Slovenski tednik za koristi delavnega ljudstva v Ameriki GLAS SVOBODE V slogi je moči GLASIJO SVO'BODOMISE.L.WIH JTLOVEJVCEV V Od boja do zmage I Slovénie Weekly devoted to the interests of the laboring classes Štev. 18 Entered as Second-Class Matter July 8th. 1903. at the Post Office at Chicago, 111., under Act of March 3rd, 1879 Chicago, 111., 6. Maja 1910 Kdor ne misli svobodno, se ne ; boriti za svobodo! Leto IX Razgled po svetu. AVSTRIJSKO-OGRSKA. 11 Dunaja prihaja brzojavno poročilo, da v političnih krogih vlada najživahnejši interes, ker k« na Angleškem v .parlamentu zelo zanimajo radi .gradnje avstrijskih d read nam gh to v, katero namerava vlada započeti v najkrajšem časni. Angleška ibi rada dobila načrte od teh merilnih priprav in zato od strani koče na vsak način priti do tega, da ji Avstrijska Vlada dovoli prisostvovati pri gradnji. Seveda Avstrija, čeprav je nazadnjaška ima le toliko ¡pameti, da ne dovoli Angležem vtikavati se v njen posel. Avstrijsko uradno poročilo naznanjaš da bo Vlada gradila toliko bojnih ‘ladij, kolikor jih potrebuje in ta negotova vest vznemirja Anglieže. — Iz Bud »pest a se javlja, da je vlada sklenila pristanišče v Reki po načrtu onega v Trstu zgraditi, tako da bodo tam lahko prihajale naj večje bojne ladije. Tam bode vlada gradila velikansko ladjedelnico. v kateri se bodo gradili največji dreadnaughti in poleg tega pa tovarno za topove, ki bo vsta-nu izdelati največje topove ua svetu. V tej tovarni se bodo izdelovali vsi topovi za vladino bojno ladjlevje. — Poročnik Hofriehter, ki je nameraval ® tem, da s strupom spravi višje častnike iz pota a-vanzirati, je sam priznal, da je pošiljal '“candy” v zabojčkih. — ■Slaščicam je primešal eyanid po-taš. Sodba še ni izrečena, vsekako pa ¡ne uide žalostni usodi. Svinčenka bo njiegovo plačilo. RUSIJA. - 'Tiflis, 4. maja. Misijonarji v U-Tumiah, Perzija so danes zaprosili ‘rusko vlado za projekcijo proti tolnar i zbesnelih Mobamedancev. ki p rete s umorom vseh kristjanov in staroslavnilh vernikov. Ruiska mi-sjonska postojanka v Uraimijah je natlačeno polna zavetja iščočih. Rusko zastopništvo v Teheranu je dobilo nalog, da obvesti šaha, da bo vlada držala perzijsko vlado odgovorno za vsako škodo, povzročeno misijonarjem ali njiho-v e imi, ipre m oženju. 'Ko bi se rosica vlada toliko poganjala za v domačiji preganjane Jude, bi bilo vse 'hvalevredno, dudam je Rusija napovedala smrten boj. Sosedne vlade pa to z mir-n:m očesom gledajo. NEMČIJA. Prvo-majevske demonstracije v Berolinu se je vdeležilo nad 100,-000 delavcev, pri kateri so zahtevali splošno volilno pravico po vsiej Prusiji. Red ni bil nikjer kršen ker se je policija vsaj enkrat pošteno brzdala. Shodi in demonstracije po celem cesarstvu so se, ' razven malih izjem, povsem mirno in v lepem redu obnesli. ' — Višje deželno sodišče je turški vladi, ki se je hotela polastiti $3.000,000, katero svoto je odstavljeni sultan Abdul Hamid v nemško državno banko vložil, prekrižalo vse račune s tem,da je od-ločilo, da banka ne sme turški vladi denarja izplačati. Državna banka ni hotela turški vladi tega denarja izplačati, ker od prej&nega suitama ‘ podpisana ■nakaznica ni imela tajnega pečata. Banka se je tu ji sklicevala na to, da je bivši sultan faktično jetnik in toraj ni vstanu, po lastni volji s denarjem razpolagati. Sodišče je brilo tudi tega mnenja. Turiška vlada se bo pritožila na državno sodišče. FRANCIJA. VMjhrb vsem pripravam se je prvi maj le tikoma obvršaval. Nobenih pouličnih pohodov ni bilo in to radi tega, ker je vlada po vseh krajih prepovedala demonstracije in vojaštvo imelo nalogo vsako demonstracijo razgnati. 'V Arles je nekdo vrgel v mestno hiilšo- ¡bombo, ki je precej škode povzročila. Nikdo ni bil poškodo van. ANGLEŠKA. Iz King.-tona, Jamaica, prihaja vest, da je Nord Alexis, bivši predsednik ria Haiti vsled starosti umrl. Bil je pred dvema letoma pregnan iz domačije in pred par meseci mu jç dovolil predsednik Simon, da se sme vrniti. Njegovo truplo prepeljejo na Ilavti, kjer ga^položC v rodbinsko žrto. Umrli zapušča ogromna bogastva. 'Bivši predsednik general Nord Alexis je bil rojen leta 1820 v Cap H-ayten. Njegov oče je bil baronet Nord Alexis, dvorjan Henrika Krištofa. Po smrti Dessalina. ki je Haytà leta 1804 osvobodil iiz francoskega jarma, si je Krištof nadel naslov kralj Henrik I. Nord Alexis ni bil nič boljši kot njegov prednik ali predpodoba. kralj Henrik I., ki je svojemu policijskemu šefu nekoč zapovedal, da v dokaz svoje poslušnosti obglavi svojo ženo in otroke in glave pa sam v palačo prinese. Henrik I. se je osebno prepričal, da se je ukaz tudi resnično- spolnil. Kdor je v prisotnosti tega kralja francoski govoril, je bil brez zagovora obglavljen. Odredil je vojaško diktaturo. Vsakdo, ki si je nakopal nemilost kralja je bil 'brez odloga ustreljen. Štiri leta je vladal kot Ivap_,Strašni, dokler ni nemški generalni konzul zaprosil svojo vlado, da pošlje križarko in, če drugače ne z grda prisili strahoviteža pokoriti se. Nor d-Alexis se je k-ot predsednik zelo gizdavo nosil. Častniki njetgove okolice se niso mogli kre-tati, ker so 'brili tako z zlatimi por-tami preprečeni, da je bila vsaka kretnja pretežka. Njegova telesna straža je vedno spala v isti palači kot i on. Oprava pohištva v palači pa je bila zelo ekstravagantna. Alexis je ljubil divno zeleno barvo in zato je nosil obleko iz kričečega, zclei_„ v suik*a. On, kateremu je življenje drugih bilo malo mar, je živel v vednem strahu, posebno -od leta 1908 ko je ljudstvo v mesecu decembra pred njegovo palačo vpilo po krvi. Takrat je ubežal na zadnja vrata in se skril na neko ladijo, katera mu je dala zavetje. Ljudstvo mu je v pristanišču v obraz pljuvalo. Alexis je vrjel v čarovnice in v človeško darovanje. — V Londonu .je 3000 socijalis-tov priredilo velikanske demonstracije. 'Pohoda vdeležili so se tudi japonski »o-cijalisti. Šolska mladež je stopala v -prednik vrstah. V Hyde Parku so obdržavali veli-kansk shod. ki se je mirno in v lepem redu končal. TURČIJA. Carigrad, potom Filipopolisa, 5. maja. (Vlada je 'danes zanikala prošnjo inozemskrh vojaških zvedene« v, v kateri so prosili za dovoljenje, da se pridružijo turškim četam, odhajajočim v Albanijo, kjer praktično razsaja civilna vojska. Ta odbitev prošenj se smatra, da tam vlada grozno stanje med vladnimi trapami in vstaši ter da vlada noče, da bi zunanji svet vedel o pravem položaju. 'Nove čete se mobilizirajo v Smirni. Turiški vojaki imajo še v posesti pTelaz Kačanik toda ni se jim posrečilo pregnati ustašev iz Karadah pogorja. Govori se, da so celo Albanke zagrabile po orožju. Ustaši imajo zelo trdno -postojanko. V bitki pri Kačanik prelazu je padlo 200 Turkov in okoli 500 Albancev. NORVEŠKO. Christiania, 9. maja. Truplo -u-mrlega# pesnika in skladatelja Pjornstjerne Bjornson je v nedeljo ob 4 uri popohsdne dospelo na križarki “Norge” v pristanišče. Velikanska množica ljudstva je pozdravilo križarko “N-o-rge”, ko je dospela v pristanišče. Pronos krste iz ladije na suho se je zgodil brez v sa c ih ceremonij in ljudstvo se je žalostno razšlo. Danes so položili skladateljevo truplo k počitku š velikanskimi eerimonijami, sam kralj in kraljica sta se vdele ž il a sijajnega pogreba. Delo in štrajk. Združenje. Člani Zapadne P re niagarske Zveze so škoro soglasno glasovali za zdtraženje s .premogarsko organizacijo United Mine Workers of America. Zadnji teden je glasovala naj večja unija W. F. of M. v Butte, Mont. in pri tem glasovanju se je pokazalo, da pnde do združitve. Združenje teh dveh organizacij je gotovo in v to voljeni odbori se že resno pripravljajo. da izdelajo vse potrebne načrte, da se stori konečni korak. KRATKE NOVICE. Družba povišala plačo. Generalni upravnik Carol F. Huber pri Lehigh & Wilkesbarre premogarski dražbi je danes izjavil, da -vsi oni delavci oziroma vposlenci, kr dobivajo mesečno plačo diebe 6% poviška. Ta povišek okoristi uradnike, predstojnike, bose in drage delavce, kateri niso zavzeti pri štrajk-komisiji. Okoli 5000 vslužbencev dobi povišano plačo. Huber se je izrazil. da družba je zato prostovoljno povišal^, plačo, ker so cene živilom in potrebščinam ,res previsoke. S tem si je dal Huber “dobro” spričevalo. Zborovanje se pričelo. Prvo zborovanje farmerske prosvetne in too-operativne unije v Ameriki in ameriške družbe pra-vočutja, velika farmerska konvencija se je začela zadnji pon-deljek jutro. Nekaj nad 5000 delegatov je bilo prisotnih in veliko več se jih pričakuje. St. Louis, Mo., je ves v zastavah. Predsednik Barrett iz Atlanta, Ga. želi, da se farmerji združijo v eno u-nijo, ki bi bila ena največjih na svetu. Na tem zborovanju poskusil bo Samuel Gompers svojo srečo. Ta namreč želi. da se farmerji združijo s American Federation of Labor in se pridružijo v političnem ozira delavski politični stran ki. katera se je bas nedavno tega ustanovila. Farmerji. zbrani ua konvenciji so se izrazili, da so proti borznemu špekuliranju s žitom in tako igranje popolnoma obsojajo. Zahtevajo. d!a jim vlada stoji še bolj na strani, ker kolikor več država pripomore do izobrazbe farmerja toliko' večjih uspehov srde od njega pričakovati. Še eno važno zborovanje. M Fort Wayne. Ind. so pričeli zborovati zastopniki Amalgamated associations of Iron, Steel & Trn Workers, da določijo, kako plačo, naj zahtevajo organizirani delavci v jeklarnah, kositarnah in topilnicah, kedar poteče sedajna pogodba. Ta pogodba poteče s 1. julijem tega leta. Zadnja konvencija te -organizacije je trpela o-semnajst-dni. Štrajk v Columbus, O. V Columbus, O. počiva skoro ves promet radi štrajka nastav-ljencev na pouličnih železnicah. Štrajk se je začel v pondeljek. Dražba, katero branijo miličarji in domača policija je importirala stavkokaze e in se noče pod nobenim pogojem podati v pogajanja. Družba se je javno izrazila, da moče z unijo imeti nobenega o-pravka. 3000 brez dela. Ford City, Pa. Tovarna Pittsburg Plate Glass dražbe v tej o-kolici je popolnoma -zgorela. Škoda -se ceni na $1.500.000. Ta požar je za, ta kraj velik udarec, ker izmed 5000 odraslih delavcev tega kraja je bilo 3000 vpo^enii-h v tej tovarni. Žrtev ognja je nek 15 leten deček, za katerega se misli, da je zgorel. 90 let poročena. V Florence, Colo. živi zakonski par, ki je bil poročen že 1-eta 1820. Francisco Espor, rodom Francoz je 110 let star in njegova žena Rafaela pa 107 let. Njun sin je 85 let star, vsi dragi otroci so prej umrli. — Kamnoseki v Bedford okrožju, Indiana so dobili povišek plače od 50c na dan. Prej so dobili $4 na dan in sedaj dobe $4.50. Že od meseca novembra m. 1. je bil tam generalni štrajk. — Lastniki rudnikov in prčmo-gokoipov v Michiganu s0 na skupnem zborovanju v Saginaw, Mich, sklenili, da prostovoljno povišajo plačo radarjem in premogarjem. 3000 delavcev je šlo takoj na delo. — 900 stavbinskih delavcev v Ohicagi je zaštraj-kalo, zahtevajoč višjo plačo in sicer 70c na uro. Do-' loj so imeli 6214e na uro. Vse delo na raznih novih poslopjih vsled tega štrajka počiva. — Prihodnji torek se snidejo v Peorijii, 111., zastopniki illinoiških premogarjetv in operatorjev, da izdelajo pogodbo glede plače. 0-koli 600 preraogarjev je šlo na de- o v Toluca, IH., ker se jim je pod začasnim sporazumom dovolila, da smejo delati na popravkih v rovih. — $6000 odškodnie je prisodil' neki sodnik v St. Josephu tv-rdki Berry Foundry v tožbi proti mednarodni umijii livarjev, ker so isti proti firmi štrajkali in jo bojkotirali. Sodnik se je opiral na ono famozno razsodbo za $220.000 odškodnine proti Danburškdm klobučarjem. — Otroci F. Jacksona, so v tožbi proti Armour & Co. bili zmago-nosni. Sodnija jim je priznala $7500 iza zgubo očeta. Jackson je zgubil življenje vsled eksplozije amonije leta 1903. — Industrial Worker of the World so v McKees Rocks, Pa., popolnoma zmagali. 1000 štrajku-jočih delavcev Pressed Steel- Car Co. se je vrnilo na delo. — 1500 pekov je na štrajku v New Orleansu. Zahtevajo večjo plačo in manjši delavnik. Peki v New Torku so tudi na štrajku. Brutalnost. Policaja v Chicago je pred par dnevi aretirala -dva nepoznana čl-oveka, katera je pobrala na ulici, eden je bil v nezavesti, drugi pa slaboten in 'bolan. Namesto, da bi ju .poslala v bolnišnico, so jih jednostavno zaprli v zaduhle tam-nice. Jeden je že ob drugi uri v jutro umrl. dragi pa se bori s smrtjo. To je pač brutalnost, da ji ni para. Konec prohibicije. Kakor smo poročali je jekleno mesto Gary, Ind postalo zopet mokro. V petih dnevih je bilo nič manj kot 138 saloonov odprtih. Letna licenca znaša $375, od katere «vote pride $100 v okrajno blagajno, $260 dobi mesto in $26 država. Gary šteje 11,500 prebival--cev, toraj pride na vsakih 82 oseb en saloon. Razne novice. VELIKANSKI POHODI. Glas Svobode stane $2.00 na leto. CUBA. Pogajanja za nakup 10.000 ka-rabinarjev najmodernejšega izdelka, katere se bo rabilo za oboro-ženje raralov in stalne vojske -na Gubi je dianes zaključil major Eduardo Lores v sporazumu generala Crozier. Ka-rabinarji bojo stali več tisoč dolarjev. Pred nekaj časom je eubhnska vlada prosila vojni oddelek Združenih držav za dtovoljenje. katerega pa ni dobila in to radi tega, ker se je -ministrstvo opiralo na to, da tako dovoljenje da lahko sam-o kongres. Kongres je pri posebnem' zasedanju d-ovolil nabavo karabinarjev. KITAJSKO. Stotnik James N. Reeves, vojaški ataše pri ameriškem konzulatu v Pek ragu je dobil nalog, da se poda v Čangša, da preišče koliko škode so vstaši povzročili Ameri kancem' pri zadnjem nemira. — Združene države bodo zahtevale od Kitajske vlade, da povirne štoo--do>. Menimo, da ameriški kapitalisti gledajo za nekak “casus belli” in da jim Kitajske pokrajine zelo dLše — posebno pa nevtralizacija železnic, kakor se je državni tajnik Knox izrazil. Kapitalisti Združenih držav hočejo na vsak način dobiti kontrolo nad Kitajsko industrijo. V nedeljo. 1. -maja so delavci po -celem svetu slavili svoj delavski praznik. Povsod kjerkoli se nahaja, zavedno deiaVstvo je isto pripravilo velikanske priprave. Menda naj večja parada in shod je ¡bila obdržavana v Greater New Torku. Nekaj nad 75,000 delavcev, žena in .otrok se je Zbralo na Union ¡Squara, kjer so delavski govorniki1 raznih n-arodnosti pozdravili svoje rojake in jim- v živih besedah razložili pomen tega dneva. •V St. Louisu, St. Francisco, Philadelphii ji povsod so delavci proslavljali- na primeren način prvi rnajnik. V Ohicagi je bil ulični po-hod nekaj velikanskega in pred vsem znamenitega. Rudeči- prapori so vihrali tako zmagonosno da je slehernemu pogled na to dostojanstvo kar nekam začaralo. — Množica kroječa okoli 20,000 je korakala v redih po štiri in štiri proti Pilsen Parku. Razni napisi, kot: Delavci sveta združite se itd; V slogi je moč! Prvi- maj je delavski praznik, 8 ur delaj, 8 ur se raduj in 8 ur počivaj! Kupujte samo unrjtske izdelke! -Stran od sk-aiba; itd. itd. so kar mrgoleli med množico. Razni oddelki so prepevali delavSke pesni in godbe so igral e: Marsele.jzo. Ta dan se je pokazala moč delavstva in marsikateri kapitalist je z drhtečo dušo in strahom v prsih zrl na to nepremagljivo moč. 