkavi Na praznik Marijinega vnebovzetja, 15. avgusta, je tradicija, da se v naših krajih postavlja klopotec. Tako tradicijo imamo že vrsto let tudi na Kukavi. Klopotec služi za odganjanje ptičev iz vinogradov. Ta praznik je veljal kot časovni mejnik v vinogradih, kajti dober vinogradnik mora do velike maše postoriti vsa dela v vinogradih. Zbralo se nas je veliko vaščanov in prijateljev, ki so prišli tudi od drugod. Ob veselju, dobri kapljici in okusni hrani je zabava trajala do jutranjih ur. Jožica Rakuša kUkavSka DeLovna akCiJa V mesecu juliju smo se zbrali v vaškem domu, da nadaljujemo z našim projektom. Udeležba je bila visoka kot vedno, saj si prebivalci Kukave vedno prizadevamo, da izpeljemo naš projekt do konca. Tokrat smo si zadali nalogo, da naredimo »tiblpod« strop. S pridnimi rokami in z dobro voljo je bila naloga opravljena. Jožica Rakuša kUkavCi na koRoškeM Tudi letos smo se 24. maja odpravili s starodobnikina Koroško, kjer še vedno praznujejo dan mladosti. Že tretje leto zapored smo bili povabljeni in se vedno z veseljem odzovemo povabilu. Dan smo preživeli v dobrem vzdušju v spominu na stare čase naše nekdanje skupne domovine. 13 - December 2015 »peCikL DiRka« Tradicionalna kukavska »Pecikl dirka« je potekala v soboto, 5 septembra. Zbrali smo se pri naši vaški hišici, Kükava 99. Pot do Borla smo zmogli brez postankov, med udeleženci pa je, kakor je to že v navadi, vladala velika tekmovalnost. Letos smo imeli najmlajše tekmovalce, stari so bili pet in šest let, in so prav tako brez postanka prispeli do cilja, zato smo zmagovalci bili kar vsi udeleženci. Na Borlu pri gradu smo se malo okrepčali z domačo »jϋžno«.Eni smo se odločili za pot domov z avtomobilom, drugi pa kljub slabemu vremenu s kolesi. Do doma smo porabili kar tri ure , saj so naši »pecikli« radi ustavljali ob poti. Dogodek se je končal s piknikom pri naši vaški hišici in z zabavo pozno v večer. Jožica Rakuša poStavitev MaJSkeGa DReveSa Že drugo leto zapored smo se vaščani Kukave zbrali in postavili majsko drevo. To je priložnost da se Kukavci zberemo in ob dobri kapljici kakšno rečemo. MaRtinov poHoD 2015 Sedmega tradicionalnega Martinovega pohoda vasi Hlaponci, Rotman in Kukava se je 7. 11. 2015 udeležilo okrog 80 pohodnikov, ki so se okrog 9. ure zbrali pred vaškim domom v Hlaponcih. Pred samim odhodom so se vsi prisotni okrepčali z odličnim golažem, ki ga je za vse zbrane pripravila vedno pridna gospodinja, Marija Fras iz Hlaponcev. Začetek pohoda je bil okrog 10. ure, ko smo se po skupinskem fotografiranju odpravili na pot proti Kukavi, seveda s tradicionalnimi kozarci in z občinsko zastavo na čelu kolone. Letošnja pot nas je popeljala po poteh Kukave, Rotmana in Hlaponcev. Dobrih ljudi na naši poti tudi letos ni manjkalo, zato smo se pogosto ustavljali. Tudi letos sta nas spremljala naša muzikanta s harmoniko in klarinetom. Pohod smo popestrili z ogledom jaslic pri Francu Plohlu (Kukava 5), kjer nam je gospodar razkazal del svojih prečudovitih jaslic, ki jim daleč naokoli zagotovo ni para. Seveda nas je na pohodu spremljalo veliko smeha. Veselili smo se zelo lepega vremena z obilico sonca, ki nam je bil zvest do konca. Tradicionalno smo se tik pred vrnitvijo tudi letos oglasili pri Branku Bezjaku v Hlaponcih, poskusili še gospodarjev »gemaj« ter se do 16. ure ponovno vrnili na izhodišče, v vaški dom v Hlaponcih, kjer smo se ob zaključni zakuski z muzikantoma še naprej veselili. Donald Rus 14 December 2015 - poStavitev kLopotCa v HLaponCiH V soboto, 15. avgusta, smo se v Hlaponcih ponovno zbrali vaščani Hlaponcev in kakor to vsako leto zelo radi storimo, smo tudi letos ponovno tradicionalno postavili vaški klopotec. Ob vročem vremenu se je pri vaškem domu v Hlaponcih zbralo veliko dobrih in pridnih ljudi, s katerimi je vedno veselo in živahno. Vendar nam letos ob toplem in vročem vremenu popoldansko vreme ni bilo najbolj naklonjeno, saj nas je obiskala hitra in nenadna poletna nevihta. Slednja nas je dodobra napihala in nam prinesla obilico dežja, vendar smo se ljudje dobre volje še naprej družili in veselili v varnem zavetrju vaškega doma. Ker je vreme pokazalo svoje zobe, smo lahko prvič preizkusili funkcionalnost dokončanega prostora za žar ob vaškem domu, kjer nam ne veter in ne dež nista več mogla priti do živega. Tako smo z lahkoto do konca skrbeli, da vaščani niso ostali lačnih ust, kuharji pa ob tem niso bili mokri in prezebli do kosti. Vaščani iz Hlaponcev smo tako ugotovili, da nam nobeno vreme več ne more priti do živega, zato bomo še naprej tako pridno delali. Še naprej se bomo s skupnimi močmi trudili in skrbeli, da bomo imeli pri svojem vaškem domu vsako leto novo, pa čeprav še tako majhno pridobitev. Donald Rus poStavitev kLopotCa v ZaGoRCiH V sredini avgusta, dan pred velikim cerkvenim praznikom Marijinega vnebovzetja,smo se vaščanke in vaščani Zagorcevzbrali,da ohranimo simbol slovenskega vinograda – postavitev klopotca. Kot že vrsto let zapored je bilo veselo pri družini Vršič, ki so nam ne le gostoljubno ponudili prostor, ampak tudi razvajali naše brbončice z žlahtno rumeno kapljico. Naše slinavke pa so se burno odzvale na vonj kotlovine in ob pogledu na bogato obložene mize z domačim pecivom. In kaj pravzaprav predstavlja postavitev klopotca? Iz ljudskih izročil je možno razbrati, da je klopotec v prvi točki znanilec jeseni, kajti ko ga slišiš, je jesen pred vrati. Druga točkapa je pomembna predvsem za vinogradnike, ko grozdje začne zoreti, pridobiva barvo in prehaja v tretjo fazo svojega razvoja. Ravno zato so že od nekdaj v vinorodnih območjih postavljali klopotce na visoke drogove, da bi z glasnim klipklopom odganjali ptiče in vse druge vsiljivce. V starih časih so zraven klopotca obvezno postavili še čuvaja, imenovanega ovtar, ki je bil nekakšen zvest zaupnik vinogradov. Nemalokrat se pod klopotcem v veseli družbi zasliši pristna slovenska ljudska pesem, ki nas popelje v toplo poletno noč. Tako je bilo tudi tokrat. Zvok klopotca je dopolnil zvenk kozarčkov in dobro voljo vaščanov, ki smo se s hvaležnostjo in pesmijo razšli šele ob svitu v upanju na dobro letino. vaški odbor Zagorci - December 2015 15 na »peSJakU« šLi po SLeDeH naše kULtURne DeDiščine Šli smo po sledeh že skoraj pozabljenega čuvaja vinogradov – klopotca. Klopotec je mehanična naprava, v celoti iz lesa, ki s svojim ropotom odganja ptice iz vinograda. Ta znanilec jeseni po ljudskem verovanju izganja tudi kače iz zorečega grozdja. Prvi klopotec se je pojavil v Halozah leta 1573, in sicer je bil postavljen na polju za odganjanje živali. Starejši naj bi bil celo od mlina na vodi in mlina na veter. Da je klopotec avtohton izdelek vzhodnoštajerske pokrajine priznava tudi nemški etnolog Leopold Kretzenbacher. V svoji knjigi trdi, da je klopotec poseben pokrajinski simbol »spodnještajerskih vinskih goric«. Tako smo se tudi mi na dan postavitve, kot ponavadi zgodaj popoldan, zbrali postavljalci klopotca na Pesjaku Primerno oblečeni s »šurci«in klobuki, kot pravi viničarji, smo sedli na stari lojtrni voz. Zbralo se nas je več kot dvajset vaščanov. S Tončekovim oldtimerom Steyrjem smo se nato podali proti vaškemu središču v Grlince. Postanek smo imeli pri Toplakovih, kjer nas je počakalo