^Q|s+are|ši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni AKOPRAVN O EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI The Oldest Slovene Daily Jn Ohio Best Advertising Mediunn XXIV.—LETO XXIV. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, (SREDA) FEBRUARY 26, 1941. ŠTEVILKA (NUMBER) 47 eatr^r^ranrrffiafj 1 resti j I Kratke življenja in sveta | •-^~'-^ra=a5=siiai=3ssr=icc=k l>VKA meta "JCEVINI J'1^ Mortal, Uganda, Afrika. _ :*kaj se ie naciipn _i „ slučaj, v pajčevino ve- primeril silno CRožoltega pajka, ki. me ^J"eineru preko nog 4 do 5 . ' % je ujela lastovka. Pa-pajčevino na kon-' li Da pa pajčevi- ^ a namenjena kot mreža ^ živali, je razvidno Q pajek ni napa- 'v« temveč mirno ti-. ^ojem kotu. Posestnik hi- t Ct"'" IZ nevar- vlada Ar- ^ , namestnik av- ij y premierja, ki je se-^SUji^ je naznanil, da je Wendella Will-posetit tudi Av- y< Avstralija. "■Padden, . % % ROOSEVELT; NAJPfiEJ ZMAGA, POTEM SELE GOVOR O MIRU! Predsednik je izjavil časnikarjem, da je poglavitna stvar zmaga, nakar bo prilika, govoriti o miru. AMERIŠKI POSLANIK V BOLGARIJI NE BO ODPOKLICAN Junaka WASHINGTON, 25. februarja. — Predsednik Roosevelt je danes izjavil, da je zdaj poglavitno vprašanje to, da izvojuje-mo sedanjo vojno. Predsednik je podal svojo tozadevno izjavo na konferenci s mor odpotuje v četrtek s trans-oceanskim letalom. Poslanik ostane, kjer je Dalje je predsednik Roosevelt izjavili da nima najrhanjšega namena odpoklicati ameriškega' poslanika v Bolgariji George H. časnikarji, ko je odgovoril iie- ^ Earleja, ki je treščil s pestjo v kemu časnikarju, ki ga je vpra-: obraz nekega nemškega častni,-šal, če bo novi ameriški posla-1 ka, ko je vrgel slednji vanj ste- BLAGOSILAV- rj^fODovjE • ■ g"drija, Egipt. — Vla-hristophoros, patriarh l«atoli|ke cerkve v Ale-^ včeraj blagoslovil "ojno brodovje v Alek-|"j,! podaril angleškemu fha Brownu Cun- ^ia P'^veljniku tega bro- ^SOVJETSKO kega pakta Dne 24. februarja ^ vlada podpisala s ^ p trgovinsko po- . ^"^fobnosti pogodbe si-znane, toda toliko se ^vica zamenjala z Ru-Ustrijskg produkte za ni^'^rovine. \ ® ^OSETNIKE PilJelP .^^^ijanski detektivi Ijuijj paziti na vse o- Posla !^P^^hajajo na ameriš-Hištvo ali odhajajo z h ^*10 vse take ljudi ' r, po njihovih li- nik v Londonu John G. Winant, ponesel morda s seboj v London kakšne načrte ža konstrukcijo bodočega miru. Predsednik je na to vprašanje odgovoril, da je treba gledati pred vsem na to, da se zmagoslavno konca sedanjo vojno. Vprašan, kaj misli glede a klenico, ker je Earle ukazal godbi zaigrati angleško vojaško pesem, "Tipperary." Grki odgovarjajo na Mussolinijeve laži o izgubah Mussolini sporoča italijan skim vojakom (ki so zdaj v grškem ujetništvu), da bo ob prvi priliki med nji- NAVDUŠEN SPREJEM MINI-STRA EDENA V TURČIJI . Vlada in ljudstvo izražata nad obiskom svoje globoko zadovoljstvo. - Eden pozdravil častno četo v turškem jeziku. mi. Čas pogrebov Pogreb Maxa Collinsa se bo vršil v četrtek ob 9. uri zjutraj v cerkev sv. Columbkille's in po- mendmentov k lend-lease pred-, pokopališč^ je a»no dbsebi iKnevno, da se lmvrmlvcetMck,db (K,w%:%u. ne želi nobenih amendnwndov, trajvcerkersv ]%Hhp Rbritn ki bi utegnili okrniti polno po- ^ L moč Angliji. Winant v I5c!i hiši Prizor z zadnjeffa sestanka med Mussolinijem iti generalom Francom. Kakor je videti, se Mussolini nič več tako bojevito in oblastno ne drži, kakor se je imel navado držati doslej. Danes se je oglasil v Beli hiši John G. Winant, novojmeno-vani poslanik v Londonu, kjer Oba pogreba se vršita iz po-igrebnega zavoda na 1053 East 62nd St. Vile rojenice Pri družini Mr. in Mrs. Stan- je imel s predsednikom Roose- ley Gercar, 637 East 102nd St., veltom zadnjo konferenco pred so se oglasile vile rojenice ter svojim odhodom na. svoje novo pustile krepkega sinčka. Naše službeno mesto v Londonu, ka- čestitke! Ameriški poslanik se je poslužil argumenta pesti proti ošabnemu Nemcu k' morajo slednji na- IVI ^ r* »ti/-»TTi-V Edino pravilen argument, ki je zalegel. — Vsi navzoči Bolgari so skočili ob stran poslanika, pripravljeni, da ga branijo pred nacisti. SOFIJA, 25. februarja. —j jeze. Prizadeval sem si, ukroti-Tukaj se trdovratno vzdržujejo ti svojo jezo, zato sem mu odgo vesti, da je Nemec, katerega je ameriški poslanik George H. Earle v nekem kabaretu zbil na tla, v umirajočem stanju, ker imena in naslove, ki j da ima počeno lobanjo. Toda pregled bolnišnic ^ in drugih zdravstvenih zavodov je bil zaman, ker tam niso našli nobe-Predsednik | nega takega človeka. Ameriški je vrnil v poneda- poslanik Earle je izjavil, da je / m nasic ^ zabeležijo. i ki ^ . ^hington iz Hyde cinVintn in O' ! Reka Donava še ^šča v severni Jugo-^Čki in Banatu je 80,000 oralov o- Ol: program ' High šole jj Community Center Perqr ikde na ® Ave. n^uzikalni P^tek 28. februarja. !