'Po večjih mestih v Evropi so se delavci tudi pripravljali za primemo proslavljenje delavskega praznika. Posebno t Berolinu in Parizu, kjer je delavstvo pokazalo, da se ne v straši nobenih, groženj odi strani- policijskih prefektov, ki so kar po šestnajst regimentov konjiče in d-Tuzc-ga vojaštva poleg: mestne policije razpostavili na razna mesta, da preprečijo delavske demonstracije in shode. Voda in cepci. V Honolulu se je primeril “redek” slučaj. Policija je aretirala 4 raške delavce zaradi kršenja miru, nakar se je v najkrajšem času zbrala pred policijsko postajo 500 Rusov kroječa množica in zahtevala, da se one št:ri Ruse iz ječe spusti. Ker se množica le ni hotela odstraniti je policija poklicala požarno hrambo, ki je spustila curke rade na množico, katera pa se le ni hotela razpršiti. Od druge strani sa pritisnili policaji s cepci :n vnel s-e je hud 'boj. 'N a selniški- odbor j-e zvabil namreč Ruše, da so prišli delati na culkrove plantaže, nudeč jim dobro plačo, a ko so tja prišli, jim lastniki plantaž niso hoteli -dati še po-lo-viee. kar jim je bilo obljubljeno. Odzvonilo mu je. Victor L. Berger, socijali-stieni alderman v Milwaukee, Wise, je izjavil, da je John I. Beggsn odzvonilo. J. I. P eggs je predsednik poulične železnice in Elektri-c Light- družbe ki je tako rekoč, dokler so bile stare stranke v premoči zapovedoval celomu mestu. Sedaj m-u je odklenkalo, k-e-r soei-jalisti so se- p-re-d vsem spravili nad diražb-oi, ki, lasti poulično železnico-, zahtevajoč, da družba vestno spolnuje vse -mestne predpise, 'ker če tako ne stori, 'bo držalo mesto Beggsa odgovornega in če treba bo moral ne samo enkrat pokuriti mestni ričet. Cherry proti drž. pravniku. Znano je, da je državni pravnik Eekihert, katerega plačuje ljudstvo -bil vedno na strani St. Paul premogarske družbe, ter da je silil vdove in sirote, da so za neznatno svoto odstopile od svojih pravic. Sedaj je pa ravno ta Eok-he-rt storil drug 'čin, katerega on-dotno prebivalstvo najostreje obsoja. Koronerju Maim, 'kateri ni vlekel s družbo ni hotel pripo-zna-ti stroškov in tudi mestni očetje, kateri vsi vlečejo s kompanij-o -ga pri tem podpirajo. Razburjeno ljudstvo je državnega pravnika iz-eraalo iz mesta. Tako je prav, saj druzega Eekrert tako ni zaslužil. Mesto San Francisco, Cal., ima glasom letočnjega ljudskega štetja nekaj nad 450.000 prebival-ciev, izmed katerih je 14.000 brez dela. Listu v podporo. Frank Košmerl, iz Reading, Pa. nam je poslal o ,pr ¡godu 1. maja svoto $1.70 in sicer so darovali: P. Kočevar 30c, I. Jenzekovič 20c, P. Kral 20e, F. Košmerl 15c, M. Moravec 15-c, I. Košmerl lOc, I. Starasinič lOc, A. Ko-šmerl lOc, J. Filak 10c, I. Krofina lOc, I. Šu-kle lOe in J. Stulblar lOc. — Nadalje je daroval J. G. Mekinda 25c in L. Sterle $1.50. Iskrena hvala! Listnica uredništva: F. C. Poslano je prestaro in- nima pomena za širšo javnost. Zdrav! f Vsim. katerim je naročnina potekla pošljemo opomine, upajoč, da star dolg poravnajo. Kdor tega ne stori mu last ustavimo. CENJENIM ROJAKOM! ■ Staremu prijatelju, ki se je v dolgih -letih izkazal, je treba okra niti zvestobo. Kdor trpi za nadležnim preh-ladiom. naj ne- poskuša vsa mogoča in nemogoča sredstva. ampak naj si preskrbi takoj pristni “Pain Expeller”,. Naj se d-rgne ž njim krepko po vratar, prsih ter stopalih in takoj bo dobro. -Para Expeller se lahko- dobi v Ameriki po vseh lekarnah' za' 25 'centov steklenica. Treba pa je paziti, da se do-bi pristnega z varstveno znamko s sidrom. (Poizvedel se-m od več rojakov ra ¡raznih strani, d-, me neko-v Zotti v njegovem “Narod. Listu” zlobno napada itd. Na vse to i-maon le kratek od'govor: Zotti in njego-v list sta vse življenje životarila o-d laži j in sleparij. zato se ni ozirati na take napade. Z ljudmi, kakor Zotti, ki je kriminalno tožen najpodlejšega čina oziroma tatvine, in kteri si je na nepošten način prilastil $750.000 krvavih žuljev hrvat-ških- delavcev v Ameriki, mi je pod častjo se ž njima baviti. Naj piše o meni kar hoče, kdlor me pozna in je že z menoj delal kupčije, vsakdo ve, da ni- še zgubil centa pri imeni. Naš1 narod plaši -češ, da sem smrtno 'bolan in star. Hvala Bogu, priznati moram, da mi še nobeno leto reuma (moja bolezen) ni tako malo bolečin provzročila, kakor leta-s. in da s 50 leti še nisem starček, ki- mora umreti. V obče pa Slovenci pravimo: “dneva ne pove nobena Pratika!” No, dobro, ako me Vsega-mogočni' danes k sebi- p-oklilče, pov-e-m odkrito, da z lahko vestjo zatisnem svojo oči, ker siguren sem, da ni-jeden -Slovenec in nijeden človek sploh na svetu ne bode zgubil centa, Ako moje telesne ostanke izroeé materi zemlji, se bode mar-sikedo- name spominjal, toda le v dobrem, b-lage-m spominu ; nasproti bodo pa onega Zottija. kleli še pozni rodi zaradi oškodovanih $750.000. ktere je požrl nedolžnim otrokom, pognal ¡rodbine po svetu, ter o-ciganil -poštene delavce za svoje večletne prihranke. Frank Sakser. DENARJE V STARO DOMOVINO pošiljamo: za $ 10.35 ................ 50 kron, za $ 20.50 ................ 100 kron, za $ 41.00 ................ 200 kron, za $ 10T.50 ............... 500 kron, za $ 204.50 ............... 1000 kron za $1020.00 ............... 5000 kron, Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilične-je do $25/00 v g-otovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske no Domestic Postal Money Order alipa New York Draft: FRANK SAKSER CO. 82 Cortland St. New York 6104 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio V OHUN.* **** SPISAL J. F. COOPER. (Nadaljevanje.) Enajsto poglavje. Na KoMljeiku so se naslednjega jutra vsi ranjenci počutili bolje; iavizemši mlaldega stotnika Siagel-tona. 'Njegovia rama je bila izelo biuda, vendar je trdil ranocelnik vztrajno, da nikakor ni nevarna. Raihla rdečica je barvala bleda mladeničeva lica, ko je zjutraj stopil v njegovo sobico dr. Pipec, ki je potipal bolnikovo žilo in mrmral: “Hm, pričenja mrzlica, him . . . Pst! Ostati morate prav mirna in ■tihi. Nič gibati! Vaše oči mi ugajajo bolje, tudi koža je vlažna, toda žila, žila ...” “Ali ne, ljubi Pipec,” se je smehljal ranjenec in se oklenil zdravnikove roke. “Prav nobene mrzlice nimam!” in nato je zardel močneje nego preje im rekel strastno: “Arhibald!” (srce ranoeelniko-vo je ¡bilo vfeakikrat ginjeno, kadar ga je naaval Jurij pri temi imenuj “povejte mil. Arhibald: kateri angel k nebes je bil, ki je šel skoz to sobo, ko sem se delal spečega?” “Oho, kdo pa je to, ki se vtika tu v mojo stroko, moje zdravniške posle!” se je takoj razhudil Pipec. “Ga hočem naučiti, kaj je prav, naj bo potem angel ali pa navaden človek!” “Tiho. .tiho, ljubi moj! Nihče se ni vtikal v Vaše posle. Glejte!” je nadaljeval Jurij in pokazal! na svojo obveizo. “ Vse je še, kakor ste pustili . . . Ali to bitje je kakor vila, kakor nežen angel drhtelo skoz to sobo ...” Zdravnik se je prepričal naj-prvo, kako je z obvezo, nato se je usedel, si popravil lasuljo in vprašal na kratko: “Ali je imel ‘ta angel spodnja krila Jurij?” “Videl nisem drugega netgo njegove nebeške oči, rožnata njegova liea, njegovo veličastno hojo, njegovo divoto!’ je pripovedoval mladenič in prsi so se mu dvigale hitreje. Pipec je položil roko na mladeničeva usta (ker se je preveč razburjal) in rekel: “To je morala biti gospodična Petnova, jako simpatična daima z . . . hm . . . him ... z nekoliko tiste veličastnosti, o kateri govorite Vi. In z ... z lepimi očmi ... in kar se tiče rožnatih lic, no, mord'a je bila ravno razgreta in je izgledala tako rožnato kakor ličeca njenih mladih nečakinj.” “Nečakinj? Trna torej nečakinje? O, angel, ki sem ga videl jaiz. more biti' nečakinja, hlči, sestra, nikdar pa ne teta!” “Tiho, tiho, Juriji; govorite toliko, da se Vam kri zopet razburja .. . Mirni' morate biti in se pripraviti na svidenje z Vašo sestro, katera bo v eni uri tukaj.” “Kaj, Izabela? Kdo je poklal ponjo?” “Major Dunwood je storil to.” “Kako pozorno!” je šepetal mladenič in utrujen omahnil v blazine. Celo stotnik Lawton je bil sprejet old vseh Hvantonovib z vljudnostjo, ko se je prikazal k zaju-trfcu. A neviden duh je skrbel za vse udobnosti angleškega polkovnika. Sara ni bila prestopila praga njegove sobe in vendar je vedela, kako je stala vsaka stvarca nia njegovi .mizi, in -je vse pijače in bolniška jedila zanj pripravna lastnoročno. Ko je srečala zjutraj doktorja Pipea, je takoj skiheče povpraišala po polkovniku. “¡Polkovnik Velmer,” je rekel zdravnik resno, “je v stanju svoje proste volje — menim namreč: on je bolan in zdrav, kakor se mn zljulbi. V njegovem slučaju, draga gospodična, je moja zdravniška umetnost odveč, in moj medicinski kolega v nasprotnem, taboru je morda edini, ki mu lahko pomaga, da>si je major Dunwood občevanje s tem gospodom nekoliko otežile očil . . .” Fanika se je smehljala. Sara pa sc je odstranila z. veličastnostjo razžaljene Ju.none, in ko je šla skoz dolgi hodnik, ob .katerem so ležale vse sobe v biiiši, je zapazila, da s«' 'Sin,g el ton o va vrota odprta. 'Mladi ranjenec je očividno spal in je ibll sam. Stopila je v sobo in so pomudila tam nekaj hipov, da je pospravila malce po mizi in u-redila stekleničice z zdravili, pri čemer je komaj mislila na to, kar je delala, da), morda sanjala, da iizka/zuje pozornost tu povsem drugemu. Ko je začula Pipčeve korake, je zbežala dol po stopnicah in šla s sestro na trato pred hišo, kjer sta se izpcehajaliii potem roko v roki. “|\T!eikaj neprijetnega je na tem zdravnika in želela bi pravzaprav, da bi šel že Fanika je smeje pogledala sestro, a ni rekla ničesar, nakar je Sara dostavila: “Ah da, pozabila sem, da spada .cin k tvojim slavnim Viirgin-cem, da je treba torej govoriti o njem z velikim spoštovanjem!” “Gotovo, ljulba sestra; bi ne vedela, izaikaj naj bi se ga ne spoštovalo.” “Imej prav”, je odvrnila Sara, “a meni se zdi vsekakor precej... svobodno, da napravlja iz hiše mojega očeta Spital.” “Sreča le, da nimamc nobenega bolnika v hiši, ki hi nam bil drag!” “Ali pozabljaš, da je najin brat meld njimi?” “No, res ... ali on pravzaprav ni bolnik, ker ne leži v postelji im ne tppi bolečin.” Tu žanješ sadove punta! Najin brat je ranjen, vjet, lahko nam ga ugrabijo vsaki dan. Najin oče se čuti nesrečnega, vzet mu je domači mir. in lahke je mogoče, da mu zaplenijo posestva, ker je zvest svojemu kralju.” Fanika je molče stopala poleg sestre, ali kolikorkrat se je ozrla proti severu, je uprla pogled o-stro na kraj, kjer je cesta prodirala iz skalovja. Zdajci se je prikazala na tej poti nosilnica, se počasi pomikala po dolini in se slednjič ustavila pred dvorcem. Fanika je večkrat izpremenila barvo in ko je spoznala žensko o-sebo, se je začela tako tresti, da se je morala opreti na Saro. Iz hiše je prišla teta Ivanka pozdravit novega gosta. Tudi sestri sta pristopili in jo prijazno sprejeli — in Fanika ni mogla n:ti hip obrniti očij od obličja mlade dame. Bila je nežne postave, oko veliko, opno, prodirajoče, včasih kakor zmedeno. Bujni lasje so bili nepopudrani in so ji v gavranje-ernih kodrih valovili čez tilnik. 'Dr. Pipec ji je pomagal iz nosilnice in uprla je vanj vprašujoč, rosen pogled, na katerega je odgovoril z besedami “Vaš brat je izven vsake nevarnosti in Vas želi videti, gospodična. Singelton! ’' 'Svidenje med bratom in sestro je bilo prisrčno, vendar se je slednja premagovala, tako da ni bilo preveč burno, č^sar se je dr. Pipec toli hal. Izabela je našla, da izgloda brat bolje in da je manje videti v nevarnosti nego je domnevala. “Kje je Dunwood?” je vprašala zdaj. “Ta izvrstni človek!” je rekel brat. “Neutrudljiv je v svojih) pozornostih in plemenitih činih. Po tako napornem dnevu kakor je bil včerajšnji, je mislil najprvo na-me in poredno je odšel, mi je še poskrbel za strežnico, katere navzočnost sama zadostuje, da me popolnoma zopet popravi. ...” Izraz v lepih potezah Izabelinih se je naenkrat izpremenil. Divje je švigalo njeno oko po sobi in vzkliknila je: “Torej Dumvooda ni tukaj? Menila sem, da ga najdem tu pri mojem bolnem bratu!” “Njegova dolžnost ga je poklicala drugam. Baje so Angleži pri Iledteenu. Nič drugega bi ga ne moglo odstraniti od bolnega prijatelja. Ali Izabela, to razburjenje je bilo za-te preveč ... ti trepečeš!” 'Izabela nii odgovorila, ampak sanic iztegnila roko po mizi in pozorna Fanika je takoj razumela njeno željo. Kozarec vode je izopet poživil Izabelo in rekla je zdaj: “Gotovo, njegova dolžnost je. Slišali smo, da marširajo kraljeve čete ob Iledzenu. Jaz pa sem šla komaj pol uire odtod mimo sovražnika.’1’ 'Zadnje besedic so bile komaj slišne in skord jih je govorila sama za-se. “Ali si jih videla na maršu?” je vprašal brat naglo. “Ne, bili so razjahali in so menda počivali.” Mladi dragonec je gledal čudeč se v sestrine oči, ki je povešala k tlom pogled, a ni našel ni-kakega pojasnila. Njegov pogled je splaval od m je do Fanike, ki je jadrno skočila s stola in vprašala, če želi1 česa. “Če hočete biti tako dobri,” je dejal, “tedaj bi Vas prosil, da pošljete za hip stotnika Lawtona k meni.” Fanika je takoj stekla po Lawtona. a nekaj jo je gnalo, da se je vrnila zopet. “Lawton,” je izaklical Singel-ton nestrpno dragoncu naproti. “Ali ste slišali kaj od majorja?” “NjVgov fant je 'bil dvakrat tukaj,” se je glasil odgovor, “vprašal, kako je kaj v lazaretu.” “In zakaj ne pride sam?” “To je vprašanje, na katero ana odgovoriti on sam najbolje. A to veste, da so rdeeesuknježi tod blizu, in Dunwood vodi komando v tem. okraju. Treba paziti na to bando.” “Gotovo,” je dejal Singelton. “ A kako je potem, da Vi postopate tod okoli, ko je toliko dela?” “Moja desna roka, veste, jc malce broma in tudi moj. konj šepa. 