nekaj vaščanov iz »grabe«. Kot po navadi sta nas Simona in Borut pogostila s sladkimi dobrotami in kapljico domačega. Prijetno razpoloženi smo se vsi skupaj odpravili do mesta postavitve prvega klopotca. Sprva sem nagovoril zbrane vaščane, nato pa je Roman splezal po drogu in po starem običaju kaj hitro ob pomoči vaških viničarjev postavil prvi klopotec. Ta klopotec v vaškem središču vsakega mimoidočega opozarja, da v naši vasi ohranjamo običaje, ki so v mnogih krajih pozabljeni. Nadalje nas je pot vodila na Pesjak, kjer smo se zbrali prijatelji postavljanja klopotca ob stebru v vinogradu, kjer bo stal klopotec. Poznamo tri vrste klopotca. Haloški ima tri lesena peresa in šest vetrnic, slovenjegoriški oz. prleški ima dve leseni peresi in štiri vetrnice ter dva do tri pare maclekov, ki se vrtijo v levo. Poznamo še avstrijskoštajerskega, ki ima štiri lesena peresa in osem vetrnic. Klopotanje, ki je klopotčeva glavna naloga, povzroča udarjanje maclekov po leseni deski. Ti so razporejeni tako, da dva macleka nikoli ne udarita hkrati. Macleki, ki so najboljši iz akacijevega lesa, so pritrjeni na gred iz hrastovega ali bukovega lesa. Deska, po kateri udarjajo, je iz kostanjevega ali še bolje iz češnjevega lesa. Vetrnice, ki jih poganja veter, so ponavadi iz topolovega lesa, saj ni pretežak. Klopotec ima rep iz brezovih vej, ki ga obračajo proti vetru. Del, ki drži gred in tako nosi težo celotnega klopotca imenujemo stolček. Narejen je iz trdega lesa, ponavadi iz bukve, jesena ali hrasta. Povabljeni so bili vsi vaščani, ki sem jih najprej lepo pozdravil, nato pa dal še besedo županu Alojzu Kaučiču. Zbrane nas je pozdravil tudi gospodar Tonček, ki je že imel pripravljeno vino in prenovljen klopotec. Pri postavitvi klopotca pa se je treba držati določenega vrstnega reda. Po stari navadi brez vina ni šlo in še zmeraj ne gre. Zato smo najprej nazdravili, nato pa je najmočnejši viničar Sandi splezal po klinih do vrha droga in nataknil okvir klopotca na železni klin. Že v času fevdalne dobe je bilo delo viničarjev ter pridelovanje vina pomembna panoga. Prinašalo je dohodek lastnikom zemljišč, trgovcem, izdelovalcem sodov, le viničarjem bolj malo. Predniki viničarjev so bili agrarni proletarci in dninarji. Viničarji so obdelovali vinograde gospodarjev, zato so dobili viničarijo ter njivo ali vrt. Na tem so smeli pridelovati živež za družino. Dobili so tudi kravo ali dve za gnojilo vinogradov. Poleg tega so morali opravljati še druga dela. Ker je bil zaslužek teh ljudi zelo majhen, so si smeli služiti denar tudi s prodajo izdelkov na tržnicah. Zemljiškim gospodom pa so morali plačevati dajatve. Ker se je zemlja čez čas izčrpala in viničarji niso mogli več plačevati posestniku, je nastal vzrok za poznejše nasilje in upore. Viničarji Sandi, Jura, jaz, Albert, Lojz, Ivek in Vlado, župan Alojz Kaučič in g. Bonaco, ki smo sodelovali pri postavitvi, smo podajali posamezne dele najmočnejšemu viničarju Sandiju najprej gred z macleki, da jo je Sandi lahko vstavil v okvir in zataknil z lesenim klinom. Nato smo mu viničarji iz roke v roke podali desko, ki jo je obesil na okvir pod gred, da so jo macleki dosegli. Sledila je še pritrditev repa, obdanega s košatimi brezovimi vejami. Na koncu je nataknil na gred še vetrnice, ki jih je pritrdil z lesenim klinom in veter je že lahko pognal klopotec, da je zapel svojo pesem širom vinograda. Postavitvi je prisostvoval tudi naš vaški muzikant Jani, ki je veseli dogodek spremljal z zvoki harmonike. Ko je klopotec bil postavljen, ga je bilo treba le še »podmazati«. Ni treba veliko ugibati, kako. Gospodar Tonček je ponovno napolnil kozarce z vinom, saj so bila grla že suha. Sledila je še postavitev tretjega, slednjega vaškega klopotca, ter skupinska fotografija, za katero je poskrbela Sabina. Pričelo se je veselo vaško druženje s plesom, z vaškim piknikom, katerega se je udeležilo 62 udeležencev in se je zavleklo pozno v noč. Ponekod na Štajerskem še danes ohranjamo ta običaj z vsemi podrobnostmi vred, čeprav je v ospredju le zadnji del – zdravica. Klopotec se je nekoč uporabljal tudi kot alkotest. Pa niso pihali vanj ali kaj podobnega, le v besedni igri. Zato sva se z Ignacem odločila, da ga testirava. Če je Ignac besedilo izgovoril brez napake, je to pomenilo, da je še trezen in lahko veseljači in pije še naprej. »Alkotest« se je glasil takole: »Dober klopotec v svojem klopotišču klopotčevo klopoče. Naš klopotec je dober klopotec. Torej naš klopotec v svojem klopotišču klopotčevsko klopoče.« Čas, med katerim je praviloma klopotec treba postaviti, je med 27. julijem in 24. avgustom. Obredno se podre konec oktobra oziroma do martinovega. Gospodarju, ki je to pozabil narediti, so vaški fantje lahko sneli klopotec, na drogu pa pustili sporočilo, kakšna je odkupnina zanj. Vaščani Grlincev smo delo postavitve klopotca opravili, kot je treba, na dan 2. avgusta. Naše druženje je obrodilo sadove: tri postavljene klopotce, ki nas spominjajo na stare čase. Zahvaljujem se vsem, ki ste si vzeli čas in kar koli prispevali k ohranitvi te kulturne dediščine. ivan Furman 16 December 2015 - poStavitev kLopotCa v boDkovCiH Bodkovski klopotec smo postavili pri Alojzu Šeguli, ki je poskrbel za velik in lep klopotec. Vaški odbor je priskrbel muzikante, jedačo in pijačo. Veselje ob klopotcu je odmevalo še dolgo v noč. vaški odbor bodkovci MaRtinov poHoD Z MaRtinovanJeM v JURšinCiH Kot je že tradicija, Društvo vinogradnikov in sadjarjev Juršinci organizira tradicionalni Martinov pohod, ki vsako leto poteka po eni od vinsko-turističnih poti. Letos nas je pot vodila po zgornjem delu Juršincev in po vinorodnem območju vasi Bodkovci. V prejšnjih letih se je izkazalo, da je Martinov pohod z martinovanjem zelo dobro obiskan, saj se ga udeleži veliko vinogradnikov, pohodnikov in ljubiteljev narave.Tako smo se 14. novembra 2015 ob 9. uri zbrali pred kulturnim centrom v Juršincih, kjer smo pohodnike pričakali z zvokom harmonike, s toplo kislo juho ter kozarčkom pristne domače kapljice. Namen vinogradniškega pohoda je spoznavanje vinsko-turistične ceste in domačinov ter običajev in dejavnosti, po kateri poteka pohod, zato smo medseponovno povabili tudi pohodnike izven občine Juršinci z željo, da spoznajo naše kraje, predvsem pa ponudnike na VTC. Tako so se nam zraven domačinov pridružili tudi člani Planinsko-pohodniškega društva Hoče–Slivnica, ki so že stalnica na pohodih v Juršincih. Zbralo se nas je okrog 80 pohodnikov. Pot nas je popeljala iz Juršincev po cesti proti Vinšaku, kjer smo zavili proti vasi Rotman oziroma zgornjim Juršincem. Pot smo nadaljevali do vinogradniške kmetije, kjer kmetujeta Brigita in Tonček Rižnar. Po degustaciji in prigrizku smo pot nadaljevali proti Šlekarju do vinogradništva Vršič. Po prehojeni poti nam je ponovno prav prišel kozarec dobrega vina. Pot se je nadaljevala po vzpetini do turistične kmetije Slodnjak, nato smo nadaljevali do kmetije Kokol in naprej po hribu do vinogradništva ŠtefanaGačnika. Zaključili smo z obiskom člana vinogradniškega društva Danila Beca. Pot nas je tako vodila nazaj v Juršince. 