^di župan Blythin. Pfosta in vsak je • da se udeleži. CERT Javnosti toplo prida se udeleži ' ga priredi v Popoldne ob treh v odlični basist Lube. naše domače opnice dobite uradu. Sezite bilo tudi njemu sporočeno, da o-menjeni človek umira in da je član nemškega generalnega štaba. Kakor znano, je bil ameriški poslanik Earle v tem pretepu v soboto v nekem kabaretu v Sofiji. Njegova pismena podpisana izjava, M jo je podal časnikarjem, slove tako-le: Potek zadeve "Ko sem sedel v družbi dveh ameriških časnikarjev v neki sofijski restavraciji, sem naročil orkestru v restavraciji, naj zaigra "Tipperary," to je pesem, ki mi je zmerom zelo ugajala. Orkester jo je zaigral, in orkestru se je pridružilo s petjem mnogo ljudi. "Neki Nemec, ki je sedel pri mizi nedaleč od mene, pa je razburjen protestiral pri lastniku restavracije proti sviranju te pesmi. Izzivanje Nemca "Baš tedaj pa sem moral o-diti voril, kolikor sem pač mogel uljudno, da meni pač prija ta melodija, da je Bolgarija nevtralna dežela in da sploh nameravam zmerom delati to, kar se mi poljubi. "Njegov obraz je postal zari-pel od jeze, nakar je posegel po prazni steklenici na svoji mizi. Ko je slednjo vrgel proti, meni, sem naglo dvignil roko ter steklenico z laktom odbil. Kjer me je zadela steklenica, je zdaj nad šest palcev dolga krvna pod-plutev. S pestjo v obraz "Ta njegov nenaden in surov napad me je razjezil, poleg tega pa se je pojavila zdaj pri meni tudi potreba, da še zaščitim in ubranim njegovih nadaljnih napadov, zato sem ga z udarcem pesti v obraz zbil na tla, kjer je krvav obležal. Zaščita od strani Bolgaj'ov "V tem trenotku pa so me nenadoma obstopili moji prijatelji ter me potisnili v sosedno šobo. Poleg mojih prijateljev so pohiteli ob mojo stran tudi vsi v restavraciji, navzoči Bolgari, pripravljeni, da me branijo. Vsi Nemci, kolikor jih je bilo v restavraciji, pa so pohiteli k svojemu okrvavljenemu tovarišu. Nemci so me poskusili večkrat SRBSKI ČASTNIKI IN ' TIPPERARY" BEOGRAD, 25. februarja. — Skupina mladih srbskih armadnih častnikov je danes vložila speeijelno za-tevo oziroma prošnjo, da se ji preskrbi note angleške vojaške pesmi "Tipperary," radi katere je nastal v nekem sofijskem kabaretu znani incident med ameriškim poslanikont Aarlejem in nekim nemškim, v civilno obleko oblečenim častnikom. Častniki pravijo, da si že dolgo žele te pesmi, zdaj pa je njihova želja še večja, odkar vedo, da je tako zelo priljubljena ameriškemu po slaniku v Sofiji. Storija, kako je zadal ameriški poslanik ošabnemu Nemcu knockout udarec, Ijo je slednji vrgel vanj steklenico, je zdaj i)redmet pogovorov v vseh beograjskih kavarnah in drugih javnih prostorih. TRIJE PREMOGARJI UBITI WEST FRANKFOT, 111. — V soboto so bili tekom dinamitne eksplozije v nekem tukajšnjem premogovniku ubiti trije premo-garji. Vzrok nesreqe je, ker je predčasno eksplodiral , dinamit 500 čevljev globoko pod zemljo v rudniku, ki je last Chicago Wilmington in Franklin Coal kompanije. KAIRO, Egipt, 25. februarja. — Angleško vrhovno poveljstvo spor oča, da so angleške čete zavzele starodavno pristanišče Bravo ob Indijskem oceanu v I-talijanski Somaliji. Zdaj se nahajajo Angleži še 100 milj od Magadiscia, glavnega mesta Italijanske Somalije. Zavzetje tega i kanski krizi kraja pomeni, da so Angleži 160 milj daleč od prej zavzetega kraja Chisimata. Druga angleška četa pa prodira v Eritreji proti Asm ari, prestolnici te italijanske koloni-. je. Na tej fronti je bilo včeraj zajetih 400 fašistov. Večja sila abesinskih četnikov pa je zavzela italijansko pokrajino Moyale, dočim so angleški bombniki bombardirali Addis A-babo. * ATENE, 25. februarja^ — Na Mussolinijevo ugotovitev, ki jo je izrekel v svojem nedeljskem govoru, češ, da znašajo italijanske izgube v Albaniji samo "nekaj tisoč mož," odgovarja grška vlada, da je bilo v Albaniji "postavljenih izven akcije" 105,000 italijanskih vojakov, v _ gršk«m ujetništvu pa se nahaja 20,000 Italijanov. Poleg tega so izgubili Italijani v vojni z Grki 130 letal in za 7 milijonov dolarjev raznih vojnih potrebščin, med katerimi je 130 topov, 1,500 možnarjev, ki jih zdaj uporablja grška armada, okoli 700 strojnic in nešteto pušk in sa-moki^esov ter drugega malega orožja. Mussolini med ujetniki? ATENE, 25. februarja. — I-talijanski ujetniki, ki so jih zajeli Grki, pravijo, da so italijanski vojaki na albanski fronti prejeli od Mussolinija natiskana pisma, v katerih jim Mussolini zagotavlja, da "bom ob prvi priliki med vami." TURČIJA NAGLAŠA SVOJO NEOMAJANO ZVESTOBO DO ANGLIJE Značilne izjave bivšega komunističnega funkcionarja ISTANBUL, Turčija, 25. fe-bruai;;ja. — Danes je prispel iz Egipta v Ankaro Anthony Eden, angleški minister zunanjih zadev, ki bo konferiral s predstavniki turške vlade o sedanji bal-Iz Egipta je prispel z letalom, nato pa &e je s posebnim vlakom pripeljal y Ankaro. Edena spremlja general John Dill, šef angleškega generalnega štaba, kar pomeni, da bodo razgovori vojaškega in političnega snaiSaja. -- Ta obisk sesmab* IfOIHC, 25. fdbnkrja. za živckkaz hnško - &ngkwke BbnjaminCatknv, bwši ta^uk solidarnosti. komunistične stranke, je izjavil Navdušenje med ljudstvom ^ mestni hiši, da izvaja T/bdni kn%n izrazajo svo# anieriškakoniudaUčna draaka ^kboAo za&nmljstvo nad tdb kontimlo ixdovwno vechw obkkoni, tiudshro pa ^vzhde. 