'Sicer bi lahko navel še drugih vzrokov, a go spi c, a Ilvartonova bi mi tega ne odpustila.” “O, govorite brez skrbi! Prosim,” je rekla Fanika, dobrovolj-no se smehljaje. “No, torej : Vaša imenitna kuhinja me zadržuje!” “Ah, res je: teta stori kar more. da bi delala čast gostoljubnosti mojega očeta,” se je smejala deklica. “Jaz pa zainemarjam svojo dolžnost, ko sedim tu in kramljam.” Ljubko je pokimala vsem v pozdrav in odšla; njena glavica pa je bila polna mislij o tem črnookem dekletu, ki jo je bil slučaj privel v hišo. Singelton ji je sledil z očmi, kako je z otroško gracijoznostjo zibnila iz sobe, in potem je dejal z lahkim vzdihom: “Prijatelj, taikle tete in take nečakinje ne najdeš vsaki dan; zadnja je kakor vila, prva angel.” “Vidim, da Vam gre dobro: Vaše navdušenje za lepi spol izpričuje to.” “Bil bi nehvaležen in človek brez Občutka, ako bi bil slep za ljubkost gospodične Petnove.” “Hm, je dobra dama, z nežno materinsko naturo, a kar se tiče njene ljubkosti, je to stvar okusa: nekoliko let manje bi mi bolj prijalo.” “O. ona mora 'biti pod dvajset!” ga je hitro prekinil Singelton. “To je odvisno od tega, kje začenjate šteti. Če začenjate pri zadnjem klinu življenja, potem bo nemara prav. Jaz bi rekel, da jih ima štirideset.” “Zamenjal si' starejšo sestro s tetod” je rekla Izabela in položila svojo lepo roko ranjencu na ustnice. “A ti ne smeš toliko govoriti, to te napenja, posebno ko se tako razburjaš.” ¡Prišel je dr. Pipec, nakar se je Lawton odstranil in šel obiskat svojega vranca, ki se je bil znatno pobil pri sinočnjem padcu. V hlevu je zvedel v svoje veliko veselje. da se je žival že docela zopet popravila. Lahko je torej odrinil k svoji četi — kakor hitro bo pri kraju predstoječa slavnostna gostija. Med' tem je obiskal Henrik Hvarton polkovnika Velmerja v njegovi sobi in s svojo ljubezmi-vostjo in sočutno iskrenostjo ga spravil toliko v dobro voljo, da se je polkovnik čutil konečno duševno dovolj močnega, da vstane in se pokaže tekmecu, 0 katerem je govoril tako zaničljivo. Hvarton je vedel, da sta se i-mela zahvaliti za svojo nesrečo — kakor sta oba imenovala svoj po-ra,z — ®golj polkovnikovi predrznosti, a opustil je vsa premišljevanja o tej stvari. “Recite .kar hočete, Hvarton.” je dejal polkovnik in iztegnil nogo iz postelje, “jaz imenujem to smolo. Vaš svojeglavih konj je bil kriv, da moja povelja majorju niso pravočasno prišla v roke, da bi ¡bil prijel rob el e od strani.” “Res je,” je odvrnil stotnik. A-kio bi se nam bilo posrečilo, da smo jim vrgli krepkega ognja v rebra, bi bili kmalu poslali d.o-mov te Virgin c-e.” “Tako je!” je vzkliknil polkovnik in pustil slediti prvi nogi drugo. “Zakaj bilo je potrebno, da simo pregnali' prostovoljce, in ta nas gifoljaj je dal kavaleriji priliko za napad.” “Mislim, ako bi imeli napraviti še enkrat vso stvar,” je nadaljeval polkovnik, stopivši s postelje, “bi jo začeli vse drugače . . . dasi je glavna stvar, s katero se morejo ponašati puntarji, to, da so vjeli mene — kajti poizkus, da bi nas pognali v gozd, ta se jim je izjalovil.” “To se pravi, bil bi' se jim izjalovil. da so se ga podstopili,” je opomnil stotnik. “Ali ni to isto?” je dejal Vel-mer im se oblačil. “Zavzeti pozicijo, ki mora ustrašiti sovražnika, je prva zahteva vojne umetnosti!’ “‘Gotovo. Spominjate se, da smo jih v enem njihovih napadov popolnoma pobili.” “Res je, res je!” je vzkliknil polkovnik v velikem razburjenju, “in da sem bil jaz tam, da bi bil izkoristil to ugodnost, bi se bil o brni! list!” Kmalu nato je bil gotov s svojo toaleto in se odpravil v družbo, potem ko se je bil rehabilitiral v lastnem dobrem mnenju in bil popolnoma prepričan, da je pal sovražniku v roke vsled slučajnosti j. kri' bi jihl noben človek ne bi,l mogel obrniti drugače. «Sporočilo, da se udeleži velike ga obeda tudi polkovnik Velmer, je seveda le podžgalo Saro, da je š& v večjo vnemo pripravljala in kkribela'. . . Dalje prihodnjič. Srbija se krepi. Srbijo so preje leta, in leta silno oslabljevali strastni strankarski boji, ki so semitertja presegali že vse meje. Od spora, ki je nastal med Srbijo in Avstrijo radi priklopitve Bosne in Hercegoivime k habsburški državi, sem pa so se te ljute strankarske borbe znatno ublažile. Predvsem je prenehala borba najmočnejših strank — staro in mdadoradilkalne. Srbija se je vsled! tega jela krepiti na znotraj in na zunaj, pred vsem pa je napredovala na gospodarskem po lju. Ali o se zopet ne obnove pogubni notranji strankarski spori, ki največ zavirajo uspešni razvoj, bo Srbija v kratkem postala eden najodličnejših prosvetnih einitejev na Balkanu. Velika nesreča na Istrski železnici. Po krasnih' mirnih solnčnib dnevih je nastopila po tržaškem ozeanljui bor j a, kakoršne prebi- valstvo že več let ni občntilo. Ob tuljenju grozne in mrzle barje je padal suh, droben sneg. Zjutraj je imela burja hitrost do 80 kilometrov na uro, okrog poldneva pa je dosegla 124 kilometrov na uro. Morje je bilo zelo razburkano. Parniki so bili v veliki nevarnosti, da jih vihar ne odtrga in ne požene iz pristanišča na odprto morje. Dvema parnikoma so se res potrgale vrvi, s katerimi sta bila pritrjena, vendar se je mo-, štvu in rešilnemu parniku posrečilo, dla so ju zopet priklenili na svojih mestih. Ves nromet v pristanišču je popolnoma vstavljen. Parnik “ Aphitrite” je bil poln romarjev iz Nemčije, ki so bili namenjeni v Palestino, vožnjo pa so morali vsled sitne burje odložiti. — Iz Trsta se poroča: Vlak istrske ozkotirne železnice, ki odhaja iz Trsta ob treh in deset minut popoldne v Poreč, jc silna burja tik Milj vrgla s tira. Na vlaku je bilo kakih 180 oseb, izmed katerih so tri osebe obležale takoj mrtve, 18 pa jih je težko ranjenih. Iz Trsta jc takoj odšla na kraj nesreče zdravniška pomoč in poseben vlak. ki je pripeljal ponesrečence v Trst. Med mrtvimi je tudi sodnik iz Kopra, Simčič, mlad mož, ki je bil šele pred dvema leti imenovan sodnikom. Pokojnik je bil goriški rojak iz Brv. Razen zdravnikov so pohiteli na kraj nesreče tudi namestnik princ Ilohenlohe, policijski ravnatelj in ravnatelj državne ¡železnice. V Trstu vlada vsled t.e nesreče veliko razburjenje. — Vlak je bil izredno napolnjen, ker je namreč vsled silne burje na morju u-tavljieu ve« promet, s parnikom, so se ta dan peljali z vlakom. Četvorčke je povila 261etna Karolina Marinič v Vedrijanu v Brdih, in sicer tri dečke in eno deklico. Dva delčka sta takoj u-mrla, en deček in deklica živita. Dasi je žena poročena, je župnik izjavil, da je to kazen božja, ker ljudje preveč preklinjajo. Kedar list sam prečitaš, daj ga prijatelju, da čita, morda se nanj naroči. 10.548 to je bila številka bolnika, kateri je bil zadnji v letu 1909 še sprejet v zdravljenje slavnega in znamenitega Dr. J. E. THOMPSON-A, glavnega zdravnika in ravnateljaSlovenskega Zdravišča v New Yorku. Ta ogromni broj v zdravljenje sprejetih in tudi po kratkem času popolnoma ozdravljenih bolnikov, nam zopet spričuje da je Dr. J. E. THOMPSONA iskušenost in zmožnost v zdravljenju vseh boleznij 90T" Najbolša Garancija za vsakega, kateri potrebuje uspešno in hitro zdravniško pomoč, ter želi v kratkem svoje izgubljeno zdravje nazaj zadobiti. ROJAKI IN ROJAKINJE: Ne zgubite nade, ako Vas drugi zdravniki nisoinogli ali Vas ne morejo ozdraviti:—zato torej če se počutite slabi in nemočni ter bolehate na še tako teški in nevarni bolezni, kakor : reumatizmu, kašlju, naduhi, prehlajenju, sušici, na pljučah, na jetrah, na ledicah, na srcu, na živcih, na dušniku, na vodenici, na želodcu, na zlati žili, na trakulji, slabosti prebavnih organov, slabokrvnosti na očeh, v ušesih, na lišaju, na srbečini, na prhutah, na mazulih, DR. J. E. THOMPSON. Kakor tudi tajnih moških in zenskih spolnih boleznih: triperju, čankerju, sifilisu, izcurenju moškega soka, nezmožnosti v spolnem občenju;—nadalje na belem toku, nerednem mesečnem čiščenju, na vnetju maternice, neplodovitosti, — tedaj se z zaupanjem obrnite za pomoč na slavnega in po vsem svetu radi njegdve izkušenosti v zdravljenju dobro poznatega Dr. J. E. THOMPSONA ker ni je ni jedne AKUTNE IN KRONIČNE BOLEZNI katera bi ne bila njemu dobro in natanko spoznata in katere bi se on ne upal v kratkem popolnoma ozdraviti. Zdravljenje vsih spolnih bolezni ostane strogo tajno. PAZITE DOBRO KOMU poverite bolezen v zdravljenje. Vaša lastna korist je da ne odlašajte temuč takoj v materinem jeziku pišite za svet in zdravniško pomoč na SLOVENSKO ZDRA-VIŠČE kateremu na čelu stoji slavni zdravnik : mm, J. K, .THOMPSON 342 W. 27th St. New York, N. Y. Gostilna "Slovenski Dom"- na 2236 So, Wood ceste to je med Blue Island ulico in 22. Mladič & Krampats. Pijte naše pivo! The Komad Schrelei Go. MALTSTERS Najboljši “MALT” - Sheboygan Wise. lorensko Narodno Samostojno 1 Društvo V RAVENSDALE,WASH. Ustanovljeno 25. aprila 1908 in inkorporirano dne 24. decembra 1908. GLAVNI ODBOR: Predsednik: JOSIP KOŽUH, Taylor, Wash,. Tajnik: CIRIL ERMENC, B o x 9, Ravensdale, Wash. Blagajnik: Mike Dernovšek, Ravensdale, Wash. Društvena seja vsako zadno nedeljo v mesecu, ob 9. uri dopoldne v Georgtotvn pri Frank Markuš v prvem nadstropju im 17 JEWELED RAILROAD WATCH Patentiran navijalnik, za možke aližensKe l8k SOLID GOLD filled z lepo okrašenim dvojnim pokrovom, derži vedno korektni čas. primerne delavcem na železnicah. A IVI CEN A ZA 20 let. * Za prihodnjih oO dni pošljemo to uro na vsak naslov po C. O. D. za $5,75 in vozne troške, na pregled, in ako ni, kot Be tu reprezetira NE PLAČAJ NITI EN CENT. Pomisli pa, da lahko plačaš $35.00 z» ravno takšno uro ako jo kupiš od domačega zlatarja. Posebno dobro I4k pozlačeno verižico in p**vezek darujemo z vsako uro. # EXCELSIOR WATCH Co BOS ATHEN/EUNI B’LD’Q, Chioago M. KARA 1919 So. HALSTED ŠT. cor. 19. Plače. Vam je na razpolago pokazati svojo najbolšo zalogo mm to «A. Jk A A A A : The Gutscti Brewing : —Co.— Pivovari «ležsuega piva in znanega KOIBUSSER WEISS PIVA Sheboygan, Wise. Telefon 90. Najmodernejši fotografij* ski zdvod v Ameriki Izdelujemo slike v vseh velikostih. Prit ite k nam! 1439 W. 18. cesta nasproti Č. S. A. dvorane. Slovenska Svobod misel Podp. Zveza USTANOV. \ 1908 INK0RP0R1NANA 1909 CMcag », Illinois. GLAVNI ODBOR: ANTON MLADIČ, predsednik; 2343' Blue Island Ave., Chicago. MATU GAISHEK, podpredsednik. Box 227 NVkomis, 111. JOSIP IVANŠEK, tajnik; 1517 S. 43rd Ave., Chicago, 111. M. V. KONDA, zapisnikar; 1518 W. 20th St., Chicago, 111. IVAN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis. NADZORNIKI: JOSIP BENKO, (predsednik), 11222 Fulton Ave., Pullman, 111. JOS. WBRŠČAJ Box 271, Grandi Works, 111. V LOUIS SKUBIC, 2727 So. 42nd Ct., Chicago, 111. POROTNIKI,: JAKOB ZAJC, (predsednik); Box 44, Winterquarters, Utah. ANTON DULLER, 2012 W. 25th St., Chicago, 111. JOS. MATKO, Box 481, Claridge, Pa. POMOŽNI ODBOR: ‘ A. H. SKUBIC, 2014 Blue Island Ave., Chicago, 111. IVAN MLADIČ, 2236 Wood St., Chicago, HI. WILLIAM RUS, 11316 Fulton Ave., Pullman, 111. VRHOV,Nil ZDRAVNIK: Dr. B. J. DVORSKY, 1800 Fisk: St., Chicago, 111.......... Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika Jos. Ivanšek, 1517 S. 43rd Ave. Chicago, lil. Denarne pošiljatve pa na Ivan. Kalan, 341 — 6th St. Milwaukee, Wis. Uradno glasilo je “GLAS SVOBODE’’. Seja vsako zadnjo sredo v mesecu. SUSPENDOVANI UDJE ZOPET SPREJETI. K društvu št. 1 v Chicago, III.: Frane Zalokar, c. št. 9. — Društvo šteje 36 «lanov. 4 v Black Diamond. Wash.: Josip Kremžar. 637 14 v Yale, Kans.: Ivan Kuplen, 361. — Društvo šteje K društvu št. K d'n; št vu št. 46 članov. SPREJETA NOVA DRUŠTVA. Št. 49 v Winterquarters, Utah: Antonia Orach, cert. št. 1193; Frančiška Peček, 1134,; Marij'a Škrinar, 1196; Apolonija Mejaš, 1196; Amalija Lipič, 1197; Marija Suhar, 1198; Ana Lakotaš, 1199; Neža Fajdiga, 1200; Helena Viderger, 1201; Helena Pistotnik, 1202; Elizabeta Keršič, 1203'; Jera Žumer, 1204; Antonia Trink, 1206 Frančiška Martinčič, 1206; Frančiška Urabich, 1207; Justina Enkert, 1208. Društvo štejie 16 članic. Uradnice: Antonija Orach, predsednica, P. O. Box 71; Frančiška Peček, tajnica, Box 106; Marija Škrinar, hlagajndea, Box 42. Št. 50 v Milwaukee, Wise.: Ana Bergant, 1209; Marija Glo-jek, 1210; Apolonija Sušnik, 1211; Marija Ocvirk, 1212; Elizabeta Kopušar, 1213; Frančiška .Joti a. 1014; Justina Perat, 1215; Helena Ciraj, 1216; — Bastei, 1217. — Društvo šteje 9 članic. Uradnice: Ana Bergant, predsednica, 257 — 1st ave.; Apolonija ¡Sušnik, tajnica, 341 — 6th st.; Marija Ocvirk, blagajnica, 140 Clinton st. Seje se vrše 1. nedeljo v mesecu. SPREJETI NOVI ČLANI IN ČLANICE. K društvu' št. 1 v Chicago, 111.: Ivan Majhin, 1218; Peter Mai-•erle. 1219; Josip Pirnat, 1220. — Društvo šteje 36 elanov. K društvu št. 2 v Claridge, Pa. :Ivan Uršič, 1221; Luka Mlakar. 1222; Urban Eržen, 1228. — Društvo šteje 86 elanov. K društvu št. 4 v Black Diamond, Wash.: Mihael Pospefa, 1224. Drudtvo šteje 46 elanov. K društvu št. 6 v Winterquarters, Utah’: Mihael Simšek, 1226; Karol Knavs, 1206; Lovrenc Zajec, 1227; Matija Suhar, 1228. — Društvo šteje 55 elanov. K društvu št. 7 v Arona, Pa.: Simon Goličič, 1229. — Društvo šteje 30 članov. K društvu št, 8 v MdGuire, Colo.: Štefan Bogovič, 1230. — Društvo šteje 27 članov. K društvu št. 12 v Cumberland, Wyo.: Stefan Weber, 1231; Alojz Gabrian, 1232; Franc Primes, 1233; Ivan Kolar. 1234; Frane Gabrian, 1036 ; Frane Korce, 1236. — Društvo šteje 27 elanov. K društvu št. 13 v Witt, 111.: D. Sanuškar, 1237. — Društvo šteje 21 članov. K društvu št. 16 v Clinton, Ind.: F. Bobič, 1238. — Društvo šteje 32 članov in 2 članice. K društvu št. 17 Aurora, Minn.: Franc Kariš, 1239; Franc Beton, 1240; Franc Kalini, 1241. — Društvo šteje 21 članov. K društvu1 št. 20 v Cleveland, Ohio: Franc Klaus, 1242; Marija Janežič. 1243. — Društvo štejie 19 čllianov in 1 članico. K društvu št. 02 v Indianapolis, Ind.: Ivan Mark ich, 1244; August Dugar, 1246. — Društvo šteje 21 elanov. K društvu št. 24 v Milwaukee, Wis.: Franc Uren, 1246. —-Društvo šteje 16 članov. K društvu št. 28 v Madioen, 111.: Albert Benk, 1247; Jurij ■Čar, 1248; Matija Ozanič, 1249; Josip Oblak, 1250; Antoni Merle, 1251. — Društvo šteje 18 članov. K društvu št. 29 v Taylor, Wash.: Andrej Lazar, 1262; Josip Rusnak, 1253; Julija Jarabek, 1254. — Društvo šteje 16 članov in 1 članico. K društvu št. 31 v Farmington,, W. Ya.: C. Laskoslky, 12o5; Josip Zupančič, 1256; Ivan Šepah, 1257; Tomaž Mutnič, 1258. — K društvu št. 36 v Springfield, III.-. Stef. Lah, 1259; Ivan Švegli«. 1260. — Društvo šteje 19 članov. K driištvu št. 39 v Agulär, Colo.: Peter Besnjak, 1261. — Društvo šteje 22 članov. K društvu št. 40 v Salida, Colo.: Ivan Reba, 1262; Štefan Šmit, 1068. — Društvo šteje 23 članov. K društvu št. 40 v Amibridge, Pa.: Josip Košele, 1264; Josip Rataj,, 1265. — Društvo šteje 16 članov. K društvu št. 42 v Red Lodge, Mont.: Mihael Ferko, 1266; M. Komadina, 1067; S. KukiS, 1068.— Društvo šteje 14 članov. K društvu št. 44 v Wirden. Ul.: Franc Potisek, 1269; Karol Kollar, 1270; Ivanka Fisher, 1271. — Društvo šteje 20 članov in 1 članico. PRESTOPILI UDJE. Od društva št. 1 v Chicago, UL, k društvu št. 19 v So. Chicago, 111.: Franc Kuhelj, c. 24. — Prvo društvo šteje 35 in diruigo 18. članov. Od društva št. 2 v Claridge, Pa., k društvu št. 43 v High Bridge, Iowa: Ivan Razpotnik, 290. — Prvo društvo šteje 85 in drugo 17 članov. Od drustya št. 18 v Girard, O., k društvu št. 24 v Milwaukee, Wis.: Andrej Viderger, 476. Prvo društvo šteje 17 in drugo 16 članov. Od društva št. 14 v Yale, Kans., k društvu št. 20 v Cleveland, O.: Matija Ulepič, 387. — Prvo dkuštvo šteje 45 in drugo 20 članov Od društva št. 2 v Claridge, Pa., k društvu, št. 5 v Darragh, Pa.: Albin Raspotnik, 557. — Prvo društvo šteje 83 in drugo 44 članov. 1 v ODSTOPILI UDJE. Chicago, Ul.: Frank Tute 15. Društvo Od društva št. šteje 35 članov. Od društva št. 2 v Claridge. Pa.: Ivan Drmota, 36; Ivan Mezek, 291.