17 - December 2015 Povsod, kjer smo se ustavili, so nas domačini gostoljubno sprejeli, predstavili dejavnosti na kmetiji in nas tudi vedno postregli z žlahtno domačo kapljico in obilno obloženo mizo dobrot, z namenom, da noben pohodnik ne bi obnemogel ali dehidriral v njihovem kraju. Zato v imenu društva vinogradnikov vsem omenjenim domačinom iskrena hvala za topel sprejem in izkazano gostoljubje. Da nam ni bil dolgčas, je nas na poti spremljalharmonikar Franček. Kot je tradicija, je po končanem pohodu sledilo družabno srečanje s krstom mošta, ki so ga odlično opravili ljudska godca z Gabrnika, Stanko Plohl s harmonikarjem in našim članom Darkom. Društvo vinogradnikov in sadjarjev je sicer aktivno čez celo leto, saj organiziramo razna strokovna predavanja iz vinogradništva, vinarstva in sadjarstva, društveno ocenjevanje vina, košnjo po starem (travnik ob farni cerkvi), rez in trgatev potomke najstarejše trte na svetu. Uspelo nam je tudi organizirati strokovno ekskurzijo po Hrvaški in Srbiji, ki smo si jo zadali v plan dela že v letu 2014. Ogledali smo si Ilovačke vinograde. Seveda ni šlo brez degustacije oziroma pokušnje njihovih vin in hrane. Sledil je strokovni ogled vinogradov in posebnost njihovih kleti. Na poti smo si pogledali ostanke po vojni v Vukovarju. Pot smo tako nadaljevali proti Srbiji. V Srbiji smo si ogledali prireditev (dnevi berbe) v Topoli. Ker je leto pri koncu, želim vsem članicam in članom, ljubiteljem našega društva in ostalim občanom vesele božično-novoletne praznike ter srečno in uspešno leto 2016. MaRtinovanJe na peSJakU Martinovanje je v Grlincih oziroma na Pesjaku postalo stalnica oziroma tradicija. Naše Martinovanje se nekoliko razlikuje od ostalih. Vsako leto pripravimo martinovanje v tekmovalnem sproščenem duhu. Pomerili smo se med vasmi Grlinci, Juršinci, Sakušak, Gradiščak in Dragovič. Tekmovanje je potekalo v različnih disciplinah: hoja s hoduljami (prvi trije so dobili priznanje), igra kotaljenje sodov (priznanja za prva tri mesta ter praktična nagrada). Vsaka vas je dobila tudi posebno priznanje Vaškega odbora Grlinci za sodelovanje in krepitev dobrega duha med vasmi. Posebno priznanje sta prejela Bonaco za dolgoletno sodelovanje, prostovoljne prispevke ter zasluge pri povezovanju vaščanov, krepitvi dobrega duha in dobrih medsebojnih odnosov ter Anton Lajh zahvalo za ohranjanje starih navad in običajev ter dolgoletno organizacijo in vodenje le-teh, zasluge pri povezovanju vaščanov, krepitvi dobrega duha in dobrih medsebojnih odnosov. Rezultati tekmovanja oziroma vinogradniških iger: 1. Tek Martinovih viničarjev s štrkolmi (hoduljami) Ženske: 1. mesto: Silva Majerič 2. mesto: Marija Zorko 3. mesto: Silva Žmauc Moški: 1. mesto: Ivan Munda 2. mesto: Kristjan Golob 3. mesto: Anton Lajh Tekmovalo je 18 viničarjev. 2. Kotaljenje »polovjoka« (soda) od Lajhove do Šulove vinske kleti Sodelovalo je 7 ekip (gospodar in 2 viničarja): - Aleluja, - Dragovički vinogradniki, - Gradiški vinogradniki, - Grlinški vinogradniki, - Juršinci, - Mi trije Sakušak, - Pesjački vinogradniki. Najhitrejši so bili Grlinški vinogradniki (Gospodar Albert Horvat in njegova viničarja Ignac Kajnih in Boštjan Zemljič), drugi so bili Dragovički vinogradniki (Gospodar Janez Mikša in viničarja Marjan Mohorko in Martin Šegula), tretji pa so bili Gradiški vinogradniki (Gospodar Martin Pukšič, viničarja pa sta bila Igor Kukovec in Mitja Satler). Vsi tekmovalci so se odlično odrezali in izkazali, za kar jim še enkrat hvala. V sklopu martinovanja je potekal tudi pohod, ki je bil 30. oktobra. Pohod je potekal tako, da smo imeli pohod od kleti do kleti med vasema Grlinci in Dragovič, obiskali smo enajst kleti, Vaški odbor Grlinci pa je podelili vsakemu gospodarju priznanje. Opravili smo polno mero degustacij. V zadnji, enajsti kleti, smo imeli pogostitev z narezkom za vse zbrane. Veselja ni zmanjkalo, saj ob prijetnem druženju pozabiš na vsakodnevne skrbi. 18 December 2015 - SoteSka pekeL – SkUpni iZLet vaščanov HLaponCev, kUkave in RotMana Vaščani Hlaponcev, Kukave in Rotmana že kar nekaj let uspešno medsebojno sodelujemo in se vsaj trikrat letno skupaj veselimo na dogodkih, ki jih organizirajo predvsem vaški odbori.Tokrat smo se v soboto, 9. maja, podali na enodnevni izlet po Sloveniji. Vse skupaj se je začelo pred Vaškim domom Hlaponci, kjer smo se okrepčali s »ta kratkim« in se odpravili proti cilju – soteski Pekel. Ker smo na avtobusu hitro postali lačni, zajtrka pa nikakor ne gre zamuditi, smo se ustavili na počivališču Lopata. Na veliko začudenje nekaterih drugih voznikov je ekipa kuharjev iz prtljažnega prostora avtobusa postavila na plano plinski žar in na parkirnem prostoru pričela pripravljati »jajčka na oko s popečeno slanino«. Takšnega zajtrka smo bili vsi veseli, nihče ni ostal praznih ust, hraneje bilo dovolj za vse in tam bi lahko ostali do konca dneva, če si le ne bi želeli ogledati še kaj drugega kot avtocestno počivališče. Siti smo nadaljevali pot do Tehniškega muzeja Slovenija v Bistri, kjer smo nekateri obujali spomine osnovnošolskih ali srednješolskih dni, ko smo prvič obiskali ta biser med muzeji. Dokaj hitro smo ugotovili, da bi za popoln ogled muzeja potrebovali vsaj dva dneva, zato si je vsak zase ogledal natančneje le tiste stvari, ki so ga najbolj zanimale. Ker je muzej precej velik, tudi tokrat ni šlo brez »izgubljenih turistov«, zato je bil naš odhod zamaknjen za skoraj pol ure. Zajtrk je seveda že splahnel, zato je bilo treba razmišljati, kje in kaj bomo jedli. Pot do nove primerne lokacije nas je popeljala tik pod sotesko Pekel, kjer smo se slaba dva kilometra prejustavili na prostoru za piknik, ki ga ima domačin Andrej. Le-ta se nikakor ni mogel načuditi naši štajerski preprostosti in organiziranosti, ko smo iz avtobusa potegnili plinski žar in vse ostalo potrebno, da popotniki ja ne bi bili lačni in žejni. Z gospodarjem Andrejem smo hitro našli skupni jezik in nam je s traktorjem in s »kiblo« hitro priskočil na pomoč, da smo svoj spremljajoči tovor lahko kar se da hitro spravili na njegov piknik prostor in začeli pripravljati dobrote iz mesnice Valenko. Seveda tudi tokrat ni šlo brez prigod, saj smo zaradi naglice na avtobusu pozabili plinsko jeklenko. Ker je bil z nami dobre volje tudi gospodar, je s traktorjem hitro obrnil in se vrnil do avtobusa, le da je tokrat namesto spremljajočega tovora, ki smo ga prej vlekli s sabo, imel v »kibli« naložene naše otroke. Še preden so naše mamice ugotovile, kaj se je zgodilo, so otroci že uživali in se zabavali v vožnji s traktorjem, naše mamice pa so le nemo obsedele in v skrbeh opazovale presrečne obraze svojih otrok. Njihove skrbi so bile seveda odveč, saj se je gospodar hitro vrnil s plinsko jeklenko in z otroki. Tako so si mamice oddahnile, kuharji pa pohiteli, da popotniki ne bi bili dolgo praznih želodcev.Ko smo se dokončno že drugič do sitega najedli, je bil že skrajni čas, da se še malce sprehodimo, zato smo se kar peš podali proti soteski Pekel in si ogledali lepotoneokrnjene narave s petimi čudovitimi slapovi. Vsak si je po svoje izbral svoj tempo, le naši otroci so bili ponovno tisti, ki niso poznali utrujenih nog in jim nikakor ni zmanjkalo energije. Uživali smo pri »hribolazenju« v neokrnjeni naravi. Utrujeni od vsega smo po vrnitvi iz soteske, spili še kavico v bližnji gostilni ter se