4,oo%ooo gkuwv ISongnaa za Bivši tajnik komunistične stranke svari pred podtalnim rovarenjem stranke, ki hoče zasejati razdor med delavstvo. no. Eden, ki je znan kot prouče- industrijsko organizacijo, ter da vakc(Mm%.takAe kuHmre ^ze- zmožna q&mžaU narwkw e-W popdaraiv Tun:r,,.n[eki tar. din^vo včaau kdze s tem, da škilkATmjenedrnioozna&lza nuckr nud lunenSkim "brdjMAnega. moz^ ki^evsk^ ddavshnma. Itowkola lunenške rodi sedemnajaih let ze prda- iwmnumsUgnestnwilw ^Geved- ral perzijsko pesništvo, česar niti mi, Turki, ne znamo." Časopis Ikdam pravi, da so se tisti, ki so mislili, da se ie turško - ansrleško prijateljstvo o-hladilo, bridko motili." Anthony Eden je povzročil ve- no v rokah Josipa Stalina, ameriška komunistična stranka sama pa je bila preoblikovana v "podtalno organizacijo," je izjavil bivši komunistični tajnik. \ "V sedanji nevarni nujnosti. Doma Mrs. Antonia Skozier, 15021 Thames Ave. se je vrnila \z bolnišnice na dom. Prestala je težko operacijo ter se nahaja doma pod zdravniško oskrbo. -Želimo ji skorajšnje okrevanje. Doma se tudi nahaja poznani rojak Andy Pirih, ki je bil par tednov v bolnišnici radi poškodbe, katere je dobil, ko ga je zadel truk. Prijatelji ga lahko o-biščejo. Želimo da se t^u kmalu povrne zdravje* Smrtna kosa POTOP AVSTRALSKE LADJE BERLIN, 22 februarja. — Nemško vrhovno poveljstvo naznanja, da je neka nemška ladja pogreznila v Indijskem oceanu neko angleško oziroma avstralsko oboroženo ladjo, ki je plula pod ameriško zastavo in je imela na obem straneh trupa naslikane ameriške znake z zvezdami in progami. Kkonwwh&wyenwdobanahrom v <*8%, ko kMnumauma naibdMnwkipmkajL po- pw*ka i* za&wana zdmvU kAotwakq^ v^^Kva, SbWn^paMs ki ietvmUo baklo drak, v mem dwktaMa %te^pwHaL huawmjaamz vdWio nwwrM*t "Pozdravljeni, tovariši vojaki!" varnosti dežele, je re- ikel Gitlovir. "To je zlasti resnic-Odločitev v nekaj dneh I no zato, ker komunisti domini-LONDON, 25. februarja. i rajo važne CIO unije, ki operfra-j Obramba Balkana z angleškim i Jq y obrambnih industrijah. I vojaštvom ali pa pohod na Tri-i , . . . , , poli, da se pomete z zadnjimi o-1 omrežje, ki je peta kolo- skmMnaK^mov, Wje2daio&.:na tvmi katM\o kaentw(xmxma:m-r%*^'onOgpuimKd# n^išira) gkakrdadavnek^cbeh. ^PUm^žm orgMuawyo v Bkčeno je, da ang^wW«/\iado|d^%k*dh'(Ldkw^iL^A.hw skrbi zadržanje Grčije, ki je ba- držav ne ustavi Stalinovih agentov, se bomo znašli, v podobni situaciji, v kakršni se je Kakor je bilo že poročano, je umrl 11 mesecev" stari sinček Vile rojenice Vrle rojenice so se oglasile' pri družini Mr. in Mrs. Jerry Bohinc, 819 East 185th St. solastniku Norwood Appli^ce and Furniture trgovine ter pustile zalo hčerko, prvorojenko. Mati, katere dekliško ime je bilo Zu-lich in dete se nahajata v St. Lukes bolnišnici. Naše čestitke! je že dvakrat zavrnila angleško ponudbo večje angleške pomoči. . Grki se namreč boje, da bi po-1 večana angleška pomoč povzro- i tiow, bivši tajnik ameriške ko-čila, da bi Nemci nemudoma |™iiriistične stranke. vkorakali, v deželo. | " ' ••sijajen sporazum j »lAVKA PRI APEX CO. LONDON, 26. februarja. — | Delavci pi"i Apex Electric Co., List News Chronicle poroča da- jio70 East 152nd St., so na stav-nes, da je dosegla vlada Velike ki že od 17. januarja. Unija za-' Britanije "sijajen sporazum" S;hteva 10-procentno splošno po-Turčijo in Grčijo z ozirom na o- j višanje plače, dodatno 10-pro-brambo balkanske sredozemske'centno povišanje za nočno delo, zone. 1 dvotedenske plačane počitnice in . Izjava turškega poslanika | poravnavo že dolgo obstoječih WASHINGTON, 25. februar-1 nesporazumom in sporov. Po-ja. — Danes se je oglasil v dr-jnudba kompanije v glede počitnic žavnem departmentu turški po-^je bila soglasno zavrnjena na slanik Mehmet Munir Ertegun, posebni seji, ki se je vršila dne ki je izjavil, da je položaj na 20. februarja. Balkanu sicer kritičen, toda da i * • i I, _ —-- bo Turčija zvesto izpolnila vse svoje obligacije napram Grčiji in Veliki Britaniji. Seja V četrtek, 27. februarja se vrši seja 32. varde Slovenskega dvorani na 16011 ob ^8. uri zvečer. Waterloo Rd. Vsi člani so od Joseph in Alma Rožman. Po- prošeni, d^ se udeležijo, ker je zaporedoma naskočiti, toda zid v toaletrti prostor. Ko sem j Bolgarov, ki je stal pred menoj, baš pasiral mizo tega Nemca, je I se ni vdal njihovemu pritisku, leg žalujočih staršev zapušča še več važnih reči za ukrepati, slednji nenadoma zarežal name: i Eno uro zatem je bil vzpostav-"Kaj pa ste mislili s tem, ker Ijen red, da smo lahko odšli na ste naročili orkestru, da je za- ameriško poslaništvo." igral to pesem ? Ali ne veste, da Kakor znano, je bil ameriški je ta pesem nasprotna nemškim poslanik v Bolgariji George H. čustvom?" • "Njegov obraz je trepetal od Earle prej governer Pennsylvanije. države Tatovi V nedeljo popoldne, ko sta Mr. demokratskega kluba v Turkovi Mike Cvetkovich iz 16320 Hunt- mere Ave. odšla od doma, so skušali tatovi priti v hišo. Tatovi so odšli s praznimi, rokami, ker niso mogli priti skozi druga stare odete in matere, tri tete in! —— vrata. tri strice in enega strica v* sta-1 V Radley, Kans., je 12. febru- Seja ri domovini. Pogreb se bo vršil arja umrl za rakom Mihael Fre-; V četrtek zvečer se vrši seia v četrtek zjutraj ob 10. uri iz ce, v starosti 71 let. Doma je bil ženskega Kluba Slovenskega do-Dogrebnega zavoda na 1053 E. od Hrastnika na Štajerskem, ma na Holmes Ave. Prosi se tu-62nd St. ter na Calvary pokopa- Zapušča ženo, sina Johna in di, da prinesete vse neprodane lišče. — Naše sožalje! ' hčei Rosie. vstopnice« da se uredi račune. PRIREDITEV Čitalnice SDD V nedeljo popoldne priredi Čitalnica SDD krasen varietni program, pri kkte-rem nastopijo pevci Jadrana, Zarje, Slovana in Sloge kakor tudi znani komik Eppich. Prireditev se vrši v Slovenskem delavskem domu. Občinstvo je vljudno vabljeno. BTRAN 2. ENAKOPRAVNOST 26. februarja, 19^'. UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" »ENAKOPRAVNOST« Owned and Published by 1 THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays Po raznaSalcu v Clevelandu, za celo leto....................................................................