— Društvo šteje 84 članov. Od društva št. 22 v Indianapolis, Ind.: Ivan Kovač, 548. — Društvo šteje 20 članov. POTUJOČI UDJE. Od društva št. 1 v Chicago, Ul.: Jos. Janška, 1087. Od društva št. 2 v Claridge, Pa.: Matija Batič, 38; Anton Martinšek, 53; Karol Močnik, 37; Ivan Močnik, 45. Od dtuštva št. 4 v Black Diamond, Wash.; Josip Zagožen, 521. Od društva št. 5 v Darragh, Pa.: Ivan Piškar, 125. Od društva št. 6 v Winterquarters, Utah): J. Blažič, 156; J. Juvan, 154; A. Zaverl, 147; A. Ocepek, 640. Od društva št. 8 v McGuine, Colo.: L. Pegón, 183; Anton Be-last, 920; Karol Grošavniik, 922; Vincenc Kavčič, 823; Ciril Šin-kovšek, 924; Ignac Dolenc, 925. , Od društva št. 13 v Witt IH.: Josip Kapovik, 324; Martin Pastek, 329; Ivan Breko, 1157. Od društva št. 14 v Yale. Kans.: Anton Šuštaršič, 392. Od društva št. 17 v Aurora, Minn.: Josip Zorman, 1161. Od društva št. 29 v Taylor, Wash.: Josip Janabek, 1'254. Od društva št. 33 v Livingston, UL: L. V Usnik, 1173; Alojz Vrišnik, 1174. Od društva št. 34 v Oregon City, Ore.: Ivan Narobe, 792; Ivan Meden, 795; Ambrož Zrimšek, 796. SUSPENDOVANI UDJE. Od društva št. 3 v Depue, 111.; Josip Zupan, 84. Od društva št. 4 v Black Diamond, Wash.: Josip Semprečnik, 99. — Od društva št. 8 v McGuire, Colo.: Jos. Trata, 743. Od društva št. 10 v Moon Run, Pa.: Ivan Petrovčič, 253. Od društva št. 14 v Yale. Kans.: Frank Sotelšek, 362, Od1 društva št, 29 v Taylor, Wash.; Franc Vrbovc, 674; Franc Kočevar. 681. Od društva št. 33 v Livingston, Ul.: Anton Tomažič, 784. Od društva št. 37 v Blackburn, Pa.: Josip Trlep, 837; Ivan Noser, 1030. IZOBČENI UDJE. Od društva št. 1 v Chicago, Ul.: Frank Mirtič, 25. — Društvu šteje 35 članov. Od društva št. 2 v Claridge, Pa.: Josip Kosoglav, 1137. — Društvo šteje 83 članov. Od društva št. 7 v Arona, Pa.: Jernej Savšek, 849. — Društvo šteje 30 članov. Od društva št. 12 v Cumberland, Wyo.: Ivan Medved, 877. — Društvo šteje 30 članov. Od društva št. 14 v Yale, Kans.: Josip Arh, 1016. — Društvo šteje 44 članov. Od drtištva št, 16 v Clinton, Ind.: Matija Gole, 432. — Društvo šteje 32 članov in 2 članice. Od društva št. 43 v High Bridge, Iowa: Josip Štrieel, 990. — Društvo šteje 16 članov. Od1 društva št. 46 v San Francisco. Calif. Matija Golob, 1062. Društvo šteje 9 članov. Od društva št. 47 v Chicago, Ul.: Frančiška Bele, 1082. — Društvo štejie 16 članic. OPOMBA. Smrtma podpora izplačana za prominulim Jos. Kralj, bivši član društva št. 31 v Farmington, W. Va. Izplačno je istočasno br. Frank Matko, član društva št, 2 v Claridge, Pa., za zgubo očesa, in br. Jakob' Hočevar član dr. št. 20, za teško operacijo, kakor v pravilah določeno. Znaki (gumbi) so sedaj gotovi za razpošiljafcev, pošiljamo pa samo takrat, kadar se nam naznani, koliko komadov se ima odposlati. Dalje naj omenim, da 4 mesečne račune moramo odložiti h koncu meseca Majnika in sicer samo zato ker v enem dnevu ni mogoče posel izvršiti, a koncem t. m. sta pa dva praznika, vsled tega prilika nudi revizorjem boljše ugodlnosti. Toraj malo potrpljenja. Z bratskim pozdravom. JOS. IVANŠEK, tajnik IZVLEČEK REDNE SEJE GLAVNEGA ODBORA S. S. P. ZVEZE. Ista se je vršila dtae 29. aprila t. 1. pod predsedstvom Anton Mladiča. Prisotni so bili: A. Mladic, J. Ivanšek, M. V. Konda, J. Benko, J. Verščaj, L. Skubic, A. II. Skubic in V. Rus. Društvo št. 16 v Clinton, Ind. poroča, da je brata M. Zapnšek za en mesee od bolniške podpore suspendiralo radi nedostojnega obnašanja in sicer od 6. marca do 6, aprila. Poročilo se vzame na znanje. Iz Clevelanda, O. poroča dr. št. 20 radi izvršene operacije na br. Frank Česen: se vzame naznanje in počaka nadaljnih poročil. Isto-tako poroča dr. št. 36 o domnevani operaciji na br. Anton Pe-kol, katerega zdravniške izkaznice pa ne govorijo o nobeni operaciji, radi česar je glavni odbor njegovo prošnjo, na izplačilo deleža od njegove vstrtnine odklonil. Poročilo predsednika dr. št. 15 v Granville, 111. se vzame nazna-,nje in počaka nadaljnih poročil. Istotako se čaka nadaljnih poročil o bolnem br, Anton Fabjan od dr. št. 18 v Girard, O. Isto se je storilo s poročilom dr. št. 5 v Darragh, Pa. Društvo št. 45 v Baltic. Mieh. pa poroča o denun-eiranju elanov pri rudokopni družbi od strani nekega duhovnika. češ, da so nevarni element človeški dražbi, in vrag si ga vedi kaj še vse. Trije, da so vsled te- ga zgubili delo. Odbor se bo potrudil da zapre sapo denumcijan-tu. Na to poroča tajnik Ivanšek o dveh vstanovljenih ženskih društvih. Se vzame na znanje. Nadalje poroča br. tajnik, da par dr. še do danes niso poravnala razpi sanega as es men ta v pokritje stroškov zadne ozir. prve konvencije. Odbor je zaklhčil na J. Verščajev predlog, da naj prizadeta dru štva poravnajo poslani jim račun čim prej, ker s prihodnjim mesecem bo razpisana posebna doklada za prihodnjo konvencijo, ki se vrši meseca oktobra t. 1. Dalje br. tajnik poroča, da dr. št. 13 — 18 — 19 in 21 dolgujejo še po 2oe. na člana za mesec au-gust m. L. ker so takrat namesto po $1. vposlali samo po 75c. na člana. Se jih opozarja, da dolg čimprej poravnajo. Dr. št. 41 v Amibridge. Pa. pošilja vojaško-odpu-stni' list za br. ,D. Grojzdek;-se sprejme. Sprejeta je tudi bila k čikaškemu ženskemu dr. št. 47 čl. Ana Junko. Dr. št. 8 v MdGudre, Colo. poroča o že od 23. nov. 1. 1. bolnem bratu Anton Miliču, se sprejme in počaka daljših poročil. Za m mrlem br. John Japel istega dra štva se od usmrtnine odtegne delež $39.00 za pokritje pogreba s dovoljenjem dedičev, preostanek pa se pošle pooblaščencu to je avstro-ogrskemu konzulu v Den ver, Colo. Na to so bili predloženi še ne kteri računi in potrjeni, na to je br. predsednik zaključil sejo ob , »^>12 uri. M. V. Konda, zapisnikar. Usuropin Želodečni Orenčec je znašel J. B. Scheuer, v nemškem Jas-suiku na Moravskem, Avstrija v začetku zadnjega stoletja in ga postavil na ameriški trg v letu 1900. Vsakdo priznava, da isti je najboljši želodečni grenčec v eksistenci! Ta grenčeč je napravljen iz izbra-nik zelišč in Koreninic, vsebujočih medicinske snovi in je gotovo, zanesljivo z lravilo proti kislini v želodcu, zaprtju, želodečnem krču in grižavici. Priporoča se ga za preganjanje plinov iz drobja. Samo en poskus pokaže dobre lastnosti tega grenčeca. J. B. SCHEUER CO., IZDELOVALEC 158 W. Kinzie St., Chicago, Illinois GARANTIRAMO DA ------ JE -- SLOVANSKA KORONA zdravilno grenka vinska TONIKA napravljena izključno le iz starega, čistega kalifornijskega vina. Ista vsebuje najbolj pomagljive snovi za človeški sistem, deluje na črevesa in jetra, Vam da trdno spanje in Vam ponovi Vaš potrt sistem lepše kot katerokoli drugo zdravilo. Naročila na debelo za te, kakor tudi za žganje, likerje in vina se lahko pošiljajo na Molior MLADIC GENERAL AGENT 158 W. Kinzie St. Chicago, lil. hijplllipmn °Hleke po meri iz čisto volnenih, domačih in im-ItuCIlljCIllU portiranih tkanin. Prodajamo S0^ove obleke za delavnik ImamO 3al°g° trdih in mehkih klobubov. V zalogi ^tnai710 vedno bogat izbor obuče in čevljev močnih za, b delo in elegantnih za praznik. Popolna zaloga srajc spodnjega perila, kravat itd. daje našim c. odjemalcem najokusnejšo zadovolnost. ffia?“ Največja zaloga vsakovrstnih hlač, finega izdelka in nizke cene. Pridite, oglejte si i kupite! PRVA SLOVENSKO-HRVATSKA TRGOVINA S OBLEKAMI JURIJ MAMEK. | 581 S. Centre Ave., Chicago, 111. Vsak slovenski delavec naj čita “GLAS SVOBODE” S' M. A. WEISSKOPF, M. D. ZDRAVNIK IN RANOCELNIK 1914 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. canal 476 Uraduje na svojim domu: V lekarni P. Platt, od 8.—10. ure predpoludne 814 Ashland Ave.: od I__3. ure popoludne in od 4.—5. popoludne. od 6.—3:30 ure večer. Ob nedeljah samo od 8.—10, ure dopoladne doma in to le izjemoma v prav nujnih slučajih. DR. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. m E3 W. SZVMANSKI TRGOVEC S RAZNOVRSTNIM POHIŠTVOM 624-628 Blue Island Avenue, Chicago TELEFON CANAL 955 Moja trgovina pohištva je ena največjih na južno-zapadni strani mesta, kdorkoli pri meni kupi, jamčim da bo zedovoljen kot je Bil vsak kdor je že pri meni kupil v zadnjih 22 letih od kar sem v tej trgovini in na istem prostoru. I Pijte najboljše pivo i i M M M M Peter Sctioenhoffen Brewing Go. m S3 ".w S3 M PHONE: CANAL 9 CHICAGO ILL. M “Glas Svobode” (The Voice op Liberty) WEEKLY Published by The Glas Svobode Co., 1518 W. 20th St. Chicago, Illinois. Subscription $2.00 per year. Advertisements on agreement Prvi svobodomiselni list za slove?iski nat od v Ameriki.________________ ’Glas Svobode’ izhaja vsaki petek ____________in velja--------------- ZA AMBKIKO: Za celo leto.........¿T'iS za pol leta............ ZA EVROPO: t ~ Za celo leto........’v «7*52 za pol leta..........«ti.¿o Naslov za Dopise in Pošiljatve je GLAS SVOBODE CO. 1518 WEST 20TH ST., CHICAGO, ILL Pri spremembi 'bivalliSča prosimo naročnike da nam natančno naznanijo poleg Novega tudi Stari naslov. 231 ŠČURKI IN STENICE. Grda žival! Vsaka snagoljube-ča gospodinja z vso eneržijo preganja to golazen in ni ga menda človeka na svetu, da ne bi sovražil ščurka ali' stenice. Smrt ščurkom in stenicam, je geslo vsake gospodinje. V mestu New Yorku je vlada napovedala smrt ščurkom in stenicam, Potrebo e korake za to je lže storila in recept je zelo dober. Ta recept bi priporočali vsim našim gospodinjam in gospodarjem, da ne obvarujejo te golazni, ki je pred vsem gnusna in nadležna, pa se tudi v človeško' meso tako zakoti, da mu pije kri. Da se človek.reši te nadležne domače živali, potroši marsikak cent za “black flag” (črna zastava) pra-|ške. Vladno obilasti rabijo tudi black flag — toda ne v podobi praškov, telmveč neksi druzega. Poslušajte kaj piše nek angleški časopis ipold naslovom: “Obriti in postriženi trgovci s belim mesom ali newyonski ščurki in stenico ’ ’i -V mestu New Yorku, največjem ameriškem pristanišču se nahajajo takoizvani priselniški domovi, nekaki zavodi pod krinko bvalisane krščanske dobrodelnosti. Da pa je ta krščanska dobrodelnost saimo nekako pokrivalo za čisto materijelne stvari, da celo za sramotno dekliško trgovijo, je bilo tekom zadnjih par tednov na čudovit način dokazano. Več kot en tučat je teh krščanskih, katoliških in evangelistovskih priselniških uradov v mestu ¡New York. Tam je nekaka Leo-hiša za nemške katoliške emigrante, dom za emigrante drugo vernikov, nekaka romarska hiša, nekakjsved-ski-luterski dom, poljski dom sv. Jožefa, romunski cj,om nadalje a vst rij sk o-ogrsk i dom itd. Pri tem naj omenimo da vsi ti domi in romarske hiše, če prav imajo imena raznih narodnosti so v rokah duhovščine. V avstrijsko-oigrskem domu je nekak Kazimir Zakrajšek, bivši župnik v Clevelandu, ali' kakor ga G. N. imenuje frater Kazi. Ti' zavodi so bili u-s-tanovljeni za varstvo in prote k-eijo priselnikov razne narodnosti in ker so voditelji teh zavodov dobri manipulanti so si znali naklo-aiti raizne vlade, da so jih gmotno podpirale. Celo Združene države so jim1 bile na strani. Zastopniki domov, največ duhovniki, so bili nastavljeni na Ellis o-toku, kjer se jim je popolnoma zaupalo, kjer so delali male “ge-šefte” i'n kjer so priselnike pregovarjali, da se ž njimi podajfo na od njih zastopane domove. — Potnikom', predvsem nežnemu spolu in od zdravja zaribanim dekletom so se ponujali ti preno-čilničarjii v kutah in s todauro, kakor tudli njihove “sestre”, da jim službe preskrbe. Tako so počenjali leta in leta sebi v- korist, v žalost, sraimoto in školdo pa vsim onim, ki so padli v njihove krute parklje. Tako hi šlo še nadalje, ko ne bi po naključju oblasti prišle na sled gnusnim grdobijam, ki so jih ton-zirauci vganjali s potniki. Sevev da da. so v feb pr ¡selniških “dobrodelniki' ’ domovih vladale grdo n epriličnosti je bilo med ljudstvom' obče znano, toda ameriške oblasti .so — hvala visokim, in vplivnim protektoratom, ne samo z enim okom zamižale, temveč z obema. Ker pa se je osob.je na priselništoeim' otoku nremenilo, je kar naenkrat počilo. Zastopnikom polskega in švedskega doma se je pravica odvzela, da bi še nadalje na Ellis otoku svojo licemersko, varstveno-patronsko vlogo igrali. Par dni za tem se je za- stopniku avstrijskega doma, katerega vodi. avstrijsko-ogrska pri-selnišfca idnuižba, dala že davno zaslužena brca. Istočasno pa je newyortski naselniški komisar objavil Vzroke, vsled katerih je dal brco temi trem domovom. Tu podamo samo nekatere vzroke za zaslužene 'brce. V švedlskam domu so se zelo trudili, da spravijo nežni spol v “dobre” službe. Kam so zginila ta angleščine nezmožna dekleta se ne ve, pa tuldi krščanski voditelji doma so se m\lo brigali, tirad n a poizvedovanja pa so dognala, da je polovica »brhkih deklic brez sledu izginila, to je da 90' dekleta 'bila oddana v bordele in dvomljive hiše. V. poljskem domu ¡se je največ mislilo na “ge-šeft”. V uradnem poročilu, v katerem se zastopnikom teiga poljskega doma prepoveduje priti na Ellis otok, se eita: “Vaš način poslovanja ¡je v ostrem nasprotstvu proti vašim besedam. Še ne dolgo tega ste mi obljubili, da vaš smoter- je preskrbeti novodošlim prenočišče, jih braniti pred lopovi in (jim dati dobre nasvete in da hočete piAšlefcem potmoči, da o-pravijo svojo versko dolžnost. Sedaj pa znašajo stroški za prenočišče in hrano od 75c do $1.50 na dan. To več ni nobena dob rota, ampak dobičkanosno podjetje. Nadalje sem še poizvedel, da vi odi vsakega prišleca v vaš dom zahtevate 65 c, če pa do tič ni noče prostovoljno plačati, tedaj se ga zigrida prisili. Nadalje se je dokazalo, da vi zahtevate plačo za posredovanje služb, ne da bi imeli za to kako dovoljenje; da so priseljenci, zidajoč na krščanski značaj doma vlagali denar v ta dom, ter da so> istega potem le s težka in soidnimi potom zamegli nazaj dobiti in da ste priseljence pri izmenjavi inozemskega denarja pošteno goljufali. Poleg vsega tega pa se je postopalo z ljudmi prav na barbarski način'.” Razven druzega piše še: “Od zanesljivih virov sem' informiran, da se je zadnji dve leti v vašem domu priseljence s kaučugovo cevjo, katera je bila napolnjena s svincem pretepavalo. — GSPiiš boljše niso bile razmere v avstrijsko-ogrskem domu, o katerem se je priselniški komisar sledeče izjavil; “Ta dom ni skoz in skoz nobeno pristojno pribežališče za priseljence.” Po zatrdilih naselniškega urada je v tem' domu zdravstveno stanje najslabše. Tudi s priseljenci se zelo surovo ravna. Naselniški komisar ima dokaze, da se je ta dom pečal s izkoriščanjem mase in hišni kaplan pa deluje nato, da mu priseljenci izroče denar, katerega optem on v neko hranilnico v Ljubljani nalaga. Tako so uganjali razni ščurki v priselniških domovih. Stenice so pile kri rojakov in kedar več ni bilo krvi napodile so svoje žrtve iz svojih svetišč ali jih pa izročile za mal denar usodni roki. Dokazalo se je celo. da so ti sveti prenočiščarji prodajali dekleta v bordele in dvomljive hiše za sramotno svoto — .po pet dolarjev kos. Dragi rojak, ali se še čudiš, da je ameriška oblast začela preganjati te uši', stenice in ščurke iz new yorskih domov? Da, da, žalostna je resnica, da pod patro-nanco katoliške duhovščine, ki s tako vnemo pridiguje v VI. božji zapovedi na skrivoma za par dolarjev prodajajo dekleta, do katerih nimajo nobene pravice, v zloglasne hiše, kjer se dela greh za grehom, -kjer je vsak^ kila de-kletinega mesa za par'borčičev stokrat omadeževana. Če je kak sodnik, ta vas bo sodil za vaše izdajalsko delo. Koliko gorja in sramote morajo ¡prestati nekdaj — in morda tudi še sedaj poštena dekleta, katere je katoliški duhovnik pod roko vtaknil v nesramne beznice, kjer je jok in škripanje z zobmi. Rojaki v Ameriki in stari domovini ne dajte se vioviti tem barantačem s človeškim' mesom kedar pridete v New York ali druga pristanišča. Obrnite se raj-še dp.