počasi odpravili nazaj proti izhodišču.Tako smo si vsi skupaj ogledali še en kotiček neokrnjene narave naše prečudovite Slovenije. Skupaj smo ponovno doživeli veliko lepih in zanimivih trenutkov, se poveselili, naklepetali in ob koncu sklenili, da ta izlet nikakor ni naš zadnji. S skupnimi močmi se bomo vaščani Hlaponcev, Kukave in Rotmana še naprej trudili, da nam bo tudi v prihodnje skupaj tako lepo. Donald Rus 19 - December 2015 ZMaGovaLka štaJeRSke FRaJtonaRiCe Gimnazijka Julija Toplak s Kukave je z igranjem na diatonično harmoniko začela pri desetih letih. Učenja se je lotila s programom VSLN (Vsak se lahko nauči), katerega avtor je Robert Goter, pri katerem je bila kasneje tudi vključena v harmonikarski orkester v Velenju. Zadnja tri leta se Julija udeležuje različnih tekmovanj in dosegla je že veliko: - 3. mesto na tekmovanju Štajerska frajtonarica 2013 na Hajdini; - srebrno priznanje na državnem prvenstvu 2013 v Ravnah na Koroškem; - srebrno plaketo za pokal zgornje Savinjske doline 2014; - 3. mesto na tekmovanju Pohorska cokla 2014 v Vojniku; - srebrno priznanje na mednarodnem tekmovanju Avsenik 2015 v Begunjah na Gorenjskem; - 3. mesto na tekmovanju Pohorska cokla 2015 na Rogli, kjer pa je prejela posebno nagrado za najboljšo izvedbo koračnice; - srebrno priznanje na Melodijadi harmonikarjev 2014 v Metliki; - 19. mesto na svetovnem prvenstvu 2015, ki je letos potekalo v Portorožu; - srebrno priznanje na Melodijadi harmonikarjev 2015 v Semiču pri Novem mestu. Največji uspeh je Julija dosegla letos novembra, saj je zmagala na tekmovanju Štajerska frajtonarica 2015 na Hajdini, kjer je pridobila naslov Absolutna zmagovalka Štajerske frajtonarice 2015. veLika pLanina Tudi letos, že tretje leto zapored, smo se na Pesjaku odločili, da organiziramo izlet na Veliko planino. Vsako leto je 15. avgusta tam tudi praznik, oziroma »žegnanje« pri kapeli Marije Snežne, zato smo izbrali prav ta datum. S prijavami smo v zelo kratkem času napolnili avtobus in kar nekaj navdušencev smo morali pustiti doma. Ker pa »planinci« rabijo kar nekaj energije, smo tudi zato poskrbeli organizatorji. V krušni peči smo spekli dvajset kilogramov svinjskih reber, ocvrli dvajset piščancev, pa tudi domači kruh seveda ni manjkal. Avtobus nas je naložil, seveda z vso robo, kar na našem dvorišču. Po poti naprej smo naložili še ostale navdušence planin. Seveda pa se brez harmonike ne gre niti v planine in za to je poskrbel že kar »naš« Domen, ki nas z njo razveseljuje vsako leto. Prvi postanek smo naredili v Slovenskih Konjicah, kjer smo se okrepčali s kavo in domačim pecivom, pa tudi toplih rogljičkov ni manjkalo. Pot nas je nato vodila proti Logarski dolini in nato v smeri proti Kamniku in Krajnskemu Raku. Zapeljali smo se pod Veliko planino, v kraj Volovljek, kjer smo parkirali. Tam smo se pred vzponom seveda morali okrepčati z našimi dobrotami, »duše smo si privezali s kačjo slino« in z dobro vinsko kapljico. Za dobro popotnico navzgor pa je spet poskrbel Domen, pa tudi Kekčeva pesem »Jaz pa pojdem …« je odmevala po dolini. Svoje nahrbtnike smo napolnili z »municijo«, da ne bi bili po poti slučajno žejni. Vzpon smo začeli po lahki poti skozi gozd do Zelenega roba in Črniškega doma, kjer smo si malo oddahnili, padle so tudi prve »šnops« karte. Nato smo se podali na pot proti kapelici Marije Snežne. Pri pastirskih kočah smo se okrepčali tudi s kislim mlekom. Najvztrajnejši so pot nadaljevali še do Snežne jame, ostali smo počitek poiskali pri kapelici, na toplem soncu, kjer se je kasneje odvijala »žegnanjska« maša. Čas na planini, v čudovitem okolju, obdanim s kravami in z njihovimi zvonci, nam je kar prehitro minil in treba se je bilo vrniti v dolino do avtobusa, kjer nas je spet čakala malica. Ob zvoku harmonike in veseli pesmi smo kar malo pozabili na odhod domov. Nanj nas je opozorilo zahajajoče sonce. Zelo zadovoljni, polni prečudovitih vtisov z Velike planine, smo se odpravili proti domu, vsi z eno veliko željo: drugo leto ob istem časugremo spet na izlet na Veliko planino! Marija Zorko 20 December 2015 - MikLavŽ v JURšinCiH Občina Juršinci je tradicionalno poskrbela, da je juršinske otroke obiskal sveti Miklavž. Miklavž je v spremstvu hudičkov in angelčkov obdaril pridne otroke. Učenci šole so otrokom priredili prisrčen program. Otroci so se zelo razveselili daril. MikLavŽevanJe v HLaponCiH V nedeljo, 6. 12. 2015,se je tudi letos odvijalo tradicionalno miklavževanje v Hlaponcih. Kot vsako leto do sedaj smo ga tudi letos popestrili in pripravili otroci iz vasi. Program smo obogatili s kratko dramatizacijo Dobri snežak, da je bilo še zanimivejše, smo deklamirali in zapeli nekaj pesmi, najmlajši otroci pa so zraven zaplesali. Za vrhunec popoldneva nam je program polepšala še tretješolka, ki je občinstvo navdušila s solo pesmijo Daj mi poljub od Čukov. Na koncu smo vsi nastopajoči zaplesali kratko koreografijo pesmi Zimski možje, ki so si jo otroci z zanimanjem ogledali. Po končanem programu so vsi otroci v dvorani priklicali Miklavža. Preden je Miklavž pričel z obdarovanjem, je povabil otroke, ki niso sodelovali v programu, da so mu tudi oni zapeli. Opogumilo se je kar nekaj otrok, nato pa se je končno pričelo težko pričakovano obdarovanje. Nekateri otroci so junaško prišli po svoja darila sami, drugi skupaj s starši, a na koncu so vsi srečni odšli domov s svojimi darili. Pred odhodom so se otroci in starši posladkali, popili sok, starši tudi kavo. Zahvaljujem se vsem nastopajočim, da ste se potrpežljivo in z veliko volje udeleževali vaj. Hvala, da ste namenili pripravam svoj prosti čas, ki ga imate zaradi šolskih obveznosti bolj malo. Brez vaše pomoči nam zagotovo ne bi uspelo. Posebna zahvala še gospem, ki so se tudi letos potrudile in izkazale pri izbiri in zavijanju čudovitih daril za naše otroke. pripravila: nina arnuš MikLavŽevanJe na kUkavi Na predvečer godu sv. Miklavža smo se zbrali na Kukavi 99 in skupaj z otroki pričakali Miklavža. V času naših staršev je Miklavž obdaroval pridne otroke s suhim sadjem in z oreščki, poredne pa s šibo in z repo. Danes so se te navade spremenile. Skupaj z otroki smo priklicali Miklavža, ki je letos najprej pustil parklje pred vrati, potem pa smo jih spustili noter, da so malo poplesali. Miklavž je imel seznam vseh prisotnih otrok, z vsakim posebej se je tudi pogovoril. Otroci so mu obljubili, da bodo pridni in ubogljivi. Nekateri so mu zapeli, drugi zmolili, Miklavž pa je vse razveselil z darili. Miklavž se je s parklji kmalu odpravil naprej, saj ga je tisti večer čakalo še polno dela, otrokom pa je obljubil, da jih bo naslednjo leto zopet obiskal in preveril njihovo pridnost. Jožica Rakuša 21 - December 2015 ZLati MeDenJak Čebelarska zveza Slovenije, javna svetovalna služba v čebelarstvu skupaj z revijo Zarja vsako leto razpiše natečaj za zlati medenjak. Na natečaj je prispelo 16 različnih medenjakov, ki jih je ocenila strokovna komisija pod vodstvom prof. dr. Janeza Bogataja. Komisija je dodelila medenjakom Franca Križana največ točk, saj so najboljši po zunanjem videzu, občutku v ustih, vonju, okusu, izvirnosti izdelka. S tem so medenjaki Franca Križana iz Gabrnika dobili naziv ZLATI MEDENJAK ZA LETO 2015. Recept zlatih medenjakov