$5.50 za 6 mesecev ........;...........................$3.00; za 3 mesece ..........................................$1.50 Po pošti v Clevelandu, v Kanadi In Mexlcl, za celo leto........................................$6.00 ea 6 mesecev ......................................$3.25; za 3 mesece...........................................$2.00 Za Zedinjene države, za celo leto.................................................................................$450 / za 6 mesecev........................................$2.50; za 3 mesece.........................................$1.50 Za Evropo, Južne Amerike In druge Inozemske države: Za celo leto ........................................$8.00; za 6 mesecev ........................................$4.00 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. _________ POŠTA KONEC MUSSOLINIJA Kakor smo že poročali v našem listu, je imel italijanski premier Mussolini v nedeljo govor, čigar največja značilnost je zapopadena v dejstvu, da je priznal italijanske izjalovitve v Afriki. Maršal Oražiani se je baš pripravljal, da prične svojo mnogo obetajočo ofenzivo, s katero naj bi Italija zavojevala Egipt in Sueški prekop, toda glej ga, spaka: Kar nenadoma je napadla angleška armada nič zlega sluteče Italijane, ki vsaj še pet ali deset dni niso pričakovali angleške ofenzive. Italijansko ljudstvo je torej zdaj končno slišalo iz ust svojega lastnega voditelja in dpceja, da je bila deseta italijanska armada zdrobljena z vsemi svojimi tanki, topovi in drugim vojnim Nekaj čudovitega Čudovito neskončna narava, katere je človek najvišje bitje, človek, ki vstvarja velike reči, pokazuje Jiri več prilikah dela dobrih lastnosti, znak napredka za dobrobit posameznika, druži.-rie, a tudi za blagor splošnega materialom vred, in da je bil peti letalski zbor popolnoma j ^eden lahko vidi. žrtvovan. \. Zahvala Prav lepo se zahvaljujem, vsem ki ste me obiskali za časa moje bolezni. Posebno še lepa hvala mojemu sinu Williamu, ki mi je poklical zdravnika in tudi stroške plačal. Hvala vsem vam, ki ste mi prinesli tudi darila. Prav lepa hvala pa dekletom Gayety Girls za krasen rojstni kek, ker bolezen je doletela ravno za moj rojstni dan. Torej še enkrat hvala vam vsem in vam želim srečno in in zdravo leto 1941. Louise Krashoc 20900 North Vine St. edino on eno podrl, drugi nosijo samo dlako domov. Največjo smolo ima pa John Novak, on samo pravi, da jih je videl že šest to zimo, am^ak tukaj videti 6 lisic, je že izredno velika sreča, kajti nekateri člani si jo samo videti želijo in pravijo : "Oh, ko bi jo vsaj vidu, oh in oh", i. t. o sebi uniev- Vstopnina za ta "Flower ne in za Italijo ugodne". Tako je na primer povedal svojim ; show" je sedaj 55c v predpro-poslušalcem, da nemško-italijanska zveza ni samo zveza i je bila 40c. ^ dveh armad, "marveč zveza dveh ljudstev in dveh revo- Pojdite m oglejte si to raz-, ... . . , . stavo m vzemite vase otroke sa- lucij; ki bosta vzpostavili mir stoletja. V kolikor se tiče italijanske udeležbe v tej zvezi, je' vam priporoča treba priznati, da je Italija z rekordi svojega bega in svojih splošnih izjalovitev storila res vse, kar je bilo v ko se je praznovalo 35 letnico ! Notranjka, je bila deležna zelo Prijatelj narave. Slovenske narodne čitalnice na St. Clair Ave. Ali napisalo bi se lahko še cele knjige, o pomenu čitalnic za slovenski narod, ker ga ni naroda, da bi ravno čitalnice in čitalniške besede igrale tako veliko vlogo, kakor so jo ravno med Slovenci. Čitalnice so bile, matica vsem slovenskim kulturnim društvom. V časti preporoda Slovencev so se začele ustanavljati čitalnice in izobraževalna društva. Mc6 člani Ljubljanske čitalnice ge je porodila misel za narodni dom v Ljubljani, ravno tako sokplska misel. Ni dolgo tega ko sem čital v neki reviji, da so ravno Sloven- njeni moči, da ae mil- čim prej doseže. Kakšna bo usoda Clair Rifie and Hunting Italije, je Mussolini sam povedal svojim črnim srajcam, Club katerim je izjavil, da bo Italija, "pa nai se zgodi, karkoli , v. v, . . , . v. , XT 1 , ,, Nekateri nasi clam mi pravi- hoče, marsirala z Nemčijo do konca. jo: da boS kaj napisal v "cajten- Konec Italije ni več daleč. Ako bo Italija .sploh še gg < g^daj ko si uradnik. kdaj igrala kako važnejšo vlogo v sedanji vojni, jo bo Vse dobro do tukaj, ampak igrala samo z nemško pomočjo. In Mussolini bo morda še 'pomislijo pa ne, da je to stra-|ci na povprečnost prebivalstva izdali največ knjig za leto 1939. Tako piše tudi naš pisatelj vsem I Louis Adamič, da stara ženica prinese zelenjavo ha trg v Ljubljano in nazaj grede si kupi knjigo: Narod kateri, rad čita še ni zapisan pogubi. Ali vrniti se moram nazaj k skope šolske izobrazbe, toda izobrazbo si je pridobila izven šole sama. Danes čita ruske, hrvatske, nemške, italijanske in francoske avtorje v originalu. Kot petnajstletno