¿poštenih rojakov, katerim je več do osebne časti kot pa pro-palicam, takim kot so ščurki in stenice v raiznih 'gori omenjenih domih. Dostavek: Clevelandska Ame- rika ima sedaj zopet priložnost, da zavpije med svet, da smo la'ž-niki. tatovi časti itd. Fantje na delo! Dokažite, da ni tako! Zakrajšek je tudi eden onih, za katere se C. A. z vso bestijalno e-nenžijo poteguje. Gliha, skup štri- hia. Nedavno tega je ravno C. A. ipisala, da Glas Svobdde dela sramoto slovenskemu narodu v A-imeriiki. Da rek Tudi mi pripozna-mio, da delamo sramoto, toda le takim kot so n. pr. Rev. Lavrič, Podgoršek itd. Lumpe, nečistnike in tako bazo zagovarjati, kakor je menda .poljski švedski ali avstrijski dom je po liguorijanski morali — sveto delo. No to sveto delo pa prepusti G. S. skaibskim in praktičnim katoliškim časopisom ala Clev. Amerika. DVOJNO PRAVO. “Kedar se bo dalo ljudstvu varstvo proti roparskem pohlepu Monopolov in trustov, se bo isto nekega dne zavedlo svoje nnoei ¡« vstaja bo tukaj, kapitane industrije pa bo zmlinčilo. Kaj rodi nemir in nervozno razdraženost med operatorji in drugimi delodajalci? Ali ma delavska zavednost? Vzrok pa je ta. da mi istega merila ne rabimo pri močnih in bogatih kot pri revnih in nižjih. Kedar pa vi železniškim družbam zagotovite, da jih anti-trust postava ne dotakne in jam inič žalega ne stori, zakaj ne date potem istih pravic operatorjem premo-goko.pov in rudnikov, ali pa odstranite ta predlog, ki se gre samo za dobrobit železnic, da se ne bo krivica delala ne temu. ne onemu. Trosti in kombinacije so se s hudičevo 'hitrostjo razvijali, puhtite jim pa vrata na stežaj odprta, pa se bodejo še bolj razvijali in v večji- meri tako. da se bo a-meriški narod nekega lepega dne znašel popolnoma vkovan v verige trustov. kjer bo breiz moči, brez veljave — zasužnjen.” To je del govora senatorja Nelsona iiz Minnesote v debati o predlogu za razne ugodnosti železniškega trusta. Ta Nelson ni noben insmrgent. marveč ga poznamo kot pravega neodvisnega moža, stare švedske korenine. V tem predlogu, katerega je dal predsednik Taft zdelati, je zapazil neko nasprotje, katero bi kljubovalo vsim posameznim državnim zakonom in bi železniške družbe varovalo v posameznih državah pred regulirano močjo istih, pred vsem pa izvzelo železnice iz podredja Sbermanovega zakona. Delavec in vsak državljan v Združenih državah pa si naj zapomni, da ta predlog, ki naj bi postal postava in pod to postavo dal proste roke železniškem, tru-stni je bil skovan po načrtu in povelju delavskega prijatelja, predsednika W. H. Tafta. Senator Nelson je videl nevarnost. vendar očito ni hotel priti na dan, zato je govoril tako dvo-pomembno. Njegov baje “gran-ger-govor”, je vseboval dovolj nazadnjaštva in ge je tiri tem pokazal, da je postal vihrav, kakor So navadno vsi malomeščanski zastopniki nasproti nastopajočemu kapitalizmu. Ves svet ve, da med železniškimi družbami in prevozom ni nobene k on kure ure in je sploh ne more biti, to pa zaradi zelo preprostega vzroka. V splošnem pa ima konkurenca samo to smer. da slabše operatorje ali konkurente spravi iz površja. Podjetje slabšega preneha eksistirati Tako pa ni pri železnicah. Ce, recimo katera železnica podleže konkurenci in ne more obresti na svoje dolgove plačevati, tedaj pride ,v roke prejemnika in če jo prejemnik ne more na trdne noge postaviti, tedaj isti razproda delnice, podjetje samo pa ne zgine s površja, ampak še vedno naprej 'posluje s tem- razločkom, da nima več dolga in zopet lahko konkurira. Sedaj je zopet v stanu najeti posojila in če treba gre zopet lahko v roke prejemnika. In tako bi šlo' naprej, dokler bi se ves kapital železniških družb sam uničil. Zapomnite pa si. da lastniki železnic, niso takovi gflumpei. da bi eden druzega s konkurenco vračili in zato so se združili v takozvane “pools”, kateri določujejo ceno itd. tako. da majo 'vse žielezniicie združene v tak “pool” enake cene. Javna skrivnost je, da je. tako in pred-| ležeči predlog priznava odprto 'obstoječi položaj in ničnost konkurence. Zakaj se nai bi toraj, dajale železniškem utrastu še kake predpravice? Senator Nelson ima prav v tem, ko pravi, da nravi ca se ne utore s dvojnim merilom meriti. Kedar s e je šlo za delavstvo se je še vedno sklicevalo na to, da se jim v tej deželi ne more dati izjemnih zakonov, ker takovi zakoni se riibljejo s pravičnostjo. Se- veda železniške družbe so vse kaj druzega in za nje se sme delati ¡posebne zakone. Zakaj ? Ker imajo moč in vpliv pri vladi, medtem ko delavec vsega tega nima, dasi delavstvo največ pripomore zastopnikom do postavodajnic. Moč je pravica — seveda denarna moč. ' Delavec kaj praviš ti na to? A-li še veruješ, da meščanski zastopniki. to so taki kot so ravno sedaj v poslanski zbornici in senatu. posebno pa kot je predsednik. s par, izjemami, delajo zakone v tvojo korist? Pa vendar si volil zanje. Menimo, da pri prihodnjih volitvah boš oddal svoj glas za kandidate, katere postavi delavska — tvoja stranka. Ko bi bili' v poslanski zbornici-in *senatu, v parlamentih v obče dela'vski zastopniki, bi se od njih smelo pričakovalo, da bodejo u-krepali tako. da bi bilo za delavstvo koristno. Delavec v Združenih državah ne more reči. da je samo en zakon, skovan v njegovo prid. Sem in tam se mu res da kako zrno peska. toda kapital ima od istega največ dobička. Če pogledamo ta ali oni zakon povsod vidimo, da isti varuje koristi delodajalca in kapitala. Poglejte rudarski zakon, ves civilni zakon, med tem “employers liability” zakon, povsod je delavčeva korist “on the hind end”. In kako vendar ne bi bilo tako. ‘Poglejte senatorja Nelsona. V začeitku je dobro govoril, potem pa se jp prestrašil in začel zavijati. Od takega boječega zastopnika, ki ne pozna delavskih razmer si ne smemo nič boljšega pričakovati. Le čudimo se da si je upal ugovarjati' proti Taftovi želji. Taft, predsednik Združenih držav, ne po božji milosti, temveč po milo'siti delavskega ljudstva, kateremu davkoplačevalci za predsedniško čast na leto $75,000 plačujejo je še tako nesramen, da stavi predloge v prid delavskega sovražnika in delavstvo za plačo od $75,000 na leto 365 krat izda in morda še večkrat. Y štirih letih mu ljudstvo plača $300,000, poleg drugih dijet in za to dobi to ljudstvo batino od kapitalizma v znamenje, da zasluži. Pamet toraj ! Goljufija v obrti. Zgleda kakor da ni kraja na svetu, da ne bi ‘bilo obrti, ki ne 'bi prodajala posnemkov. Naša dežela ni nobena izjema in včasih zgleda, da ima. več fraudulentnega blaga na trgu1 kot katera druga. Jedno najbolj ponarejenih predmetov je Ttinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino, katero je pod podtobnimi imeni ponujano javnosti. Turnerjevo Ameriško Zdravilno' Grenko Vino je prestalo poškušnjo dolgih let in se je pokazalo za izvrstno zdravilo za lečenje bolezni v želodcu, krvi mišicah in črevah'. Isto1 je zelo koristno v pomladanskih mlesecih, ker isto izžene vse nečistosti iz krvi in napravi vaše telo močno. Rabite ga vselej kedar jie vaš a-petit slab in vaša moč pada. Isto ne vsebuje nobenih škodljivih snovi. INla prodaj v lekarnah, dobrih gostilnah in pri izdelovalcu Jos. Triner, 1333 — 1389 So. Ashland Ave., Chicago, 111. Vprašujem, kje je moj brat P. W. Petrov, 'kateri je napisal pod tem psevdonimom v št. 16 “Glas Svobodo’’ leto VII. pesem Vstajenje. Prosim ga, da mi sporoči svoj naslov, mojega pa izve pri uredništvu Glas Svobode. Makso. TAIN-EXPELLER’ Človek, ki trpi bolečine, je ravDOtako brez pomoči, kakor razbita ladija na pečinah. Če bolehaš na revmatičnih b lečinah, nevralgiji, prehlajenjuitd. poskusi vdrgnfenje z PAIN-EXPELLERJEM, priznano dobro domače sredstvo. Dobi se v vseh lekarnah po 25 in 50c. F. AD. RICHTER & CO., 215 Pearl St., New York. Pazte na varstveno z n am ko z sidrom. Glas Svobode stane $2.00 na leto. V času dela in jela, spomni se na ne-delo in ne-jelo. Vsakdo, ki ima nagon do kmetijstva, naj kupi kos zemijel' Zemlja po vsej Ameriki bo postala v cenah enaka v Evropi m ta prej kakor še ljudem sanja. Jaz ne ponujam zemlje z lažmi, tr-pentinovega olja iz koreninic, nabiranja različnih rož in rsih nemogočih laži, temveč kupi, ako več ne moreš vsaj 40 akrov zemlje in na nji preživel boš vedno sebe in svojce na pošten ifačin. Ni države v Amerilki, katera bi se mogla meriti z Missouri v sploš- ‘ nem kmetijstvu. Prevzel siem 40,000 akrov najfineje ravnine, za naselitev. -Vsa zemlja je moderno kanalizirana po državi. Tukaj ponavljala se bode stara pesem. Kar se danes nudi za $16 aker, pr e do o mine 20 let se bode prodalo za desetkratno ceno. Ako se oglasi dovolj Slovencev, rezerviram 10,000 akrov izključno za nje. Kar je obdelane enake zemlje plačala je leta 1909 od $50—100 v pridelku pavole, $30—50 v koruzi itd. Kar se seveda lahko dokaže s številkami državne statistike. Kaj je kmiet in kaj je najbolje plačan delavec v mestu? Prvi je prost .gospod; kar snesti ne more, proda in to za drag denar. Drugi je sužen druzih. Zakaj toraj ne postati prost in neodvisen? Pomislite, vaši otroci n« bodo mogli zemlje kupovati, ker cene bodo previsoke in to naj si vsak zapomni. Vsa zemlja je enaka, vsa cena je $16.00 aker, zraven železnice, postaje ali pa vstran. Kjer koli te bolj veseli, tam ti je na izbero. $6.00 na aker takoj in ostanek na 6% obresti poljubno F. GRAM REALITY CO. NAYLOR, MO. ** v tr rr rr ^ ^ rh rr tr *r rl < ❖ tr ^ X Zakaj trpeti bolečine, ko iste lahko takoj * * * * * * * * * * * * * * * »o d ženete s« “KAPSOL »9 čudovitim mazilom za vse bolečine kot revmatizem, nevral-gijo, glavobol, trganje v križu. Isto tudi odstrani otekline in prežene otrplost Navodilo: Pomažite malo Kapsola na prizadeti- del dvakrat na dan. Cena 50c., po pošti 55c. Denar lahko pošljete. v znamkah. J. C. HERMANEK LEKARNAR 1800 So. Center Ave., Chicago, 111. ¿$4*4*4» 4* 4*4*4* 4*4* 4* 4* 4* 4* 4* 4*4*4» 414*4*414*4« 4*3? * *■ * * * * * * * * * * Slavnemu občinstvu blagohotno naznanjamo, da je naša nova pomladanska razstava oblek za odrasle, m adino in dečke, klobukov, spodnjega perila sedaj popolnoma založena. Pridite pripravljeni in oglejte si na’novejše in najlepše vrste blaga, ki=mojih tedaj imeli Možke pomladanske obleke $10 Č0 $25 Obleke za mladeniče.. ...$5 do $15 Obleke za dečke...$2.50 d0 $10 Blue Island Ave. & 18. eeBta. Jelinek & Mayer lastnika. •p o Id ne iz pristanišča Bash’s Stores, Pier No. 1 na koacu Site ceste » S juth Brooklynu. Naša pristanišča so: tST Za Avstrijo-TR-iT, za Ogrsko— REKA Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanišča najblizja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuje se v SLOVENSKEM JEZIKU Phelp Bros. & Co., 2 Washington St., New York, N. Y. GLAVNI ZASTOP ZA AMERIKO Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROGA Compagnie Generale Transatlantique GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA. to ‘ ■ ~ u L - í-y' j.» • i '%-' - -=f' La Provence La Savoie .30.000 HP .22.000 HP New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parpbrodi, La Lorraine.........22.000 HP La Touraine.........20.000 HP Chicago, nov parnik......9500 HP Potniki tretjega razreda dubivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. ¡Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila Pristanišče 57 Fbrtb Ri/er vzaožji 15ta St., New York City. Parniki odplujejo vsak četrtek. Glavni zastop na 19 ¡State St. New York. MAI RICE W. KOZMINSKI, glavni zastopnikza zapad, na 71 Dcarborn St. Chicago, 111. Frank Medosh, agent na 9478 Ewing Ave. S- Chicago, 111. A. C. Jankovich, agent na 2127 Archer Ave, Chicago, III. (tt) *** *** A« «-* -*-*-* AAAfAtfM r OTTO HORACEK Diamanti, ure, stenske ure i a zlatnina * * i * * o, * J 1843 Blue Islatii Avenue, Chicago, 111. f * Dajemo posebno pozornost pri popravljanju ur in * druge zlatnine. t Izdelujoči zlatninar. £ OČI pregledamo zastonj. * *** t***********.********** *************** 4*4 r Kašparjeva Državna Banka, -------vogal Blue Island Ave. & 19. ul.- VLOGE $2,500,000.00 GLAVNICA . 8200,000.00 PREBITEK . . 8100,000.00 i Prv« l« edina češka državna bank« v Chiangl. Plačuje po 3% od Vloženega denarja na obresti, imamo tudi hranilne predale. Pošiljamo denar na vse dele $ sveta; prodajamo šifkarte in poaojujerao denar na posestva in zavarovalne police L MII IM ilil tč 5&QV4 SasSisS* i NAVODILO Si p K II ZDRAVJU \% BY ti rû-Ote Ai** eV >8* ao 2.0» vbVe^el y'í” PRIZNANJA TISOČ IN TISOČIH ozdravljenih in hvaležnih bolnikov kateri vam dajejo dokaze zaslug svetovnoznanega in slavnega ravnatelja od THE COLLSNS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE kateri se žrtvuje, in je ozdravil že nebrojno število slovenskih bolnikov.Vsaki bolnik, kateri seje zaupno obrnil, na slavnega ravnatelja tega zavoda je bil zadovoljen,, zadobil popolno zdravje in srečo, katere se veliko družin, očetje, matere in otroci vecele. Nima bolezni na svetu, katere bi zdravnikom tega zavoda ne bile poznate in katerih zdravniki tega zavoda ne bi mogli v kratkem čnsu ozdraviti, najsibode možka; ženska ali otročja zastarela ali kronična bolezen. Slavni zdravniki tega zavoda zamorejo povoljne uspehe svojega delovanja, z tisočerimi zahvalnimi pismi dokazati v katerih se ozdravljeni bolniki z najprisrčnejimi besedamizahvaljujejo za jim podeljeno pomoč in zdravje, DRUGI ZDRAVNIKI KATERI OGLAŠUJEJO IN GOVORE VELIKO O SEBI NE MOREJO DOKAZATI NITI JED’NEGA PO VOLJNEGA. DOKAZA SVO/EGA DELOVANJA. Nobeden naj si ne krati življenja, zadovoljnosti in posvetne srečo in trpi v bolezni, temveč naj se takoj obrne na znameniti in svetuznani zdravniški zavod ker našel bode naj* večjo srečo in pridobil zopetno popolno zdravje. Pridite osebno ali pa pišite na Im Collins N.Y. Medical Institute 140 W. 34th Street, New York City. Dr. S. E. Hyndman, vrhovni ravnatelj. Uradne ure so: Vsaki dan od 9 ure dopoldan do 1 popoldan in od 2 do 5 ure popoldan. Ob nedeljah in praznikih on 9 ure dopoldan do 1 popoldan. Vsaki torek in petek od 7 do 8 rire zvečer. / [y?. “•V ■-Vi''- ' 'V "• V ' • -r- ■ ■ '- i*-;.