Sestavine: 50 dag moke kavna žlička sode bikarbone 15 dag masla ali margarine 30 dag medu 2 jajci ščep cimeta, ingverja, nageljnovih žbic Iz naštetih sestavin zamesimo testo in ga damo v vrečko ali folijo. Počiva naj vsaj eno uro v hladilniku. Iz testa oblikujemo kroglice poljubnih velikosti in jih damo na pekač, obložen s peki papirjem. Pečemo pri 180 ° C 12–15 minut. Pečene in ohlajene hranimo v dobro zaprti posodi. MeDeni ZaJtRk v JURšinSkeM vRtCU Zdrava prehrana je zagotovo eden od pomembnih dejavnikov zdravega načina življenja. Starši in vzgojiteljice morajo biti našim malčkom zgled, zato je prav, da jemo skupaj in se o hrani in načinu prehranjevanja tudi pogovarjamo. Med zdravo prehrano sodi tudi med. Kako je med zdrav, se zavedamo že v vrtcu. Prav v ta namen so medse v okviru projekta »TRADICIONALNI SLOVENSKI ZAJTRK« povabili čebelarje iz Čebelarskega društva Juršinci. Otroci so okušali sladkobo medu, predvsem pa so spoznavali, kako koristen in zdravilen je med za zdravje. Po zajtrku so otroke pričakali čebelarji Čebelarskega društva Juršinci. Čebelarji so otroke prijetno nagovorili in jim podrobno razložili pomen čebele in medu za zdravje otrok in ljudi. Ugotovili smo, da je življenje čebel izredno zanimivo in pravzaprav precej zapleteno, zato bomo čebele in njihove izdelke še bolj spoštovali, kot smo jih do sedaj. Sledil je nastop članov čebelarskega krožka. Člani juršinskega čebelarskega krožka so pripravili dramatizacijo, prijetno igrico z naslovom Medved išče pestunjo. Za glasbeno razvedrilo je poskrbela harmonika, ki jo je zaigrala Doris Lajh, Doroteja pa je najmlajšim zapela pesem. Namen medenega zajtrka v vrtcu je bil, da otroci že v rosnih letih spoznajo, kako pomembne so čebele v naravi in kako pomemben in zdrav je med v prehrani. S pomočjo medu bodo v vrtcu še naprej skrbeli za zdravje otrok. čD Juršinci 22 December 2015 - čebeLaRSki kRoŽek JURšinCi DobiL nov Učni čebeLnJak V petek, 7. avgusta 2015, smo imeli slovesno otvoritev šolskega učnega čebelnjaka, ki smo ga postavili člani Čebelarskega društva Juršinci v sodelovanju z Občino Juršinci in številnimi drugimi donatorji. Ob tej priložnosti so nastopili učenci naše šole, predvsem učenci, vključeni v čebelarski krožek, ki so pripravili prisrčen program. Uvodoma sta nas z nagovorom počastila župan Alojz Kaučič in ravnateljica Jelka Svenšek. Predsednik ČD Juršinci Franc Križan in nekateri drugi predstavniki čebelarskih društev iz zveze čebelarskih društev Ptuj so poudarili pomen čebelarstva in zaželeli čebelarskemu podmladku veliko uspeha pri delu. Slovesno otvoritev oziroma prerez vrvice so opravili predsednik društva Franc Križan, župan Alojz Kaučič in ravnateljica Jelka Svenšek. Blagoslov čebelnjaka opravil farni duhovnik Dušan Todorovič. Vsem sodelujočim pri tem projektu se najlepše zahvaljujemo za vložen trud in darovana sredstva pri izgradnji učnega šolskega čebelnjaka, slikarki Anici Roškar pa za čudovito poslikavo panjskih končnic. Zahvaliti se želimo vsem in vsakemu posamezniku, ki nas je počastil s svojim obiskom. Po uradnem delu je bilo poskrbljeno za pogostitev obiskovalcev. Za sladek zaključek otvoritve so poskrbele žene članov čebelarskega društva s sladkimi medenjaki in pecivom. Tako so naši učenci dobili lep čebelnjak, ki bo služil v izobraževalne namene, prav tako pa tudi za pridobitev šolskega medu, ki bo še kako prav prišel. Mentor čebelarskega krožka Damjan šimenko tRaDiCionaLni SLovenSki ZaJtRk Tradicionalni slovenski zajtrk je na naši šoli že vsakoletni projekt. 20. novembra smo učenci uživali v nekoliko drugačnem zajtrku, kot smo ga sicer vajeni, saj smo zajtrkovali domači kruh, maslo in med iz šolskega čebelnjaka, za katerega se trudijo čebelarji naše šole. Po zajtrku je vsak razred imel svoj program. Šolski novinarji (Patricia Mar, Klara Marčič, Marko Brest) smo obiskali vse razrede, ker nas je zanimalo, kaj počnejo učenci. Učenci so po razredih pripravili sadne kupe, se preizkušali v delanju različnih namazov, pripravili so sadni fondu, tople sendviče, pili v šoli narejeno limonado, spet drugi so se posladkali s sladicami, ki so jih prav tako naredili v šoli po receptu naših mam in babic. Delali so tudi testenine in orehove medenjake … Na pomoč so učencem priskočili tudi domačini, okoliške kmetije, čebelarji in posamezne domačinke. Vsem se zahvaljujemo za pomoč. Učenci so ta dan uživali pri spoznavanju novih jedi, veseli so bili, da so se lahko preizkusili v kuhanju in pripravili različne jedi. Predvsem pa so bili vsi veseli, da ni bilo klasičnega pouka. Kaj pa so nam povedali naključni vprašani? Lea Majcen: »Današnji dan mi je všeč, ker delamo nekaj drugega in ne sedimo v klopeh in se učimo«. Špela Perko: »Zdi se mi super, ker skupaj s sošolci kuhamo in pripravljamo nevsakdanje jedi.« Samanta Kajnih: »Najbolj všeč mi je, da lahko vse jedi, ki jih naredimo, pojemo.« Sandra Kumer: »Zdi se mi v redu, ker spoznavamo nove oz. se spominjamo na stare jedi.« Aneja Žmauc: »Zdi se mi v redu, ker smo naredili najdaljše testenine.« Učenci 2. razreda pa so vsi v en glas dejali: »Zdi se nam v redu, ker se lahko zabavamo«. Učitelj Feguš: »Zelo sem presenečen, da vi, otroci, sodelujete s takšnim veseljem, ker tudi sam rad kuham in pri tem uživam, kot vidite sem tudi sam nekaj skuhal«. Ga. ravnateljica: »Zelo sem vesela, ko vas opazujem, kako lepo ravnate s hrano, ker po nekaterih šolah ne vedo ceniti hrane, predvsem pa domače. Zato bomo na naši šoli tudi obdržali ta Tradicionalni slovenski zajtrk.« patricia Mar, klara Marčič, Marko brest veSeLi DeCeMbeR Z DeDki in babiCaMi v vRtCU Pogosto ni besed, s katerimi bi se zahvalili našim zlatim babicam in dedkom. V vrtcu smo se jim zahvalili z dejanji. Skupaj z njimi smo se nasmejali, zaplesali, peli ter se veselili. Skupaj smo izdelali okraske za smreko in jo tudi okrasili. Pripravili smo jim dramatizaciji Mojca Pokrajculja in Zrcalce. Prižgali smo veliko iskric in ljubezni, tudi kakšne solzice smo zasledili. Drage babice, dragi dedki, hvala vam za nepozabne trenutke z nami v vrtcu. pripravila: tanja kvar 23 - December 2015 boŽično-novoLetni baZaR v vRtCU Veseli december v juršinskem vrtcu se je pričel. Komaj smo čakali, da lahko zapojemo in zaplešemo ob praznični glasbi. Tudi likovno ustvarjanje je v decembru drugačno. V začetku decembra nam je uspelo pripraviti praznične izdelke, piškote, voščilnice, naredili pa smo tudi božično-novoletni bazar. Že v naprej se zahvaljujemo vsem za dobrodelne prispevke, saj si bomo s tem izkupičkom privoščili še kakšno igračo več v igralnici. Dogodki v vrtcu so za naše otroke šele začetek, vrhunec pa bo takrat, ko nas obišče Božiček in nas osreči še kakšna snežinka. Vesele praznike vsem. pripravila: tanja kvar HRUp Je Za UšeSa StRUp Predstava Hrup je za ušesa strup se je odvijala v kulturnem centru v Juršincih 27. novembra in je trajala približno šolsko uro. Namenjena je bila predvsem otrokom druge triade, saj so hoteli otroke naučiti, kako pravilno ravnati, da ne izgubimo sluha, torej je govorila o zaščiti sluha. Sporočilo predstave je bilo, da na svoj sluh moramo paziti. Edini igralec je bil Aleš Kolar. Zaigral je več vlog: bil je šolar, učitelj telovadbe, učitelj drame... Uporabil