dekle je napisala svoj prvi prispevek za "Slovenskega gospodarja." "Dom in Svet" je objavil njen prvi 'roman "V burji in strasti" leta 1905. Njeni spisi, ki so bili večinoma priobčevani v "Domu in Svetu," zavzemajo odlično mesto v slovenski literaturi. nadalje govoril svoje bombastične govore, toda nikoli i šahsko težka naloga, kajti še več kot duče in diktator Italije, temveč v najboljšem "cj^Gden dopisovalec m vstre-, v . - ^ , LL 1 ..L ,, -1 • gel z njegovim dopisom vsem slučaju samo se kot ' gauleitei ' nove nemške province ^ jim nikoli ne bo. Itali.je! Toraj naj bo tako ali tako, Mussolini in njegov fašizem sta odigrala v Italiji vsi nismo enakega kalibra, ka- sVojo vlogo, ne glede na to, kdo bo izšel kot zmagovalec kor niso puške naših članov. — iz svetovne vojne. V slučaju angleške zmage bodo An-, istina pa je, da vsak svojo hva- Rleži naredili red v Italiji, ako pa zmaga Hitler, bo pa že "• ';s«rnt. kadar zgreši;čitalnici Slovenskega delavske- ^ 1 , , ,,, . ^ \ . zajca ah hsico, navede vse vr- ga doma na Waterloo Rd. Kai bi on poskrbel za red v svojem najnovejšem protektoratu. ^.^oke, samo pravega ne. i bil delavski do(n bre, čitalnice? ! Najbolj tragično pri celi stvari pa je, da italijansko ljud- namreč, da bi rekel "zgrešil Kakor človek, ki mu poneha bi Stvo dobro razumeva "položaj, v katerega so ga pahnili'sem" ali po amerik^nsko - slo- ti srce. S tem ne mislim, da bi se !. njegovi fašistični zatiralci, toda — vsaj začasno — si pri vensko "mistov sem". dom zrušil, ne! Ali tiste vablji-; ■ _ najboljši volji še ne more pomagati. V deželi so namreč je še odprt na lisice in ve privlačne sile bi ne bilo več v j Avto V 'snefeu nacijsila armada in prosluli nemški gestapovd, katerih I Zelo ueprijete« doživljaj so ^mrt pobira v Ljubljani je po daljšem bo-lehanju umrl bivši mkgistratni direktor dr. Miljutin Zarnik, "najstarejši sin slavnega nacio-halneg» in kulturnega "borca Valentina Zamika in brat vseučili-škega profeso!rja Borisa Zarni-ka. Rojen je c'll v Ljubljani leta 1873. — V Semiču je v starosti 92 let Umrla gospa Ana kaftanova, upokojena poštari-ca, znana in priljubljena po vsej ISeli Krajini. — V Trbovljah je v starosti 85 let umrl Pavel I Krulej, upr&vnik po^te v pokoju, po rodu iz CTotovelj pi-i gre za stanovanjske grinje, toM^^t to prepoved prekH«; je silno majhen mrčes, ki se iz- v O' redno hitro množi in ga je zelo odaj' težko zatreti, ker je odporen^® PV/'na , . ... _ _ 'debelo 20 lir kvmtal, na proti navadnim razkuzilom. Ta; , . . .... v. . ,122.20 lir kvmtal; seza)-'' i vrsta grinj se razvija m zivi v, . iS" vseh mogočih rastlinskih in jj. i "''"ePlJso za 1 valskih snoveh, kot so morska trava, žima, petje, suho sadje, seneh drobir in tudi na starih jestvinah. Sreča v nesreči je v tem, da škodljivec he vbada in ne škoduje čloVekU direktno. Ugotovljeno pa je, da povzroča obolenja prebavil in vnetja ob uživanju napadenih jestvin tako pri človeku kakor tudi pri živalih. Ker ga /e povozil OV^^' sedaj umrl Iz Primorja Dne 1. otkobra je na lielje iz Ajdovščine f proti Idriji ,neki avto'm'' J AVg ■■ jel in prevrnil cestarja črnigoja, ki je ol)ravlj^, delo. Sunek, s katerim J® , icadel v nesrečnega bil močan in si je ubogi / pacicu razbil tilnik in P'f, / možgane. Neziiv6stneg^ s" I V iimetfrim Sošliem fezei-u pri;peljali v Gorico, kje:' Sv. Luciji je utonil j zdraviiiki v bolnišnici ^^ V eni zadnjih 'temnih no'či se oteti življenje. Ni jin^ je vračal TI-letni Alojzij Vitek Po dobrem mesecu je proti sVojemu domu v Sv. Luciji. Šel je po poti, ki teče ob robu ježera in nima nikake ograje. Na razmočeni cesti mu je zdrsnilo in je padel v vodo ,kjer je žalostno utonil, šele drugo jutro so našli truplo in ga izvlekli. Naj mu bo Bog milosti jiv sodnik ! bolnišnici umrl Oi)čje in kozje meso Prodaja ovcj'egA in kozjega mesa je razen v petkih dovoljena vsak dan.. Tudi v gostilnah in drugih gostiščih se Ifthko vsak dan razen v petkih scrvirajo je-1 d i i%*tega mesa. ^škfajs6k Home, Inc., j 6016 St. CLAIR aV^ Tel: ENdicbtt 31»^ naloga je, da se italijansko ljudstvo ne pobuni onim. ki so niu izkopali grob. Da pa med italijanskim ne nad nje toda do zdaj moremo vek počuti, ko vstopi v tiho so- i imeli potniki nekega avtomobila, i sanm n^emu aktivne: bo čitalnice. Ozres se po stenah L . ^ _ ..........'""':l^""J()hnuParesh.ker]emtan:v,s,joBlikenasihpisate-|T^^^^TC(VhilnvRnAi1iPT«,1.N^ narodom nevarno vre, to priznava vlada sama s svojnni---------------i .. ... . , . . , I . . . 'poti Jih je na pobočjih Besne; neprestanimi odredbami, ki jih uvaja proti rovarjem m ^ in hujskacev, ki scuvajo ljudstvo na upor proti i-ezimu. —j kobile zajel silen snežni metež,: "nezadovoljnežem," in to je priznal tudi sam Mussolini v Upor italijanskega ljudstva je neizbežeh in bo prišel, ko, tako da je avtomobil obstal v j svojem govoru, ko je dejal, da je Italija polna ogleduhov bodo razmere dozorele zanj. O tem ne more biti dvoma, 'snegu. Potniki so se zavedli veli- J08. ŽELE IN SINOVI POGRlEB.Vl ZAVOD 6502 ST, CLAIR AVE. lE^Ndicott Avtomobili In bolniški voz reflrio In ob vsaki uri na razpo' !mi smo *edno pripravljeni z najboljšo postrežbo. COLLINWOODSK1 URAD: ,1# 452 Kast 152nd Street Tel.: KfSiinore ' feb: •""arja, 1941, ENAKOPRAVNOST komunisti v Veliki Britaniji napelju- ...... jejo vodo na Hitlerjev mlin [Harold L. Laski, član leve-fiaijg . ^"gleške delavske ^ "napisal za revijo ^ članek, v katerem ° delovanju angleških da bi bila revolucija v poraženi deželi signal za revolueijonarno za vstajo proti Hitlerju v Nemčiji in Italiji. ___o---..... Harold Laski je komunistič- i ov, odkar je Anglija v: no stališče analiziral, in njegovi J ^ Hitlerju. Kot povsod!zaključki so sledeči: m 'tudi .