- ^v-v 6 _________________________,__________________________ --------------—— ; ~ " v DOPISI. Cleveland, 0. [Namenil -sein se, da nekoliko ¡poiv šem sedanje razmere v naši •velvki -iovendki naselbini. Ob e-liem vas pa prosim, da ne bi šle te moje vrstice v koš. Leta 1'904 prišel sem iz Johnstown. Pa. v to veliko mesto Cleveland. im kot vesten 'čiitatelj ča-sop'sov, C-ital sem marsikaj, o če-mun- sem se hotel na lastne oči prepričati. Kmalu po mojem prihodu v Cleveland sem začel paziti na to. kedo so tiste «560«, ki vedno iši-ejo in delajo prepir med rojaki. Ne bom: se podajal nazaj na stari prepir, ki je veliko škodoval narodnemu gibanju pa bodisi v duševnem ali gmotnem oziru pri vsem tem pa je jemal upliv našega naroda pri drugih narodih. Ta ir rat ni noben imeno val onih hardi Ibniežev. ki so vedno delali prepir i to. kar zopet sedaj čitam . po 1 ist;h je pa docela’odveč. V Clevelandu. največji slovenski naselbini v Ameriki, bi morali i-meti najboljši list, tako pa imamo takega, ki ni vreden, da ga bi porabil tam, ‘kjer poštena beseda zgubi svoje ime. In zakaj talko? Sedajni urednik C. A. g. L. J. Pirc «e ima zahvaliti le delničarski družbi, da ga niso že zdavna vtaknili v prisilni jopič. Ne belite si glave zakaj — dovolj bodi. če rečem, da pameten človek ljubi le taiste časopise, ki prinašajo čtivo korčtno za delavski razred. C. A. urednik — bankrotiran le menât ar — povejte mi, če ste sploh kedaj kaj. poučljivega pisali za nas delavce v Clevelandu ali v Ameriki? Prav gotovo tega .še niste storili. Dasi.ravno nisem naročnik C. A. in tako dolgo ne bom. dokler ne bodete pisali delavstvu koristne članke, vseeno istega sem in tam čitam, ker sem ravno na stanovanju pri ljudeh', fei so nanj naročeni. Ne gre mi v glavo, kako more taka oseba — žalostnega, spomina — postavljati s svojo kapitalistično zmesjo kak delavski list na laž. mu pred-baciva nemoralnost, ga kliče za tatu in ne vem kaj še vse. Povrh vsega tega pa piše o nekakem miru ter si speva hvalo im slavo za slavne narodne čine. Naslednjih vrstie ne bi phal, ko no bi gospod Pirc tako brezna-čajien liki onemu brzopetnežu, ki vpije: primite tata. primite tata pa je . . . Zato naj zavpije, da je laž kar bom sedaj poročal. Ta nepridiprav je menda pozabil onega čina. ki ga je storil pred dvema letoma v škodo .Slovenski Narodni Čitalnici' v Clevelandu. O. in jo potem ko so tla v Clevelandu postala prevroča, popihal v New York. Poštenjak! Kje so znaki Slov. Nar. Čitalnice in denar, ki si ga dobil od članov .S. N. Č.? —-Odgovorite! Di agi mi čitatelji, vi še ne veste, kaj si to človečle vse ne upa, sedaj ko je prišel nazaj v Cleve-land. Eli. kako ponosno je odpiral vrata (.italnvee, se vsel na stol in pridno prebirava! liste, ki so last čitalnice dokler ni dobil opomin in poziv od odbora, da on — L. J'. Pirc — nima prej vstopa v Slov. Nar. Čitalnico dokler ne poravna^ to. kar bi moral poravnati že pred d verni in pol leti. Toda poslušajte sedaj, kaj si je to rev-še uipalo. Pisal je n‘a odbor S. N. Čitalnice, da on rad podari $10.00 čitalnici pod pogojem, da ga zopet .sprejmejo za elana. ‘Kaj taeega si upa storiti le še kak g1 a var tolovajev, ne pa kak naobražen človek, za kar vse on predstavlja. Ti kuga smrdljiva, prej poravnaj kar dolguješ,1 kar seveda znaša več kot $10.00 ;n potem govori o daru in nrošnji za sprejem. Prej ipa ne. Sicer pa ne vem, če Ti bi sploh dovolili v sredo poštenih ljudi. ‘Tega človeka in pol ni moči kar tako naglo v kozji rog ugnati, je preveč farske prefriganosti v njem, toda pro bono puhlico ga je treba počlasi razkrinkati. 'Bilo je nekega dne ko se podam! proti ¡Nevvburgu, da obiščem svojega prijatelja. Bil sem tam samo kratek čas in ko sem se pripravil za odhod, poprosil sem prijatelja. da me spremi do poulične železnice, češ, bo krajši čas. . Šla sva po 80 ulici im ho—lo, kar zagledava- dve moški kreaturi stati predig farovžem Rev. Lavriča. Kar m »Sal a sta se, kot dva lipova stebra. They were in the second story. Ko sem opazoval guganje teh kreatur, povprašam spremljevalca: Kedo pa sta ta dva? — Veš, to je naš župnik, oni drugi je pa iz Clevelanda; ne vem kako se piše. Veš. on dela pri C. A. — O, ‘Pirc, misliš? — Yies, yes. .Skoro vsak dan je pri župniku, pa vselej ‘kedar gre nazaj v Cleveland se ga ta krava tako napije, da je ves ta-le trato ar njegov. Na to sem ga vprašal po kaj hodi sem v župnišče in prijatelj: mi odgovori: No, »1 ’ res nič ne veš. NE DANES IN POŠLITE GA NAM. Dr. JOS. LISTER & CO., Aus. 708 Northwestern Bldg. ; 22 Fifth Ave., Chicago, 111. Gospodje: Mene zanima ponudba, s kojo pošiljate brezplačno zdravilno knjižico, ter vas prosim, da mi jo takoj pošlete. Ime............................. Pošta Država. Clinton, Ind. Cenjeni urednik: — Prosim priobčite par vrstie v našem priljubljenim listu “Glas Svobode”. ‘ Z delom počivamo že od L a-•prila naprej in še mič ne vemo kedaj pričnemo delati. Rojakom ne svetujem, da bi sem hodili za delom sedaj, ko hitro pa se na boljše obrne pa bom že poročal. «Poročati «moram žalostno novico o nevihti katera je zadela našo naselbino. Nekateri rojaki imajo svoja lastna domovja in lepe vinograde, skoro vsak pa ima vrt in brajdo. In zdaj ne vemo ali je prišla nad nas božja roka ali hudobna. Dne 17. aprila se je vreme obrnilo na mrzlo sapo. potem je prišel $neg in mrzel veter je vel tako, da je vse zmrznilo kar je evelo ali bilo zeleno, »koda je velika in vse zgleda tako 'kot v mesecu listopadu. Kar nam kapitalisti ne požro pa nam slabo vreme in neurje v niči. Tu v Clintonu imamo dva podporna društva, eno spada k S. N. P. J. in drugo pa k S. S. P. Zvezi. Oba društva dobro napredujeta, posebno pa S- S. P. Društvo št. 16. h kateremu namerava zopet nekaj norih članov pristopiti, ko bitno začnemo delati. Bratje Slovenci. združujmo se v podpornih društvih za naše dobro. II konen dopisa pozdravljam vse brate in sestre po širni A«me-riki. V. Vrhovnik. Čista stekla fine kvalitete. Po-litirani medeni obročki in 2 pokrovčka. Čudovit fin instrument za tako nizko ceno Vsakdo g« lahko Ima. Pošiljamo na vse dele sveta, poštnine prosto na prejem $1.50. Ne odlašajte, naročite takoj! Naslov: P. E. FRETER & Co. 52 Dearbortt Str. Chicago, lil. ITALIJU Najstarejša slovanska tvrtka ADRIATIC po staroj i najsigurnijoj EMIL BACHMAN 1/1S So. Cenite Ave., Chicago, lil. CUNARD LINIJI POSTAVLJENA 1840 OOD Siovensko-Americanska usluga Od New Yorka do Flume preko Gibraltara,Genove, Napolisa i Trieste Novo Moderni utvrdjeni Šifovi CARPATHIA, - 13,600 TONS Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, pri tem pa zelo zmerne cene. PANNONIA, - 10,000 TONS HJLTONIA, - - 10,400 TONS 1 Jedne Close Cabina $60 (dolara) do Naplesa $65.00 (dolara) do Triesta i Fiume Neštevilno zahval in pripoznanj jamči za pristnost in okusni izdeiek naročenih potrobščin. Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik. CUNARD STEAMSHIP GO., Ltd. S. E. Gor. Dearborn & Randolph Sts. CHICAGO tli kod svakog obližujeg agenta. EDINA trgovina s novodobnim obu valmo Vstanovljena leta 1883 ; Velika zaloga obuval najnovejše kako- VINARNA vosti po zmerno niških cenah. JOHN KLOFAT ki toči najboljša kalifornijska in importirana vina. 631 Bine Island Ave., Chicago. Druga vrata od Kasparjeve Banke POZOR! Kedar kupite galon vina, ali vee, tedaj Vam pripeljemo isto na dom — brezplačno! Svobodomisleci! Naročajte, priporočajte in razširjajte naš list! — Vsak naročnik naj pridobi vsaj enega naročnika! — Bodite povsod širitelji njegovega pošte nega prizadevanja! Naša kapljica je izvrstna in kdor je pil naše vino, trdi, da ni še nikdar v svojem življenju pokusil boljše kapljice. Vsi dobro došlil Jos. Bernard, 620 Blue Island Ave. TELEFON Canal 842 mf»\ *<***<■ **W*»»iA*W***>*»***»>*** | RAZNO IN DRUGO } ...........................~~J Na Dunaju so 1. 1900 našteli 434-6 (Poljakov, 1329 Slovencev, 805 RiusLnov in 871 Srbohrvatov. 12 svinj je poginilo 11. aprila gospe Jellenc iz Celja na njenem posestvu) pri Petrovčah. Komisija je dognala, da so bile vse zastrupljene. Na Dunaju je bilo 1. 1908 2,-042.4)26 prebivalcev; domovins-ko prav-icio pa je imelo le 636.230. Celjske šolske sestre so pričele hnjMkati v otroškem- vrtcu gojenke proti staršem. Najnovejša u-ena metoda! Nesreča v premogokopu. V Št. Janžu ponesrečil se j« delavec A-lojzij Skoda. Ko je rinil voz pred seboj, je v veliki naglici podrl podpore na kar se je usul nanj premog in ga ubil. Slovenski muzej nameravajo u-stanoviti spodnještajerski Slovenci. Tozadevne akcije se je poprijelo “Zgodovinsko društvo’’ v Mariboru. Od nr-bora v Metliki na Belokranjskem. Izmed poklicanih fantov jih1 je prišlo 101 in je bilo potrjenih 28 (osemindvajset). Povabilu «e ni odzvalo, ozir. se ni moglo odzvati 243 fantov, ker si služijo borni kruh v Ameriki in drugod v tujini. Gotovo so to najboljše moči, ki se selijo v tujino, domača gruda pa kaže gola rebra. Bela Krajina boleha najbolj na izšel j e v n nj-u mladih moči v tujino. Nad 2 milj ona kron imajo avstrijski davkoplačevalci dnevno odrajtovati za obrestovan je državnih, deželnih in občinskih dolgov. Naj večji dolžnik je seve država. — DESETO MILJARDO KRON je prekoračila sveta njenih dolgov, ter ima letno na obrestih šteti 427 miljonov kron. Srečni Avstrijci! Kaj vse stori alkohol! Uslužbenec tvrdke Vitek. Karl Kulhanek, ko je prišel neki večer domov, je na dvorišču pred hišo videl na vozu- obešenega svojega 12-letnega sina. Na njegov krik so prihiteli sosedje in splošno je bilo mnenje, da se fant ni obesil sam, ampak da ga je menda obesila v pijanosti Kulhankova žena, 53-let-na ženska, ki- pa je p-i.la žganje dan za dnem od jutra do večera. Žensko so našli popolnoma pijano spečo na kupu drv pred hišo. Odpeljali- so jo v zapor. Budimpešta. Uradno se .je dognalo, da je .poginio pri požaru v Okoritu 327 oseb, 99 pa jih je bilo težko poškodovanih. Prst božji? Treščilo je v cerkev v Monster-Szegu na Ogrskem na nedeljo medi službo božjo. Ena žena je ostala mrtva, 27 oseb je bilo težko ranjenih. Chantecler — ubijalec. Na Ogrskem v (Perbetu j-e trosila gospodinja 'Jakobova živež -med- kokoši na dvorišču. Petelin je frfotal ter skakal okoli, kar zadene močno s perutjo .puško ob stehi; puška pade, se sproži' ter smrtno zadene gospodinjo, 'ki je kmalu na to u-mrla. 25,000 kron je zopet dobil ljubljanski škof Anton Boneventura Juglič od nemču-rske “Kranjske hranilnice ”, menda za nove orgije v Senklavžu. — Toraj je bila veist, da so nemčurji škofa podkupili, vendar resnična. Sedaj saj razumemo, zakaj je škofov umazanec — “¡Domoljub” tako toplo .priparOčial nemčursko “Kranjsko šparkaso” in prav verjetno je, da je pri tem tehtel-mehtlu odpadlo še dbkaj tisočakov razven te svc^tc za škofove zavode! Župnik iredentist. Proti italijanskemu župniku M-o-radinui v Monte 'Sevaro na Tirolskem je u-velo državno .pravdništvo kazensko preiskavo. Župnik je obtožen, da je v šolski sobi strgal s stene cesarjevo in H-oferjevo sliko ter ju poteptal z -nogami. Krvoprelitje v cerkvi. V Wy-stitah je prišlo do krvavega pretepa v cerkvi med Litvini in Poljaki. Bratje v Kristusu so se tako ravnali, da so morali priti ruski- obmej-ni stražniki in streljati. Bilo j-e več mrtvih in mnogo- ranjenih1. Nesreči z avtomobilom. V Neu-lengbaclhu' pri- Dunaju sta povabila neki- šofer i-n mehanik tri natakarice v avtomobil. Pri nekem o-vinkui je avtomobil s tako silo zadel ob neko drevo, da se je ves razbil. Dve natakarici sta. bili takoj mrtvi, ostali trije pa so bili Poškodovani. Šoferja so zaprli. Šola, kakršno si žele klerikalcu, U 'klerikalni Belgiji imajo za 5., 6. in 7. šolsko leto tak-le urnik za en šolski dan: 1. Jutranja ¡molitev. zapovedi, dobro mnenje, tri odl-tavko rožnega venca, evangelij. 2. Računstvo, tri odstavke rožnega venca, odmor. 3. Dva odstavka rožnega venca, zemljepis, litanije matere božje, dva odstavka rožnega venca,. Sklep o-b polena jst ih. Nemci se bodo učili slovenščine in laščine. V Trstu uvedejo Nemci kurze za slovenski in laški jezik. Kurzi bodo dvakrat na teden: oh torkih in petkih zvečer v prostorih državne realke; slovenščino bo poučeval profesor Trtnik, laš-eino pa profesor Chiozzola, voditelj tečlajev je profesor Karollus. To pomen: pričetek .usiljevanja nemških uradnikov v vse mogoče državne službe v Primorju! Avstrijsko mejo so prekoračili pri Višku- v Furlaniji eu častnik, dva podčastnika in 3 vojaki 97. pešpolka iz Sežane. Finančna .straža laška j:'h je prijela ter jim pobrala škice i-n fot »grafične plošče, potem sta jih dva oficirja spremila do avstrijske meje nazaj i-n izpustila. Kako čitaj časopise? Važnejše članke počasi in s premislekom prebiraj. Članke in poročila, o katerih meniš, da bi ti kdaj kakor tvarina za predavanje mogla služiti, izstriži in shrani v posebnem zavoju, da jih lahko najdeš, ko jih boš rabil. Ni pa dovolj, da prebereš časopis, treba je, da se s svojimi tovariši tudi razgovar-jaš o vsebini posamičnih člankov. Tak razgovor je zelo koristen, kajti- pri tem se človek izvežba, da si upa brez strahu v manjših dražbah nastopati kakor govornik. Za društva je posebno važno, da na tak način zvežba svoje elane. 