je tudi veliko igralskih pripomočkov, s katerimi je njegovo sporočilo bilo še bolj nazorno. Ti pripomočki so bili: košarkaška žoga, mp3-predvajalnik, piščalka, model za ušesa, ki je bil najbolj poučen pripomoček, saj je z njim gledalcem prikazal zgradbo ušesa. koLeDovanJe tepeŽkanJe Koledovanje je stara šega, razširjena po vseh slovenskih pokrajinah. V božičnem času, ki traja od. 24 decembra do 6. januarja, so po naših vaseh hodili božični koledniki, svetoštefanjski koledniki, tepežkarji, bohinjski otepovci, novoletni koledniki in trikraljevski koledniki. Koledniki so bili vaški fantje, godci, ki so hodili od hiše do hiše in prepevali pesmi kolednice.S svojimi obhodi so združevali vas v skupnem prazniku. Po končanih obhodih so nabrane darove skupaj pojedli in popili ter prijateljsko skupaj stopili v novo leto. Besedila pesmi kolednic so bila skoraj v vsaki vasi drugačna, vendar so vse kolednice imele enako vsebino. Prvi del pesmi je bil pozdrav hiši (Bog požegni hišo in ljudi, ki živijo notri v nji), v drugem delu pesmi so koledniki prinašali v hišo srečo, zdravje in dobro letino. (Bodi zdrava vam družina in živina …), v tretjem delu pesmi so prosili darov s praznične mize (v Savinjski dolini: Gospodinja in gospodar, kaj nam boste dali v dar? Poglejte, kaj naš bogi Tonč, za nami nosi prazen ronč.) Tepežni dan, ki je 28. decembra, je bil že od nekdaj otrokom v veliko veselje. Na ta dan so otroci v roke vzeli šibo, vejo ali palico in z njo tepežkali odrasle, najprej pa sta jih po riti dobila mama in oče. Odrasli so se jih znebili le tako, da so jih obdarili s kakšnimi dobrotami: jabolka, suhe hruške ali pest orehov, včasih tudi kos potice, peciva ali kruha. Tepežkanje ima zelo stare korenine, saj se nanaša na dan, ko je dal Herod pomoriti otroke, ko je iskal novorojenega kralja. Ker se je tepežkanje prenašalo iz roda v rod, je ta navada v različnih koncih Slovenije dobila različna imena: šapanje, pametiva, pametva, rodivanje, drugje pa so fantje po hišah friškali. Najpogosteje so za tepežkanje uporabili leskove, vrbove, brezove, smrekove ali brinjeve veje. Velja pa za zlo, če tepežkarjem ne odpreš vrat. Ponekod verjamejo, da te potem čaka celo leto nesreče. Medtem tepežkanjem so otroci govorili pesmice, ki so se od kraja do kraja razlikovale. Če koledniki niso dobili darov, so razočarano zapeli: naj pokrepa vam živina, vaše krave, vaši voli, vaše kure, vsa teleta. Darežljivi hiši pa so se zahvalili s pesmijo: Da bi igrali okoli hiše konjički, oslički, prašički vsi v enem kotički. Sanja kukovec, šolska novinarka Odziv publike je bil dober pri mlajših, saj je bila predstava bolj namenjena njim, učenci tretje triade pa smo se zamislili nad tem, da lahko oglušimo, če na svoj sluh ne pazimo. eva Slodnjak, učenka 9. razreda šip, šap, šip, šap, da bi bli zdravi in veseli, Frišni kakor riba v vodi, močni kakor medved v gori, pa bi nam dali toliko potic, kar je na tej vejci špic. šip, šap danes je tepežni dan, v žep poglejte in mi dinarce dejte. bote zdravi pa veseli, pa drugo leto bolj debeli. bodite zdravi pa veseli, pa drugo leto bolj debeli. Danes se po večini na pametvi obdaruje z denarjem in s sladkarijami … Kar pripravite si šibo in dajte nekoga po riti, da bomo ohranjali starodavne običaje! Če pa boste pristopili do babic in dedkov, jih boste neizmerno osrečili in jih seveda tudi spomnili na igrive otroške dni. petra Gabrovec, šolska novinarka, 8. razred 24 December 2015 - anaLiZe anket, naReJeniH pRi šoLSkeM novinaRStvU Učenke in učenci 7., 8., in 9. razreda, ki obiskujemo izbirni predmet šolsko novinarstvo, smo se preizkusili v sestavljanju anketnih vprašalnikov. Izvedli smo več različnih anket in objavljamo rezultate le-teh. ANKETA O NASIlJU V anketi je sodelovalo 32 učencev iz 7., 8. in 9. razreda. 61 odstotkov anketiranih je bilo že žrtev verbalnega nasilja. Najpogostejši oblika verbalnega nasilja sta norčevanje (59 odstotkov) in žaljenje (55 odstotkov), sledijo: ignoriranje (36 odstotkov), izsiljevanje (23 odstotkov), kričanje (18 odstotkov). En učenec je med druge oblike verbalnega nasilja navedel še ljubosumje. 50 odstotkov anketiranih je bila žrtev fizičnega nasilja. Ti so lahko označili več oblik fizičnega nasilja: pretepanje (74 odstotkov), boksanje in potiskanje (46 odstotkov), lasanje (38 odstotkov), ščipanje (31 odstotkov), drugo (15 odstotkov). Možnih je seveda bilo več odgovorov, tako da so lahko bili žrtev več različnih oblik fizičnega nasilja. Na vprašanje, kdo je izvajal verbalno nasilje, je 38 odstotkov anketiranih odgovorilo, da sošolec, 12 odstotkov, da sošolka, 7 odstotkov, da mlajši učenci in 28 odstotkov, da starejši učenci od žrtve. 14 odstotkov je označilo odgovor drugo. Nasilje se najpogosteje zgodi po pouku ali med odmorom, manj je nasilja na poti v šolo, na avtobusu, pri pouku pa nasilja ni. Žrtve so se počutile žalostno, potrto, izobčeno. O nasilju 52 odstotkov anketiranih ni nikogar obvestilo, razlogi za to pa so naslednji: ni se mi zdelo tako hudo (39 odstotkov), bilo bi še slabše (22 odstotkov), bilo me je strah (17 odstotkov), nikomur nisem mogel zaupati (17 odstotkov), ena oseba pa je kot drugo navedla: ignoriranje nasilja. Kar 65 odstotkom anketiranih ni žal, da o nasilju niso nikogar obvestili. 48 odstotkov anketiranih je o nasilju obvestilo starše (46 odstotkov), učitelja (21 odstotkov), prijatelja (21 odstotkov), le en anketirani je poklical na Tom telefon. 79 odstotkov anketiranih je izjavilo, da jim ni bilo žal, da so spregovorili o nasilju, saj se je nasilje potem nehalo (velja za 53 odstotkov) ali zato, ker so se potem sami počutili bolje, ker so se postavili zase (velja za 26 odstotkov). Le dva anketirana sta označila, da jima je bilo žal, da sta spregovorila o nasilju, ker posredovanje ni pomagalo ali je bilo potem še slabše. avtorice ankete so učenke osmega razreda: petra Gabrovec, Samanta kajnih, anja čuš, Sanja kukovec. ANKETA O SANJSKI ŠOlI Na vprašanja o sanjski šoli je odgovorilo 36 učencev (enako število fant in deklet), večinoma starih 13 ali 14 let, nekaj mlajših (6 anketiranih) in dva stara 15 let in več. 42 odstotkov anketiranih si želi, da bi se pouk začel šele ob devetih, 36 odstotkov si želi imeti največ tri ure pouka na dan, do pet ur si želi imeti 33 odstotkov anketiranih, več kot pet pa 25 odstotkov (8 odstotkov je označilo drugo in pripisalo: nič ur, 1 uro). Anketirani so lahko izbrali več predmetov, ki jih želijo imeti v sanjski šoli. Vodi šport (83 odstotkov), jeziki (53 odstotkov), praktičen pouk (44 odstotkov) in matematika (44 odstotkov). Navedenih je bilo še več predmetov, med želje pa so vpisali: anatomijo, aritmetiko, ples. 67 odstotkov anketiranih si ne želi šolskih uniform, 17 odstotkom anketiranih to ni pomembno, ostalim bi bile šolske uniforme zanimive. In kakšne učitelje si želijo učenci? Najbolj si želijo prijazne učitelje, ki bi veliko naučili in bi imeli zanimive ure. Ne želijo si strogih učiteljev, zunanjost in starost učiteljev pa za anketirane ni bila pomembna. Pa šolska malica? Jedli bi hamburgerje in hitro hrano, palačinke, sendviče ter zdravo hrano. Zanimivo, da noben anketirani za šolsko malico ni označil juhe. Na vprašanje, kako bi učitelji ocenjevali znanje, je kar 33 odstotkov odgovorilo, da ocenjevanja ne bi bilo, 25 odstotkov, da bi bilo ocenjevanje brez nezadostnih, ostali si želijo številčno ali opisno ocenjevanje. anketni vprašalnik so sestavili učenci 7. razreda: Žan šoštarič, aneja Žmauc, evelin Munda, patrik Žmauc. ANKETA O glASbI Izvedli smo še anketo o glasbi, v kateri smo ugotovili, da učenci od 7. do 9. razreda najraje poslušajo glasbo preko spleta (88 odstotkov anketiranih, kar je 30 anketiranih od vseh). Glasbo poslušajo popoldne po pouku, na poti iz ali v šolo, pa tudi pred poukom. 