■po svetu, tako komuni- , ^ Angliji sledijo "lini-litiii narekuje Moskva. . P^i'oca Laski, je sle- vojna, S iaj ^""I'chillove vlade bi angleški impe-tjljg proti interesom ttovng^ ^^^^vskega razreda, bk socialističnega gi-C ^°^jetske unije. Zavo-®e mora stofriti vse, l^ijl'^^^Soce, da se uniči "est^^ se ga , vlado, sestoječo iz jj- . delavskih orga-littiijj niti imperija- ^ fašističnih ma- PUdilg vlada bi "ljudski mir," '^ek '• principu nobe-nobenih vojnih od-^amo-odločevanja za Ne sme se pozabiti, da ni ruska revolucija izzvala nikakega revolucijonarnega poizkusa v Nemčiji, dokler je bila slednja neporažena; do tega je prišlo šele po demoralizaciji nemške armade, ki je sledila porazom na bojiščih. Drugič, ako bi ne bila slučaju bi priznali šibkost _SoV' Nemčija leta 1918 poražena, je zelo dvomljivo, da bi bila ru- ; snuje napad na Sovjetsko unijo. Laski je prepričan, da je dvoje vzrokov, ki razlagata stališče komunistov. Prvi je, ker komunisti smatrajo, da morajo vsako ceno braniti stališče Sovjetske unije. Ako bi se torej priznalo, da je to vojna proti fašizmu, bi ne bilo mogoče zagovarjati Moskve, ki je zavzela stališče dobrohotne nevtralnosti v prilog Nemčiji. Ni lahko priznati, da je vodstvo borbe proti fašizmu po vseh teh letih prešlo iz Moskve v London. Vsled tega morajo komunisti trditi, da to ni več vojna proti fašizmu. V nasprotnem ^Hlapredek" kotlin te razpoke je Rdeče mor- samo hii ljudje, nekaj let ži-1 ske vred poklonile spominu pad- videli lahko gliji celo sredi vojne še vedno 000 m visoko. Največja izmed vse v neprestanem premikanju, | kine organizacije z oddelki voj-uživajo skoro neomejeno svobodo. Fašizem, kateremu je taka opozicija voda na mlin, bi ž njo napravil kratek proces: likvidiral bi jo na vešalih in v koncentracijskih taboriščih. rWba m zasedene deže-. ^ takega miru bi izzvati a miru bi u-revolucijo proti ' iji j^^^.^ussoliniju v Nem- ako pa bi se to potem bi ljudska ska revolucija vzdržala. Tretjič, poraz Francije ni dal nikake pobude za delavsko revolucijo v deželi in na to tudi ni misliti, dokler se Hitlerjeva oblast nad Francijo ne zdrobi, četrtič, absolutno nobene evidence ni, da je Sovjetska unija pri volji priti na pomoč francoskim delavcem, direktno ali Baš nasprotno; odkar je padla Francija, je Moskva iznova poudarila svojo popolno nevtralnost. jetske unije. Neopravičljiv rizik Drugi vzrok je bolj zapleten. )munisti so prepričani, da bo konec vojne prinesel silne soci-J alne probleme, in da jim bo Zemlja pod nami se neopazno stalno premika Ce bi bili imeli naši predniki, živeči v pradavnih časih, svoje zemljevide, bi mi zdaj na njih ne spoznali zemlje. Razdelitev kopne zemlje in morij je bila takrat drugačna. Šele nekaj deset let je tega, , ,ko so učenjaki ugotovili, da skorja ni trda in nepre- mična. Neprestano, čeprav po- ^! časi in nam ljudem komaj vidnb zmedi, ki bo sledila, dana pri-! lika, da stopijo na krmilo.' Ampak tega se zavedajo tudi odgovorni voditelji delavske O Hitlerju molčijo Značilno je, pravi Laski, da medtem ko se v literaturi angl -ških komunistov zelo veliko govori o svobodi, demokraciji in socializmu, in da medtem ko se Churchillovo vlado slika kot sovražnico delavstva, pa se niti z besedico ne omenja največjega sovražnika, ki ga ima danes delavstvo — Hitler in hitlerizem. premikanje zemlje vodi do silne napetosti, zaradi katere se po-zemlje večkrat pretrese ..... ali celo razkol je. Naša zemlja indirektno. stranke v Velik. Bntamj., k. so „ velikanskih raiipok, marljivo na delu na načrtih za „ po neprestanem rešitev perečih socialmh P™b. sestavnih delov ob spre- lemov, cim poleže bojna vihra. . . ' ^ •* ., mljevanju potresov. Ampak brez ozira na silne po- teskočo, ki nas čakajo po vojni, pravi aLski, je rizik, ki ga jemljejo komunisti s svojim sedanjim stališčem, neupravičlji-vo. "Ako bi uspel, tedaj bi napr- Največja razpoka je široka okrog 6500 km. Razprostira seod Mrtvega morja preko Abe-sinije, Ugande in Ujasa do Indijskega morja. Zvezdoslovec «0 Sovjetske uni- Tiji vodila vojno proti 'Wič ne bi evropska vw revolucija popla- IV kontinenta. " 2„ .. ., vojnO ! To je karakteristično za vso ko ®''jena gibanja munistično propagando, od slo- neko komunistični sopotnik, da atjip^k Churchillovi preokrenitve v oktobru so komunisti zavzeli to stališče, komunisti^ 19Š9. V prvem mesecu vojne ni- ker vedo, da ne bo uspelo, vsled %nje^°' njeno str- y^itski komunisti imeli nika- česar koncem konca ne morejo "^tvi ^ parlamentarni- j^ega dvoma, da se mora Hit- v nobenem šlučaju izgubiti." iN cili upajo, poraziti za vsako ceno, a-' Zaključek, do katerega pri- osežejo s civilno kg^avno niso imeli zaupanja v haja Laski, je, da ljudje, ki na vse načine | chamberlainovo vlado. Od ok- so v uri tako momentalnih od-s stavkami, tobra 1939 dalje pa vedo komu- ločitev, pred kakršnimi stoji in "■ ■ ■ ' je, široko 200 do 300 km in glo- veči na zemlji, bi boko do 2400 m. To je orjaška mnogo sprememb. kotlina, ki je nastala, ko se je j - zemska skorja napela in počila. To so bile tudi tiste sile, ki so povzročile razkol zemlje proti ekvatorju. Presekale so na dvoje tudi poedine ognjenike. Ti mogočni naravni pojavi so mogli biti samo posledica delovanja orjaških sil, kajti ponekod so se vdrla gorovja do 3000 m globoko in nastala so velika jezera brez odtoka. Prevladuje mnenje, da je nastalo tudi Indijsko morje zaradi tega, ker je zemlje počila. Po naziranju učenjakov je bila nekoč kopna zemlja med Afriko in Indijo, pa se je pozneje ta del zemlje pogreznil v morge. To nesrečo naj bi bila povzročila velikanska napetost zemske skorje, ki je razklala Afriko po dolgem. Učenjaki so ugotovili, da se vrši premikanje proti ekvatorju Jasno je, da mora priti počasi okrog ekvatorja do velikanske napetosti. Znanstveniki so lahko po skrbnem merjenju in opazovanju ledenikov pogledali v to skrivnostno snovanje zem-skih sil, ki hočejo oči vidno še zdaj oblikovati gore in gorovja V zemski skorji V Sredni Indiji se vrši silno premikanje zem-skih plasti. Te zemske sile so nekoč potisnile Himalajo iz zemlje in še zdaj to gorovje po-Toda izpteminja- Iz Primorja Priključitev Gorice k Italiji Lanska obletnica priključitve Gorice k Italiji se je praznovala v četrtek dne 8. avgusta in v nedeljo 11. avgusta. V četrtek^ zvečer ob sedmih so se vše stran- OGLAŠAJTE V lih v Spominskem parku (Parco della Rimenbranza). V nedeljo zjutraj je bila najprej sv. maša na prostem pred kostnico na Oslavju, popoldne pa kolesarska tekma okrog podgorskega hriba — Kalvarije. Zvečer je bil na Travniku koncert vojaške godbe. ......................lil milil "ENAKOPRAVNOSTI" na luni bi lahko videl na žem-til Hitlerjevo dominacijo nad I ji to razpoko, ne da bi dvomil, vso Evropo, in morda celo dalj. da je zemlja tu počila. Značilne Jčasi dvigajo. To je rizik, ki ni dovoljen ni-j za to zemsko rapoko so spored-j nje površine zemlje se vrši tako komur,, ki razume, kaj bi Hit- ne strme stene ob straneh, se- ^ počasi, da ga človek ne more lerjeva zmaga pomenila za de- gajoče ob Rdečem morju do 3,- opaziti. Pod našimi nogami je lavstvo. Izključeno seveda ni, kakor se je izrazil napram meni n Km j« :ul G<^ iaj' drfl' ra"', L.30 o,' Cilj 2ato da bi lani i ,. - - , širjenjem ^elo malo povedati o ali človeštvo danes, sposobni toll- , oboroženih silah Hitlerju. Vsa artilerija ke hrezvestnosti in cinizma, go- ili ^ mornarici,' njihovega sovraštva je naperje- tovo niso poklicani, da bi od- ®^j"dstvavnje-'j^g^ proti Veliki Britaniji, ,kate- ločali o usodi katerega koli naje ..lA Hitler ju.' gg sedaj dolži, da skupno z roda, kajti prej ali slej bi ga SmL y keh d»n,Voose,elt.vo komunistične- * ^ kiiiif Hitlerju naj-uspešno inva- :% .v. Bt-it; Oci^..'"''-anije. Komuni-^ 'lo ne zanima. Pre- administ racijo izdali in prodali. ---—; Najboljši dokaz, V najGIH ■ mokraciji — tudi da so v de-V nepopolni Odda se v najem soba s ko-palnico, poštenemu fantu ali de- ^ "orbi Velika Britanija - za- J' Oa predpogoj"'revo- "etu. Kdor želi naj se oglasi za Y\r\^^ JT o J ___^ 4-rvrt«ri Ticfn oli n<) 1 I na bojišču, m ^obi službo biti - za vsak dan. naslov v uradu tega Usta ali naj pokliče HEnderson 5311 !popadene vrednote, ki so vredne borbe in žrtev, je podan v : dejstvu, da komunisti v An- ''Vsi moji računi so plačam' "Za kar se imam zahvaliti Morris Plan Loan" Ali veste, da ima Morris Plan BamEa posebne kooperativne dogovore s trgovinami v mestu \kakor tudi z nekaterimi trgovinami v bližnjih krajih), da vam omogoči zelo udoben način, da plačate svoje stare in nove račune. Nobeni drugI podpifi niso potrebni. Pridite — prinesite vate račune. Plačajte jih takoj. Boste bolj zadovoljni z našim posebnim po^ojiloW za ta nameij. Mi vam tudi nudimo enako ugodne načrte za plačilo zdravnika, ptoboždravnika in za bolniške račune. Morris Plan Bank 921 Huron Rd. Lee Road at Meaidowbrook Detroit at West 117th St. Clair at East 147th • 14006 Kinsman Road "Clanl Federal Deposit Insurance Corporation" -AN URGENT MESSAGE- to women who suffer ^ FEMALE WEAKNESS Few women today are free from some sign of functional trouble. Maybe you've noticed YOURSELF getting restless, moody, nervous, depressed lately—your work too much for yon— Then why not take Lydia E. Pijikham's Vegetable Compouhd to help quiet weary, hysterical nerves, relieve monthly pain (cramps, backache, headache) and weal dizzy fainting spells due to functional ir. regularities. For over 60 years Pinkham's Compound has helped hundreds of tho«sands of weak run-down, nervous "ailing" women to go smiling thru "dilRcAlt days." Why not give this wonderful "woman's friend" a chance ^0 help YOU? Try it t WHATADIfFiREIKr mum WHIF MAKES IN SALADS! ...its flavor is so lively I So Zfestful! delati v go-^išna opravila. — tt aii»'iiaa«ieHHmraiiimo[fnimEmii[nmniHaBi^niannuni B .^3 se r^v; r... , . je Clair Ave. jfo ^ _ gostilna .1 P^o^etnem pro- -^#<11^ gostilna z dL- l ha^ želi, naj se Dai h T ^ tega f ■ J pokliče HEnderson :# se išče '' 8 štirimi a- '•^h odraslo dru- Pošteni plač-|olcii> kaj primerne '^Op ^^^Tidersoh 531: ■ ■ ■ VE"' 11)5 05*5 . 