0-sebna agitacija ni skoro nikjer tako potrebna kakor pri društvih, posebno v onih društvih, ki zbirajo pod svojim okriljem tudi mladino. Osebno pa bo agitiral vspešno le tisti, ki je v tem izvež-ban in zna na napade nasprotnikov dati povoljcn odgovor. Potreben pouk v tem pa podaja čitanje časopisov in priprostih spisov. Živa pokopana? V ženski bolnišnici v Gorici- je umrla neka Jožefa Grča, stara, 62 let. — Po G-orici se je mnogo govorilo, da so pokopali Grčo živo. — Pravili so, da ko so jo zagrebli, se je slišalo zamolklo trkanj« iz groba. Navzoči pri pogrebu so takoj. opozorili na to čuvaja na pokopališču, ki je telefoniral ua policijo in magistrat. Prišli so hitro trije zdravniki ter .odprli k.n-to. katero so bili tačas že izkopali. Žena je ležala mrtva tako. kakor so jo- položili v krsto, ali pokazalo se je, da so nekoliko popokale deske 'krste pod težo zemlje. Čuvaj Ongaro je rekel, da tako pokanje se čuje večkrat, ker porabijo za krste v -bolnišnici cesto najslabši es! -Niti poštene krste ne dobi revež ! Štajersko slovensko delavstvo, kakor poroča Narodni list je bilo doslej organizirano v izključno nemški socijalni demokraciji, kjer ni uživalo v jezikovnem ozi ra niti najmanjših pravic. Posledica temu- je bila, da se je vsak slovenski delavec prej ali slej ponemčili. V Kapfenbergu na Gor. Štajerskem pa j-e pričelo med slovenskim delavstvom gibanje za samostojno slovensko soeijalno-demokratično organizacijo, ki so je ustanovili, jjred kratkim. v “Čuk” — ubijalec. V Radovljici na Gorenjskem so pokopali posojil ničnega uradnika Petra Praprotnika, katerega je ubil “čuk” 'Kleindienst. Udaril ga je na Veliko soboto-(!) tako močno po glavi, d'a je vsled tega Praprotnik umrl. Razt-ele.senje je pokazalo. da je umrl Praprotnik res vsled udarca, katerega mu je zadal “čuk” na Veliko soboto. To je sad krivih naukov znanih “cu-kovskih” voditeljev — kapela-nov! Žalosten konec. Mizarski mojster Vjkoukal je bil tako vnet in del a v ep klerikalec, da ga je njegova stranka postavila za kandidata in d'a je postal deželni poslanec na Moravskem. Posvetil je vs« svoje moči stranki in zane-mar jal mizarstvo tako. da je kmalu prišel ob vse kar je premogel. V svoji mizeriji je prosil moravske župn;k.e podporo in dosegel je res. da je dobil službo — delavca v neki tovarni. Vodja te tovarne je tudi poslanec klerikalne stranke. Vodja-poslanec in delavee-po-slanec se pa seveda nista dolgo razumela in konec je bil, da je moral iti poslane« Vvkoukal v neko nemško tovarno kot delavec si služit kruha. Samostojnost evropske države v nevarnosti. Prebivalcev' države Moresnet se je polastila v zadnjih dnevih velika razburjenost. Država Moresnet se razprostira, kar je najbrž malokomu znano, med Belgijo- in Nemčijo ter je približno tako velika, kakor kako večje veleposestvo. Te dni so prišli v Moresnet nemški uradniki, ki so popisovali javna poslopja ter menil po “celi državi”, Previbalci •pa z -Nemei niso nič kaj zadovoljni. Pred leti so že poslali belgijskemu parlamentu vlogo, v kateri prosijo, da jih sprejmejo kot belgijske državljane. Ker pa temu nasprotujejo Nemci, ki bi tudi radi pobahali državo Moresnet v svoj žep, ni zadeva še doslej rešena. Zadnji' člas se domneva, da pripade Moresnet Belgiji, zato pa dobi 'Nemčija neke ugodnosti v državi Kongo. Prebivalci v Mores-netu 90 francoske narodnosti. Doslej niiso plačevali nikakih državnih d'avkov pa tudi v vojake niso hodili, ker je njihova država brez armade. Moresuet je pribežališče nemških in belgijskih tihotapcev. Papeži in Rotšildi. Museo del Risorgi-mento v Rimu je dobil zadnji čas lastnoročno pismo papeža Pija IX., pisano nekemu italijanskemu prelatu v Parizu. Papež piše med drugim: “. . . Naj ne skopari preveč, kajti tudi topot ne bo nič izgubil. Rotšild naj pomisli, da je vedno dobro barantal § sveto stolico”. Nadalje pripominja papež, da se Petrova ladja kljub viharjem ne -bo pogreznila ... A tudi že Gregor XVI. je tržil z Rotšildom, ki mu je računal 75 odstotkov obresti. Te obresti je papež opravičil s tem, da Rotšild' 'kot Žid ne veruje na večnost cerkve in da zato začasno računa nekoliko več obresti kakor verni kristjani. Pij IX. je jemal posojila, od Rotšilda 1. 1850, 1056 in 1863. vselej oh težkih pogojih. Zadnje posojilo^ ki ga je papež zahteval, je pa Rotšild odbil in to je bila sreča za italijansko vlado, ki je morala plačati dolgove cerkvene države, ko je bil te konec. Dr. Gustav Gregorin v Trstu je obhajal v nedteljo 10. aprila svoj 50. rojstni- dan. Slovenci v Trstu so se s hvaležnostjo- spominjali ta dan dr. Gregorina, kajti njegovo vsestransko delovanje v Trstu zadnjih 20 let stoji v tesni zvezi s povzdigo ¡Slovenstva v Trstu. Zato se mu klanja ob SOletniei vsakdo, ki ve prav ceniti važnost tržaškega slovenstva. Kmet se otresa duhovniškega jerobstva, pa ne toliko na Kranj--kem kot 'na Štajerskem. Pri občinskih volitvah v Cirkovcah dne 8. m. m', so klerikalci grdo propadli kljub nasilnemu župnikovemu in kaplanovemu agitiranju. Daši je volil župnik Raušl petkrat in kaplan dvakrat, so vendar sijajno zmagali samostojni kmetje. Še hujše so klerikalci agitirali piri ■občinskih volitvah v Šikolah. 9. m. m. Ker župnik ni zaupal, da bi pri volitvah vera kaj pomagala, zato je obljubil svojim volilcem pol-ovnjaik vina. Oba duhovnika •ta agitirala po noči in po dnevi od hiše do hiše, pa vse ni nič pomagalo. Čudno pa se je kmetom zdelo, da duhovniki ob volitvah lahko hodijo peš, dočim morajo imeti za spoved voz, najraje seveda lepo kočijo. Štajerski kmetje so pri teh volitvah pokazali, da hočejo v občinskih stvareh sami gospodariti. Ko hi storili tako tudi 'kranjski kmetje, pa hi se jim gotovo mnogo bolje godilo. Velikanski požar im Brdih v bližini Radovljice, je vzbruhnil nenadoma v hiši gospodarja Olif-čiča, vulgo Andrejca, na Brdih v bližini Radovljice. Ker je vas ta-korekoe natlačeno skupaj in ker «o hiše kakor tudi ostala gospodarska poslopja zvečine pokrita s slamo, je bila vsaka rešitev brezuspešna.. Hipoma je stala vsa vas, ki šteje 9 gospodarjejv, v ognju. Večina ljudi je ¡bila na polju, vsled tega je ogenj tembolj gospodaril. Xa licu mesta je bilo v kratkem zbranih sedem požarnih j hramb, a vse njih delo je bilo pač le to. da so gorišča gasili. Obvarovali, oziroma rešili so le deloma dve hiši in 2 gospodarska poslopja. nevštevši svinjakov in d negi h talcih manjših kolib. Pogorelci so si rešili le to. kar so imeli na sebi. Zgorelo je tudi precej živine, posebno mnogo prešičev, nekaj koštronov, telic in krav. A 'žrtev požara je postala tudi žena posestnika Ažmana. & &&&&&&&& JjSj .fj .fj Jj. -fi ^ fv ^ .f„ ^ {j 'J* A K O p°ši,ja* ^ denarje v staro domovino, obrni se na zanesljivo tvrdko, ktara ti hitro in pošteno postriže Frank Sakser Co. __ g2 Cortlandt St., NEW YORK. XV L/ potuješ v staro domovino, kupi X parchrodni listek jr p?* Frank Sakser Co. 82 Cortlandt St., NEW YORK. A J? Z) sv°jei»a sorodnika, ženo ali kakega drugega iz starega kraja vzeti ^ v to deželo, kupi ^ parobrodni in železniški listek ^ pri fr fr fr fr fr fr fr I fr fr fr fr fr fr fr fr fr fl Frank Sakser Co. '*ti 82 Cortlandt St., NEW YORK. •jF up A Q želiš svoje trdo prislužene novce sigurno in obrestonosno fr ^ W naložiti v kako hranilnico z dobrimi obrestmi, jt; ^ od dne vloge do dne dviga, obrni se na S Frank Sakser Co. & ¿j . _ 82 Cortlandt St., NEW YORK. ^ ¿j C) Pa poslušaš ljudi, ki drugače svetujejo in naletiš slabo, pa ni krivda fr '¡t) fr ^ Frank Sakser Co. fr ___________________________________________________________________ fr 35 V V V V V V N- V sySF aSSBSSSBSC* BS BUSES BBS# BB BB BBaSBSSBEEBBSS Najboljše zava-»vanje proti bolezni je imeti Severova Zdia\i:a iri rt ki B LÜ B. B au B B B B B B B B m B B B a a B B B a B B B 3 B B B B B B B B B B B SEDAJ JE ČAS iznebiti se utrujenosti, si o čvrsti ti telesno meč ter k prilagoditi svoj ustroj razmeram in promenam spo- mlatdaiLsMe dobe. N ajbol.je se to stori, če se uživa Severov Kričistilec, ker ima to spomladansko zdravilo moč očistiti, obogatiti in poživiti kri. Hitro -prežene vse spomladma uljesa. ozdravi tvore, pražče. ogrce, opahke ter podeli moč in zdravje celemu ustroju. Cena. $1.00. Blood Pum -- ¿rxxjítrtr. u tj?« cs>T. ' -j iSKímüítANO j . R£UA8t£. REMCDY m "Sames, »■** &WS, Stli Kum v*!Va*-rttl ‘Diiaut. Reai tis PasjMei lssÄ. »IKRmOSt» o? »os wm»~ PRICE *«!.'O O* W. F. SEVERA CO. B B ‘B B B 8 B B I B B B Severova Zdravila so na prodaj v lekarnah. Kadarkoli kupujete zdravila, recite, do hočete “Severovih” in glejte, da dobite kar zahtevate. Ne morete spati? Bledi ljudje Ali ste brž utr ijeni? Ati ste jezliri? Hitro razdražljivi? Potem ni vei daleč živčna onemoglost. Zato si omislite dobro živčno toniko in boljše, ni, nego je navadno venomer občutijo utrujenost, pomanjkanje trdne volje, odločnosti; njihova kri je redka in slaba. Tako stanje se naj-lag-Ije zboljša, češe užlvi Severov Nervoton. Severov Življenski balsžra. Bržko použijete prvi popitek, se prične zdravje povračati in se nadaljuje z vsakim popitkom, dokler se živčevju ne povrne popolna moč in zdravje. Cena $1.00. Uživan po jedi prehaja naravnost v kri in hrani vsa njena telesa, tako da se vrne m-ravna barva ter ohrani jo želodec, jetra in drobje v popolnem stanju. Cena 75c. ________i , _ j*___,,.^5 At, * ___ • B B B B B B B B B B B ODVETNIK PATENTI | GARL STROVER 1009-140 Washington St. Tel. 3989 MAIN CHICAGO. Dobra Unijska Gostilna,"g* jos. s. stastnv 2005 Blue Island Ave. delika Dvorana za društvene in linijske seje, in Vruga dvorana za koncerte, ženitve in zabave. SALOON z lepo urejenim kegliščem in sveže Schoenhofen pivo priporoča ANTON MLADIČ, 937 Blue island Ave. Chicago Tli m w m m m p rtrebu ete Obleke ali obuče, za se ali vaše dečke tedaj priditek nam. Na| večja zaloga moške obleke, srajc klobukov in spodnega perila na zapadm ritrani. Cene zmerne. Unijsko blago Izdelujemo obleke po naročilu S J. J. DVORAK m _—-—-— —--- b* Sc Co.» ^ 1853-55 Blue Island Ave. ^ ^ Telefon Canal 1198. III i ¥9999 999999999 SE« 999 (šl Cenili iiiiiicj, katere se dobe v zalogi “GLAS SVOBODE” Co. 1518 W„ 20 Street, Chicago, 111. Cankarjevi spisi; Vinjete .........................$1.80 Jakob Ruda........................—.60 Za narodov blagor................$1.00 Knjiga za lahkomiseljne ljudi.. .$1.25 Kralj. na Betajnovi.......^......$1.00 Hiša Marije Pomočnice............$1.00 Gospa Judit......................$1.00 Nina ............................$1.00 Krpanova kobila .................$2.00 Hlapec Jernej.....................—.15 Zgodbe ..........................$1.00 Za Ikrižen ......................$1.50 Ob zori .........................$1.50 Kersnikovi spisi; Ciklamen, I. snopič..............$1.25 Agitator, II. snopič........... $1.25 Na žerinjah, III. snopič.........$1.25 Lutrski ljudje, ‘IV. snopič------$1.25 Rošljin in Verjanko, V. snopič. .$1.25 Jara gospoda, VI. snopič.........$1.25 Gospod Janez, VII. in VIII. snopič .............................$2.50 Berte novice, IX. snopič.........$1.75 Trdinatovi spisi; Bahovi htizarji .................$1.50 Bajke in povesti, I. zvezek......$1.00 „ .. „ II- „ ......$1-00 ............. III. ............$1.00 „ , IV..............—.80 „ „ „ , V. .............$1.25 / Jurčičevi spisi: I. zvezek .—.60 II .—.60 HI .—.60 iv .—.60 v .—.60 VI s. .—.60 VII. „ .—.60, vrn .—.60 ix „ .—.60 X. .—.60 XI .—.60 Sienkiewiczovi spisi: Rodbina polaneških v 3 delih.. .$5.00 Mali vitez v 3 delih ..$3.50 Potop I. in II. zvezek .$3.20 Križarji v 4 delih .$2.60 Za (kruhom .—.15 Z ognjem in mečem, v 4 delih. ..$2.50 Brez dogme ..$1.50 Stritarjevi spisi: Pod lipo ..—.60 .—.60 Lešniki Zimski večeri .—.60 Knezova knjižica: I. zvezek ..—.40 II ..—.40 VII .—.50 IX. X. XI. XII. XV. I. II. in. iv. v. ...................—.40 ...................—.40 ...................—.40 ...................—.40 ..........:........—.75 Tavčarjeve povesti : zvenek ..................$1.35 .......................$1.35 .$1.35 .$1.35 .$1.35 Tolstojevi spisi: Rodbinska sreča ................—.40 Ana Karanina ..................$3.20 Kazaki .........................—.80 Venec slov. povesti: III. zvezek ................—.60 rv. .........................—.60 V. „ —.60 VI. „ —.60 VII............j..............—.60 VIII. ., —.60 IX. .........................—.60 13. 14. 15. 16. 17. 20. Zabavna knjižnica: zvezek ................... .—.50 .—.30 .—.60 .—.75 .—.40 .—.75 Črni bratje ...'.................—.25 Andrej Hofer ...................—.20 Princ Evgen Savojski.............—.25 Viljem baron Tegetthoff..........—.30 V tujih službah ...............—.50 Na bojišču .....................—.40 Marjetica ......................—.50 V gorskem zakotju .............—.15 Ilijada ........................—-75 Krištof Kolumb .................—.25 Uporniki .......................—.60 Vojska na daljnem vzhodu........$2.40 Zadnja kmečka vojska.............—.80 Odkritje Amerike ...............$1.00 Gozdovnik 2 zvez. skupaj.........—.90 Materina Žrtev .................—.50 Repoštev .......................—.20 Babica .........................—-60 Robinzon .......................—-60 Pripovesti o Petru velikem......—.80 Pod turškim jarmom...............—.20 Štiri povesti ..................—.20 Izdajavec ......................—-60 Križem sveta .............\.....—.30 Zlatarjevo zlato ...............$1.00 Miklova Zala ...................—.40 Zmaj iz Bozne...................—.50 Pri stricu .....................— 40 V delu je rešitev...............—.30 Knez črni Jurij ................—.20 Nikolaj Zrinjski ...............—.20 Na krivih potih.-...............—.40 Domači zdravnik ................—.60 Navodilo za spisovanje raznih pisem ...........................—-80 Postrežba bolnikom .............—.40 Praktični računar ..............—.40 Pravila dostojnosti ............—.20 Slovenski pravnik, vez..........$2.80 Občna zogodovina, skupaj 5 delov ..........................$7.50 Kitajci in Japonci...............—.60 Ročni slovensko-angleški in an- gleško-®! oven siki slovar ...—.60 Avstralija in nje otoki.........—.75 Razporoka ......................$1.00 Ponižani in razžaljeni..........$1.50 Luči ...........................—.75 Ruska modema ...................$2.00 Ben hur ........................$2.25 Iz knjige življenja II. zvez....$1.50 Vaška kronika ..................—.85 Stepni kralj Lear ..............—.60 Straža .........................$1.25 Islandski ribič ................—.60 Z viharja v zavetje ............$1.00 Reliefi ........................$1.00 Slučaji osode ..................—.75 Beračica .............<-■.......—.20 Mladost ........................—.40 Božična noč ....................—.40 Kirdžali .......................—.80 Pot za razpotjem................$1.50 Novele in črtice................$1.80 Pod spovednim pečatom 2 knjigi $2.30 Pred nevihto....................—.30 Strahovale: dveh kron 2 zvez.... $1.00 Barvaste črepinje ..............—.30 Mož Simone .....................$1.00 Malo življenje..................—.50 Deteljica ......................—.30 Oče naš ........................—.75 Doktor Holman ..................—.25 Tartariniz Taraskona............: .60c Trije mušketirji ...............$2.50 in Dvajset let pozneje..........$3.00 O te ženske ....................$1.00 Grof Monte Cristo I. zvezek.....$2.00 „ „ ,. II...........$2.00 Dama s kamelijami............$1.00 Preko morja ..................—.40 Korotanske povesti .............—.60 Čez trnje do sreče..............—.60 V znamenju življenja...........—.75 Bolgarija in Srbija.............—.75 Utrinki ........................$1.00 Dolina krvi .....................$2.10 Tolstoj in njegovo poslanstvo...—.30 Veliki punt .....................—.80 V naravi ......................—.60 Zadnji rodbine Benalje.........—.75 Iz nižin življenja..............—.50 Blagor na vrtu cvetočih.........—.75 Dve noveli .....................—.50 Rdeči smeh .....................—.75 Mali lord ......................—.80 Knjižnica Nar. zal. v Celju: I. zvezek ....................—.40 II. „ $1.00 Razni drugi spisi in prevodi: Opatov praporščak .............—.35 Momenti .......................$1.50 Spomini.....................'..$1.00 Iz naših krajev ......... .....$1.25 Obsojenci .....................$1.25 Igračke . ... ................ $1.00 Tilho in drugi ...-............$1.00 Reformacija ...................—.50 Spolne bolezni ........... ....—.25 Dodbra gospodinja..............$1.50 Primož Trubar....................50c Dobra kuharica.................$3.00 Medvedji lov ..................—.50 Kapitan Žar ...................—,60 Na divjem zapadu ..............