91 odstotkov anketiranih posluša tujo glasbo. Poslušajo jo, ko se želijo pomiriti, ko so veseli ali iz dolgočasja. Najbolj jim je všeč hip-hop najmanj pa opera, jazz, punk. anketni vprašalnik je sestavila Sandra kumer iz 8. razreda. AlKOhOl MED MlADIMI Iz ankete Alkohol med mladimi smo ugotovili, da je 90 odstotkov od 12 do 15 let starih anketiranih že poskusilo alkohol. 84 odstotkov anketiranih je alkohol prvič poskusilo doma, in sicer pivo (52 odstotkov), ostali dve mesti si delita vino in žgane pijače. Starši, prijatelji in sorodniki so bili tisti, ki so anketirane spodbudili, da je anketirani prvič poskusil alkoholno pijačo. Presenetila je starost: 35 odstotkov je namreč alkoholno pijačo poskusilo pred desetim letom. 10 anketiranih je že bilo pijanih (vseh anketiranih je bilo 31), a jih je 7 bilo pijanih le enkrat. anketo sta sestavili Urška vučina, špela šegula. ANKETA O KUPOVANJU V anketi o kupovanju smo med drugim ugotovili, da imajo mladi najraje blagovno znamko Nike, sledi Adidas. Najpogosteje kupujejo majice in čevlje. anketo sta sestavili viktorija kvas, ema tancoš. ANKETA O SPlETU 32 učencev iz višjih razredov je izpolnilo anketo, iz katere je razvidno, da ima 97 odstotkov anketiranih doma računalnik. Socialna omrežja na spletu uporablja 91 odstotkov anketiranih. 94 odstotkov jih uporablja Facebook, a v povprečju ne več kot eno uro na dan. 18 odstotkov anketiranih se na internetnih straneh razvaja več kot dve uri na dan. 67 odstotkov anketiranih meni, da niso odvisni od interneta, 12 odstotkov jih meni, da so odvisni od interneta, ostali so označili morda. Splet večinoma uporabljajo vsak dan. anketni vprašalnik sta sestavila Lea Majcen, Marko brest. ANKETA O KAJENJU Na vprašanja o kajenju je odgovorilo le 12 anketirank, starih 13 ali 14 let. Deset jih meni, da je kajenje škodljivo, ena, da kajenje pomirja, in ena, da je kajenje prijetno. Dve sta odgovorili, da oba starša kadita, dve, da kadi samo mama, dve, da kadi samo oče, ostali starši ne kadijo. 8 anketiranih še ni poskusilo kaditi. Ena anketiranka kadi vsak dan in si cigarete kupuje. avtorici ankete sta špela perko, Julija Lajh. prispevek pripravili šolski novinarji. novi boŽični tRenDi v LetU 2015 Letošnja modna barva je veliko zlate s kombinacijo svetlo modre barve. Tradicionalno rdečo-belo kombinacijo smo v letošnjem letu izdelati na prav poseben način: v obliki krogov. Vse dekoracije so izdelane v kombinaciji rdeče z belimi pikami in obratno. Zeleno-bela kombinacija s prozornimi božičnimi okraski je pravzaprav posnemanje zasnežene smreke. Roza-srebrno-siva barva: roza novoletni okraski bodo poživeli hladne moderne prostore v sivi barvi in dali prostorom toplino. prispevek sta pripravili evelin Munda in anejaŽmauc, 7. razred 25 - December 2015 SLaStni boŽični ReCepti OREhOVI PIŠKOTKI Sestavine: 200 g moke 100 g masla 100 g sladkorja v prahu 80 g oreščkov 1 zavojček vanilijevega sladkorja 1 rumenjak, sol 1 žlica ruma (ali mleka) čokoladna glazura (za preliv dokončanih piškotov) Priprava: Za čokoladne piškote z orehi najprej pripravimo krhko testo. Zmešamo vse sestavine in zgnetemo testo ter damo za 2 uri počivati na hladno. Pečico segrejemo na 170ºC, pekač obložimo s pekovskim papirjem. Na pomokani delovni površini razvaljamo krhko testo ter z modelčkom izrežemo piškote in jih položimo na pekač. Piškote pečemo 12 minut in pustimo, da se ohladijo. Po dva piškota zlepimo z marmelado. Na eni strani premažemo priškot s čokoladno glazuro in nanj prilepimo oreh. Čokoladne piškote z orehi pustimo, da se osušijo. SlASTNI NOVOlETNI OKRASKI Sestavine: 5 beljakov 250 g sladkorja v prahu barva za živila (poljubna) 1/2 bio limone (sok) Priprava: Za užitne novoletne okraske najprej stepemo beljake, da dobimo čvrst sneg, ki mu postopoma primešamo sladkor in malo limoninega soka. Pečico segrejemo na 120 °C. Da bodo novoletni okrasi še bolj pisani, razdelimo beljakovo zmes na tri dele. Prvi del ostane bel. Ostala dva dela pa lahko pobarvamo s poljubnimi barvami (npr. roza, rumena itd.). Pekač obložimo s papirjem za peko. Sneg iz beljakov napolni- mo v brizgalno vrečko s širokim zvezdastim nastavkom in na papir narišemo obročke. Po želji posipamo z barvnimi mrvicami in pečemo v pečici (glede na debelino) 10–15 minut. (Pozor: Obročki iz beljakov ne smejo porjaveti, saj smrečica z rjavimi okraski ne bo ravno privlačnega videza). Počakamo, da se užitni novoletni okraski ohladijo, nato pa jih obvežemo z lepim svilenim trakom. Zdaj lahko smrečico okrasimo z doma narejenimi užitnimi novoletnimi okraski. Nasvet: Namesto barv za živila lahko pri izdelavi užitnih novoletnih okraskov uporabimo naravne barve iz kakava, malinovega ali bezgovega sirupa. KAVNI ROglJIČKI Sestavine: 100 g sladkorja 200 g masla 100 g lešnikov (naribanih) 280 g moke kava (skuhana, ohlajena) čokoladaJ Priprava: Pečico segrejemo na 160 °C.Skuhamo kavo in jo ohladimo.Zmešamo sladkor, moko in lešnike, dodamo maslo in hitro pregnetemo. Na koncu vmešamo hladno kavo. Pustimo, da testo 2‒3 ure počiva.Nato testo razdelimo na pet ali šest delov, ki jih oblikujemo v valje s premerom 1,5 cm. Valje razdelimo na majhne kose in oblikujemo rogljičke. Rogljičke položimo na pekač, obložen s peki papirjem, in pečemo približno 15 minut.Še vroče posujemo s sladkorjem v prahu ali pa ohlajene okrasimo s čokolado. Recepte sva za vas poiskali evelin Munda in aneja Žmauc, šolski novinarki »niZki StRopi« na RaDiU ptUJ Učenci, ki obiskujemo izbirni predmet šolsko novinarstvo, smo se v petek, 25. 11. 2015, odpravili na Radio Ptuj. Prijavili smo se na oddajo Šolski radio, ki poteka v živo. Srečali smo se s čisto pravimi novinarji in njihovo delo izkusili na lastni koži. Najprej smo se predstavili in povedali nekaj o našem kraju in šoli. Začetna napetost je minila, sprostili smo se in se sčasoma počutili skoraj kot doma. Predstavili smo analize anket, intervjuje, članke in prebrali svoje pesmi. Uživali smo ob glasbi po našem izboru. Še voditelja sta se čudila, kako spretno vrtimo naše jezičke. Čas nas je malo preganjal, a smo kljub temu v miru izvedli naš program. Iz zagat nas je reševala naša Sandra, ki je imela programa pripravljenega še za tri ure. Novinarka je to opazila, zato jo je izzvala, naj opiše studio. Sandra je brez zadrege odgovorila, kar ji je pač najprej padlo pamet: »Tukaj imate nizke strope in tudi televizijo, da vam ni dolgčas …« Vsi smo se nasmejali. Ta izkušnja je bila nepozabna in nikdar ne bomo pozabili radijskega studia s televizijo in z nizkimi stropi. Žan šoštarič, evelin Munda, Sandra kumer, viktorija kvas, anja čuš, Lea Majcen 26 December 2015 - pRaZnično okRašena vaS GRLinCi Ob prihodu v našo vas, pa naj bo to iz Gabrnika, Vitomarcev ali pa iz »Pesjaka«, vas prav gotovo očara pogled na našo praznično okrašeno vas. Idejo o okrasitvi je že pred nekaj leti predlagal Branka Kosec, okraske pa so prispevali vsi naši vaščani. Naši moški tako vsako leto okrasijo vas, okraski so nameščeni na kandelabre javne razsvetljave. Najlepši pogled je prav gotovo na našo lepo okrašeno kapelo. Tudi okrasitev kapele smo zaupali moškim in le-ti jo opravijo s prav posebnim pridihom. V Grlincih imamo letos prvič postavljen tudi adventni venček. V naši občini imamo le dva na prostem. Prvi je postavljen pred cerkvijo in je delo Franca Kumpa z družino, drugega pa imamo mi, v Grlincih. Idejo o izdelavi in postavitvi adventnega venca je podal Roman Frlež. Tako smo 29. novembra skupaj izdelali adventni venček ter prižgali prvo svečo. Tudi ob prižigu druge svečke smo se dobili, predvsem da dorečemo, kdaj sledi še okrasitev ostalega dela vasi in kapele. Dogovorili smo se tudi, da ob tretjo prižgano svečko na adventnem venčku povabimo vse sovaščane, prav tako pa smo jih povabili na prižigu ostalih lučk na vasi in kapeli. Skupaj smo zmolili in ob kuhanem vinu in čaju poklepetali. Franček Pignar in Roman Frlež sta nas počastila s hrano. Zadnjo svečko smo prižgali v nedeljo ob 14. uri in zbralo se nas je veliko. Želim, da takšne navade ohranimo in da se večkrat srečamo na vasi. Naj vam prihajajoči se božični prazniki prinesejo mnogo radosti in topline, v letu, ki prihaja, pa bodite predvsem zdravi. POVAbIlO Tudi letos odhajamo peš k polnočnici. Odhod izpred kapele je ob 21.30. Pot nas bo vodila čez »Pesjak in Alelujo«. Vsi lepo vabljeni. OglED »lOVRENČEVIh JASlIC na KOKOlAJNŠČAKU Peš se bomo odpravili tudi na Kokolajnšak, na ogled »Lovrenčevih jaslic«. Dobili se bomo 23.12 ob 18.00 pri Mariji in Marjanu Munda, Juršinci 27/b. Od tam nas bo pot vodila do kapele v Zagorcih, potem pa čez zagorske »Zasade« na Kokolajnščak. Po ogledu sledi krajši postanek s prigrizkom pri Terbučevih. Vsem, ki vas bo pot utrudila, bomo za nazaj poskrbeli prevoz. Lepo vabljeni vsi ljubitelji pohodništva ne glede na starost in iz katere vasi naše občine prihajate. Pomembno je le, da imate v nahrbtniku neizmerno veliko dobre volje! Dragica toš MaJCen Spoštovane občanke, spoštovani občani! Bliža se čas, ko se želja po sreči, zdravju in uspehu seli iz srca v srce. Čas, ko se zazremo vase in si po tihem zaželimo, da bi bilo prihodnjeleto lepše, boljše, uspešnejše, da bi nas vodilo do prave poti. V novem letu vam želimo, da najdete to svojo pravo pot, ki vas vodi do notranjega zadovoljstva, in ki vas pripelje do dobrih ljudi. Čebelarsko društvo Juršinci VAbIlO K POlNOČNICI Hlapončanarji tudi letos vljudno vabimo, da se nam pridružite na poti k polnočnici. Zaželjeno je, da imate baklo in zvrhano mero dobre volje. Dobimo se ob 21.00 uri pri vaškem domu v hlaponcih. Pot nas bo vodila v smeri proti Polenšaku do farne cerkve. Vsi tisti, ki želite z nami, se nam pridružite! vabijo Hlapončanarji VOŠČILO kaj za prazničnimi vrati čaka nas, ko razigrano bo čas prestopil letni prag? bo jutro s soncem obsijano, bo z mehkim perjem nam postlano, bodo novi časi zlati? Zlati bodo, če sivino vsakdanjo sami pozlatimo s poštenim delom in z dobroto, ji s smehom vdihnemo lepoto in s prijateljstvom iskrenim nežnost, srečo, mir, toplino. takih časov – zlatih časov – v novem letu vam želimo! vaški odbor Hlaponci in kulturno društvo Hlaponci VAbIlO V soboto, 16. januarja 2016, organiziramo tradicionalno prireditev v KARTANJU MED VASMI Kukava, Mostje, hlaponci in Rotman, ki se bo začelo ob 18. uri v vaškem domu v Hlaponcih. Poskrbljeno bo za jedačo in pijačo. Prijava je obvezna, sprejemajo pa jo: Franc Šmigoc: (031)-494-420, Donald Rus: (031)645-613 in Branko Kralj: (070) 846 -718, Alojz Rakuša: (051)259 611. Vljudno vabljeni! 27 - December 2015 Juršinski nabijači na velikonočno nedeljo 2015. Vabilo na šesto tradicionalno srečanje vaščanov gabrnika V soboto, 16. 1. 2016, bo ob 18. uri v Vaškem domu Gabrnik šesto tradicionalno srečanje vaščanov Gabrnika. Prijave sprejemajo: Alojz Herga, Jure Vučina, Majda Toplak, Silvo Muršič in Andrej Čeh. Cena na osebo je 15 evrov. Vabilo Vabimo zainteresirane od blizu in daleč, da se nam pridružite pri terapevtskih vajah vsak četrtek ob 18. uri v Vaškem domu hlaponci. Vaje vodi strokovno usposobljena diplomirana fizioterapevtka. Za vse dodatne informacije pokličite na telefonsko številko 031 491 688 (lizika). Vljudno vabljeni. Vsem želimo lepe božične praznike in srečno novo leto. vaški odbor Gabrnik VARTIS - varnostni in požarni inženiring Janez Čuček, s.p. Podvinci 59a, 2250 Ptuj Nudimo naslednje storitve: ● varnostni inženiring (ocene tveganja, usposabljanje, pregled delovne opreme, meritve toplotnega okolja, osvetljenosti in meritve notranjega hrupa), meritve el. instalacij in strelovodov, ● kompletne storitve iz požarne varnosti, ● storitve koordinatorja za varnost in zdravje pri delu na gradbiščih, ● svetovalec za ADR ( prevoz nevarnih snovi ), ● varnostni svetovalec za kemikalije, ● najem in postavitev gradbenih odrov (tipski in klasični), ● najem tovornega vozila do 3,5t, Informacije: 031 332 238; 02 745 0651 E-mail: vartis@teleing.com Na Antoličevi kmetiji ponujamo sveže kravje mleko ter domače mlečne izdelke iz polnovrednega in pasteriziranega mleka: • DOMAČI JOGURT - NAVADNI • DOMAČI SADNI JOGURT z dodatkom sadne BIO baze • NEPASIRANA SKUTA • KISLA SMETANA • MLADI SIR Z ZELIŠČI ALI BREZ (odličen tudi za žar). kmetijA ivAnA in RomAne HRGA Kontakt: 02 754 60 43 ali 041 802 261 ali kmetija.hrga@gmail.com 28 December 2015 - Vesel Božič in srečno 2016! Ključavničarstvo Denis Matjašič s.p. M: 041 909 405 E: info@demetal.si www.demetal.si Želimo vam vesel božič in vse dobro v letu 2016 Šmigoc Franc s.p. Kukava 74, 2256 Juršinci Tel.: 02 758 25 41, GSM: 031 494 420 e-pošta: smigoc.franc@amis.net Vas boli vrat, čutite bolečine v križu ali vaše telo potrebuje le malo sprostitve? Vabljeni v miren masažni salon, kjer vam nudimo pester izbor kvalitetnih masaž. Naše storitve pa so lahko tudi lepo darilo. • Servisiranje klimatskih naprav • Izpušni sistemi • Električna diagnoza BOSCH • Servis in priprava za tehnični pregled • Montaža in prodaja gum Naše usluge in storitve: - elektroinstalacije jaki in šibki tok; - instalacije alarmnih sistemov; - strelovodne instalacije; - instalacije centralnih sesalnih sistemov; - varčna razsvetljava; - meritve elektro in strelovod instalacij; - produkti za široko potrošnjo; - najem travnatega igrišča v Gabrniku; - najem prostora za piknik v Gabrniku (nogomet, odbojka na mivki ...). Za dodatne informacije in naročilo, nas kontaktirajte. Anton Kokol mojster GSM: 041 246 213 Popravilo, montaža, prodaja in dobava rezervnih delov delovnih strojev in naprav. Prodaja obnovljenih in rabljenih strojev in naprav: motorne žage, kosilnice, kosilnice z nitko, škropilnice, motokultivatorji ... Nudimo nadomestne dele in vse vrste olja. Prodaja novih in rabljenih kosilnic ter ostalih strojev. Pooblaščeni serviser za Stihl, Husqwarna, MTD, Kawasaki, Ryobi, Homelite. Vidovič Brigita s.p. Kukava 31, 2256 Juršinci DELA OPRAVLJAMO TUDI PO ZAPISNIKU KATEREKOLI ZAVAROVALNICE!