—.60 Džungl ........................$1.00 Na rakovo nogo..,................50c Srce ........................ $1.00 Slovenski fantje v Bozni,. 2 zvez. po ...........................—.75 Marica ........................—.40 Spominski listi ...............—.25 Burska vojska ..............—.30 Avstrijski junaki .............—.75 Znamenje Štirih ...............—.30 Veliki trgovec ................—.60 Général Lavdon ................—.30 Kratka zgodovin^.................50c Kako pišejo ženske.............$1.50 Navihanci......................$1.25 Znanci.........................$1.00 Jari junaki ...................$l.fs Ljudska knjižnica 3. zvez......—.30 Andrejčkov Jože 8 zvez. skupaj $1.50 Nasvetom 8 zvezkov po..........—.25 Zločin in kazen skupaj 3 knjige $5,25 Zarnik I. zvezek...............—.50 Solnce in senca ...............—.15 Naročilom je priložiti denarno vred- nost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici ali poštnih znamkah po en ali dva centa. Poštnina je pri' vseh teh cenah že všteta. 'Kje se nahaja IVAN MEDEN, bivši izdelovatelj vina, agent itd. v Chicagu, 111.? Opominjamo ga. ako noče sramote, naj se takoj oglasi, če ne, je nam tudi prav, nakar bo vse, zgodovina in znata.j v nakrajšem času v časopisu obelodanjeno. Torej Mieden, kadar' vidiš «glas, stori svojo dolžnost, ker rels me vemo zakaj hi Te varovali da vsaj ljudstvo ve, s kom imia za opraviti. — Glas Svobode Co. Chicago, 111. Družnimi razredi v časn francoske revolucije SPIS'AL K. KAUTSKY. — POSLOVENIL A. H. S. (Nadaljevanje.) VI. Sanskuloti.* Rokodelci so tudi pripadali k tretjemu razredu. (Stana organizacija imenovana “guild” je že davno zakrknila. Guild je postal sredstvo, ki je napravilo iz ročne produkcije monopol v rokah par individujev in reducirala pravico mojstrstva v kaki obrti v privilegij, tako da je z zmanjšanjem ‘kroga, bi je imel privilegij postala tendenca za povečanje izkoriščanja učencev in odjemalcev. Če ni bil učenec slučajni sin ali zet kakega mojstra ali če ni ženil kako vdovo umrlega mojstra. tedaj je 'bilo skero nemogoče. da ‘bi se mogel povzdigniti v razred mojstrov. Stavljeni pogoji so bili tako skrajni otežkočerai, da njih efekt je bila “popolna nezmožnost. Mnogekrati se je pripetilo, da so izjavili, da je ta ali oni guild prenehal in da se je število mojstrov kar takrat in to enkrat za vselej določilo. Vsekako ipa so se mojstri guil-dov motili, ako so mislili, da lahko v absolutni državi ustanovijo in obdržijo svoj monopol, ne da bi se jih nadlegovalo. Staro kraljestvo'je smatralo za zelo nemoralen čira, ako je katerakoli klika potom monopola izkoriščala ljudstvo, ne da bi pri tem delila dobiček s vladarjem. Znano nam je iz nrejšnih poglavij, da samo kralj ie ’ imel ipravifeo dajati license mojstrom in to seveda za lepo ceno. Krona je tudi trdila, da ima ona sama pravico imenovati u-radnike guildov in če bi hoteli guild! imeti to pravico, bi jo morali 'kupiti od' krone za drag denar, toda ne samo enkrat, marveč vsakkrat, kedar se je krona spomnila svojih vladarskih pravic glede gunldov, preteč guildom. da jim vzame ipravico, ako ne plačajo tolike svofe, kakor ona zahteva. Absolutni vladarji so se spomnili teh svojih pravic vselej, kedar so rabili denar. Naravno je tedaj, da so moj-stii raje videlii, da se privilegiji še nadalje ohranijo ter ostane pri starem, bot pa da 'bi prišlo do reforme, ker tedaj hi morali oui, kot slabotneži takbj podleči. In to so dejanske spoznali za časa Tur-gota. Ta ministr-reformator je naperil svoj orvi napad na te mojstre. Interesi vajencev so bili direktno nasprotni interesom mojstrov. Učenje ni več vsebovalo nekak prebod na potu do mojstra. Vajenci so' toraj tvorili samii svoj razred s lastnimi interesi pa vkljub vsemu temu še niso čutili, da so mezdni delavci — proletarci —. Vkljub strogi opoziciji v interesih med injiimi in mojstri niso po ničemur drugem vprašali bot po pravici, da smejo postati mojstri. Ker so bile razmere take, se ne smemo čuditi, ko vidimo vajence družiti se v enem razredu s mojstri, ki niso spadali k guiLdom. V raznih krajih mnogih mest v priviligirani državi so bili izvzeti iz gospodstva guildov. Seveda v začetku je bilo to samo v mestih toda kasneje so se osvobodile tudi vasi im mali trgi. ki so ležali v bližini večjih mest in postali predmestja ter se od meat naučili ka-bo se laibik«' izcimijo iz krampljev guilda. Za časa kralja onisa XVI. ko se je mizerija med delavcj, ne pripadajočimi k guildom, kakor tudi opozicija proti guildom v obče), povečala, je skušala vlada pomiriti ljudstvo s tem. da je dala te privilegije predmestom in raznim pokrajinam. V Parizu je bil Faubourg St. Antoine in du Temiple še posebej oblagrovaino. Zato so vsi vajenci, ki so hreoe-neli postati neodvisni in ki niso imeli nobenega upa postati mojstri guildov, 'kar, trumoma drveli v ta predmestja. Veliko število malih mojstrov je komaj shajalo v tebi pogodbenih okrožjih, izvan 'katerih iniso mogli' razpečavati * iSarasculottas je francoska beseda sestoječa iz “sans” (brez) iin “eulottes” (kratke hlače ali kakor se imenujejo po angleško: knmke.rbockers.) V onih časih so aristokrati nosili kratke hlače in elementi, iz katerih so prihajali Sanskuloti so m os® dolge hlače, kto>t je sedaj, v navadi. Sansculot-tes bi se poslovenilo za hrezhlač-nike ali navadno ljudstvo. svojih izdelkov. Število mojstrov je rastlo in ž njim kompeticija, zato so pa tem težje prenašali o-mejitve, katere jim so nalagali razni zunanji privilegiji in v toliki večji luči so opazovali svojo imi-zerijo in ošabno uspevanje mojstrov raznih guildov v sosednih mestnih distriktih. Orlovo oko zvitih kapitalistov je uvidelo, da v prostih predmestjih' ,kjer ni guildov se dobi največ skušenih delavcev in zato so gradili svoje tovarne v predmestjih, vedeli pa so tudi, da stradajoč delavec se bo dal brez kake ovire dobro skmbiti. In tako najdemo v teh distriktih poleg števila malih mojstrov in vajencev, veliko število mezdnih delavcev v kapitalistični industriji, nabranih deloma med rokodelci, deloma pa iz kmetov ma deželi. Poleg strokovnjakov je kapitalistična industrija začela najemati tudi navadne dninarje. Roka v roki s temi elementi so iadrali drugi, iz med katerih so nekateri izvirali iz delavstva, nekateri pa so od njih! živeli in se delili ž njihovimi interesi. Čita-telj si lahko misli, da slednji so bili mali trgovci, krčmarji in taki. V tenu razredu delavcev in malega meščanstva se je mešal tudi -.takdzvani “lumpenproletarijat” ali kakor ga v Ameriki poana-mo. “■bohoproletari.at”, ki je v mno-gohrojnih' trumah drl v mesta, kjer so našli najboljšo priložnost za pošten ali nepošten zaslužek. Tako je bilo pred vsem v Parizu. Samu beračev je bilo pet odstotkov. celega, prebivalstva in v letu 1177 so''našteli nekaj nad 120,000 beračev samo v Parizu. Pri višem tern pa je značilno 'to, da ta lumipenproietarijat še ni dosegel one stopnje degradacije, iz ■katere ni več rešitve, temveč da je kazal znake poboljšanja, ko hitro hi mu posijal žarek priložnosti. Ta človeška strata polna navdušenja se je vrigla v revolucijo n arn o gibanje, ki jim je obljubi j evalo konec trpljenju in boljše življenje. Ob sebi se razume, da med njimi so se dobili tudi taki iizvržki, «ki se iniso hoteli pridružiti r e volne ij o n arn emu gibanju zgolj iz tega vzroka, ker so pregloboko padli in so hoteli v kalnem ribariti, ali pa če so se pridružili, so to storili zgolj iz izdajalskega namena. Smešno bi bilo če bi si predstavljali ta tip padlih nesramnežev' kot sliko cele mase malih trgovcev im proletarcev. Daši vje bila ta masa iz vseh vetrov skup zbrana in se razločevala po stanu oziroma obrti, vendar so imeli nekaj skupnega. Bila je namreč prava revolucijonarna masa. V tej masi se je kuhal srd in veliko sovraštvo me le samo uto ti1 II. priviligirancem, mojstrom, guildov, duhovnom, in aristokratom', ampak tudi proti meščanstvu, katero je deloma izkoriščalo maso, v p6dobi zakupnikov davkov, špekulantov z žitom, o-deruhov itd. in se je deloma tudi spuščalo v kompeticijo s maso. Ob kratkem rečeno', buržuazija je slabo postopala s maso in jo izkoriščala pri vsaki priliki. Že prej enkrat se je reklo, da čas za razvoj socijalizma takrat še ni bil zrel in zato se ne smemo čuditi, da vkljub temu srdu in drastičnem načinu, ki se je semintja pojavil.. ti revolucijonarni elementi niso bili soeijalisti. Proletarijat kot saimczaveden razred ni eksistiral pred revolucijo. Njihove ideje so bile še vedno meščanske, toda njih smeri in zahtevki so nastali iz položajev produciranih od produflncije potrebščin. Popolnoma napačno 'bi bil», da bi postavili te elemente na isto stopnjo kot moderne mezdne delavce velikih industrij in da bi 'pripisali njihove tendence temle, ker sicer nebi imeli pravega zapopadka, ne samo o. teh elementih, znanih za Sanskulote, ampak tudi o celi revoluciji. Dalje prihodnjič. NAJEMNIK & VANA, Izdelovalca sodovice mineralne vode in drugib neopojnih pijač. 82—84 Fisk St. Tel. Canal 1405 Vsak slovenski delavec | mora citati avoje glasilo j j t. j. “Glas Svobode!” j DELAVSKO OBVESTILO. Zastopnikom vseh premogarskih družb, ki operirajo rove, znane kot Greensburg in Irwin oddelek polja mehkega premoga. GOSPODA; — V očiigled splošnega prenehanja s delom v vsem tem okraju, ki zavzema od' 12,000 do 15,000 premogarjev in zadene njih he ne in družine, smo sklenili, da izdamo sledelčte' poročilo. Jasno je vsi m ljudem, ki imajo kako znanje1 o kopanju premoga, da pogoji vslužbenja in mala plača v zvezi s velikansko rastjo cene živilom, je storift nemogoče za premo.garje v Westmoreland okraju povrniti se na delo, dokler se me sklene pogodba mied operatorji in premogarji. Mi hočemo imeti pogoje za vpo-slenje in plačilno lestvicoi, elnako oni, 'katero imajo naši sovrstniki v drugih krajih te dežele, kjer je žila premoga enaka naši. Z upanjiem, da se doseže sporazumljenjie glede plačilne Jest-vice im pogojev v.poslenjia, so deliegatje na zborovanju premogarjev obdržavianem v Greensburg, Pa. v nedeljo dne 24. aprila, 1910 Sklenili obvestiti operatorje Westmoreland1 okraja, da spodaj podi-pis^ni odbor,premogarskih zastopnikov je pripravljen srečati podoben odbor operatorjev s ,namenom, da se pride do skupne konference obeh mteresiranih strank. Vedoč, da po združenju in arbitraciji so se resni industrijelni konflikti odvrnili, naša organizacija zato' želi poravnati vse diference, ki jih' imamo s našimi delodajalci nit ta način. Obžalujemo pa, da so ‘se mnoge premogarske družbe poslužile krute taktike im da so te hiš izgnale revne' premo garje in njih družine. Te in druge ne-ameriške metode bi mogle vzbuditi vsakega s vobodbl j rabe č e ga državljana tega okraja in države, da se zavede in stori svojo dolžnost in v interesu človeštva jih' prosimo, da imenujejo odbor dobrih državljanov, da preišče' plačo in delavske položaje in kotnečno določi, če je .prenehanje s delom bilo opravičeno ali .ne. Ko bi operatorji' želeli ohdržavaiti skupno konferenco, to lahko naznanijo tajniku tega odbora. Vsi drugi, ki žele dbbltr informacije o položaju štrajka isto lahko dobe če se zglasijo ali pišejo na odbor v Monahan hotelu, Greensburg, Pa. (Podpisi odbora.) John McCartney, tajnik. (Op. tur. Odbor premogarjev prosi druge 'Slov. liste, da to ponatisnejo. Rojiaikoife je znano, d'a so bili premogarji v Westmoreland okraju, to je v Clarid'ge, Darre, gl), Manor, Madison, A-roma. in drugod, kjer je največ Slovencev, doslej neorganizirani, ter da so jih operatorji na take brutalne načine izkoriščali, da ni bilo več mogoče prestajati. Delavec ni imel nobene pravice. Če se ga je goljufalo ma vagi ali pri Času je moral molčati, ker sicer bi zgubil delo. ¡Poleg tega plača je bila najslabša in pri vsem tem pa se operatorji niso ozirali na to. da nebi eieine živilom podnažali. Operatorji sami so privedli! preimogarje, da so prišli do spoznanja. Njihov pritisk od vseh strani, izkoriščanje, zatiranje in kračenje pravic, katere je še premogar imel pred par leti, to vse je storilo, da so se dne 1. aprila premogarji v Westmoreland' okraju organizirali' v unijo, katere pa bosi niso hoteli priznati. Delavci so skoro vsi do enega pristopili k United Miine Workers of America, katera organizacija jih sedaj, podpira v boju ža pravico. Ker so operatorji premogokopov uvideli, da premogarji pod starimi pogoji nočejo iti. »a delo, začeli so operirati' s sikabi in vlada je takoj poi-lala oborožene kozake, da varuje skabe in s orožjem prisili zavedne delavce, da se vrnejoi na d'eto. 'To vso ni zavednih delavcev potegnilo' iz ravnotežja, ostali so trdni, zahtevajoč da 'družbe pripozmajo njihov» unijo. V odgovor na to so bili baonenii iz kompanijskib koč. De bestij'ailno podivjan tolovaj bi z a mogel ‘kaj takega storiti, nikakor pa ne človek, ki ima srce iz mesa im goji v sobi kak človeški čut. Naš zastopnik oziroma poročevalec, kojega ime ne priobčujemo le radi previdnosti, dia se mu od1 strani kozakov kaj ne prilične-ga ne pripeti, mas obvešča. d'a ga je predsednik umije poprosil, da gorenji sklep odbora v kak slovenski lifit priobči'. Poročevalec mu je povedal, da 'Slovenci imamo svoj delavski list, ki še imenuje Glas Svobode in katerega skoino vsak zaveden Slovenski delavec cita. (Predsednik: je bil tega vesel in očito izrazil veselje nad rojaki-premogarji, ki so se v tem položaju povsod' pokazali, da so zavedni in junaki položaja. 'Stavka, gre mirno naprej, daisi kozaki štrajkarje neprestano izzivajo. Štrajkiarji in 'njihove družine, katere so kompanije iz svojih koč pognale pod milo nebo. so sedajt po šotorih in vklu'b vsem neprilikam na. prostem se ne podajo iin bodo vstrajali do konca. Najznačilnejše pri tem štrajikn je pa to, d«, so neorganizirani premogarji v najkočljivejšem času prekrižali' vse' nalčlrte pennsyl-vamskib operatorjev, ter organiziranim premogar jem priskočili na pomoč. Znano je dla s 1. aprilom so U. M. W. of A. odložili orodje v znamenje, da zahtevajo večjo plačo in boljše varstvene priprave. Operatorji so takrat računali na to, da neorgaizirani rovi bodo poslovali, kar seveda bi zadostovalo, da ne bi bila cela industrija ovirana, da ne privolijo zahtevam IT. M. W. of A. in če mogoče jo zdnobe. 7’od'a prevarali so se. Neorganizirani delavci so priskočili sodrugom na pomol? ter so s svojim zavednim činom pomogli. da so zmagali. Razume se da ceda j vsi. II. M. W of A. simpatizirajo s premogarji v Westmoreland okraju, in če bodejo slednji ostali nevpogljivi bodejo se marali operatorji vdiati. Da bi le to kmalu bilo!) Večina slovenskih krčmarjev v La Salle, 111, toöi IPEPLTJ PIVQ. PESU BEES COMPANY, Pern, III. Podpirajte krajevno obrt! Gemu pustiš od nevednih zobo-^ zdravnikov izdirati s vole, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi Dr. B. K. Šimonek Zobozdravnik. 544 BLtE ISLAND A VE. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 483,