31'« JAVNOSl VAŠO TRGOVINO POTOM Preiskušena zdravila proti glavobolu Hank's Headache Tabs 1. Ustavi glavobol 2. Uredi želodec 3. Ojači živce 4. Odpomoč ženskemu zdravju CENA 50c ravnosti MANDEL DRUG SLOVENSKA LEKARNA 15702 Waterloo Rd. Pošiljamo po pošti TRI ®- ASttLANb AVE., HAIR.BREADTH HARRY AND SO M(?.3ASON GCrrjme^Sll RATTLE >00^ CHAINS,VOU. gWABSllVKRE LANOtWM^ ki jo izveste bo gotovo zanimala tudi druge. Sporočite jo nam pismeno ali pa pokličite HEnderson 5S11 — HEnderson 5312. Lahko jo sporočite našim zastopnikom - - - JOHN RENKO 955 East 76th Street JOHN STEBLAJ 169 Street KEnmore 46ŠbW JOHN PETERKA 1121 East 68 Street ENdicott 0633 ^ ^680 vvi KOIIKO STORITE ZA UNKARJEV GLASNIK! A!vi,v GRENKO tI KO RAT5i- IS, odvajata^ znfeAVt- .s?« 'N če ste res napredni, pokažite to tudi z dejanjem, Cankarjev glasnik je napredna delavska kulturna revija za leposlovje in pouk. Priporočite svojemu prijatelju ali znancu, da si jo naroči. Za obstoj in napredek izobraževalnega časopisa je potrebno sodelovanje vseh, ki so za napredek! Cankarjev glasnik potrebuje zastopnikov, posebno še izven Clevelanda. Priglasite se! Pišite upravništvu, ki bo rade volje dalo vsa pojasnila. Naslov: 6411 St. Clair AVe., Cleveland, Ohio. Ndi-očiititi hdkairticd nd Cdnkdrjev Gldsnik NAŠLO V:________________________L_______ Zastopnik; ___________'____________________ Plačal $______c____ Dne________________ .19,-,-.. anaarssa k BTRAN i. ENAKOPRAVNOST ^iinmaniHiiiinitininniiiiiniiuinniutiiininiiHtniiiiininncinniiiiiiiiniiiinHiiiiqiiiiitinuniiiiiiiiiiiiniiuiiiiMiiaiiiuimniuii^ odrekam vseh pravic do nje, i'je odgovoril Pavel Borisovič. V. J. KRIŽANOVSKA 49 sestrične MOC PRETEKLOSTI Roman v treh delih IVAN VOUK ^ucmnuiiiiiiaiiiiiimiiiaiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiicJiiiiiiiiiiiitiiiuiiiiniianiiniiiiiit]iiiiiiiiiiu[]iiiiiiiiiiiia!iiiiuiiiiinitiii.; Nekaj minut je zavladalo globoko molčanje. Citanje teh davnih dogodkov na njihovem pogorišču je napravilo silen vtis na vse poslušalce. Dame so jokale, a Pavel Borisovič je težko dihal ter naslopil glavo na naslanjač; na njegovem smrtnobledam obličju se je odražal nravstveni pretres, ki ga je doživel. V baronovi duši je vstal cel kaos temnih spominov in pred njim so se odigravali kakor v kinematografu razburljivi prizori prošlosti. "Torej sta se z Valerijo pogrezala v to, izdajalsko močvirje, kjer bi se/bila kmalu pogubila." Na predlog gospoda žeralda so vsi zapustili zaklete sobe in se odpravljali na teraso. — Zrak je tukaj še nezdrav, zakaj očiščenje prostorov ni še končano, — je rekel učenjak, ki je zadnji zapustil Ridolfovo sobo. * V svežem zraku je postalo vsem laže pri duši. 2e davno je pretekel čas obeda, vendar pa so vkljub ganotju vsi veselo sedli k obedu. Samo PaVel Borisovič je bil še pod vtisom doživlje-nih razburjenj in le na tetino prigovarjanje je snedel nekaj koščkov pečenke 'in izpil kozarec vina. Baron, je odmajal z glavo/ -L Ne boj se, nimam prav nobene volje, da bi se utopil. — Seveda. Bilo bi pa tudi neumno, zakaj če je preteklost še tako strašna, je vendarle minila I i Naivno klepetanje ga je odvrnilo od mračnih misli. j Po večerji je dal gospod Že-rald vsem navzočim krepilno zdravilo in zaspali so tako krepko, da so se zbudili zelo pozno in popolnoma okrepčani. IX. Baron je spal kakor ubit in vstal je svež in miren; strastne nravstvene potrtosti preišnjega dne ni bilo več. Po zajtrku ga je gospod Že-rald vzel v svojo sobo — da bi se ž njim pogovoril", je pristavil z nasmehom, — in ko sta se vse- preseliti, v tem času bo hiša oči- Žerald vstopil v orožarno, je po- ki vise nad vami in ščena in pripravljena, — je do- 'kazal na duri v steni, a iz omare,' stavil. v kateri je bila svečeniška oble- Ko so dame zvedele, da se ka, je vzel starinski, ključ in od-bodo morale izseliti, so bile spo- pri z njim duri. Pomignil je ba- in ostal je samo spomin. Vendar dla, je začel brez nikakega u- pa je zelo interesentno biti junaka takega romana, kakršna sta vidva z Valerijo, — je z zavistjo pripomnila Lolo. — Lepa hvala. Takšno "srečo" bi rad drugim prepustil in nikomur ne bi zavidal take preteklosti, — je odgovoril Pavel Borisovič napol zasmehljivo, napol zlovoljno. — Ker si glup Pavlik in ne razumeš, da si zelo interesanten kot grof Di Montignoso. Resnično, če ne bi ljubila Anatolija, bi se zaljubila v tebe; na tvojem mestu bi samo zunaj nosila na- voda; — Najtežje je že izvršeno, prijatelj, toda še je mnogo dela pred nami, da vas popolnoma o-svobodimo nesrečnih vezi preteklosti, in docela očistimo ta grad. Ne bom vam prikrival, da vas čakajo še težke izkušnje, toda potem nastopi popolno osvobojen je. Baron je nekoliko pobledel, no odločno je potlačil svojo slabost !' — Razumem, da moram do konca nositi kazen karme, ki sem jo sam povzročil. Potrudil četka užaljene in so ugovarjale, ko pa jim je gospod Žerald namignil, da bi utegnili pri okultni desinfekciji nastati pojavi, ki bi jih ženski živci ne prenesli, so se umirile. Samo Lolo je bila nevoljna in izjavila, da se ne boji, in hujše kakor je bilo tiste strašne noči pred prihodom o-kulistov, tako ne more biti. Toda Lolo ni imela še odločilnega glasu, razen tega jo je dobrodušen nasmeh gospoda Žeralda tako zmedel, da je začela pomagati materi pri pripravah za selitev. Črez tri dni so se dame in Mi-šelj preselili v čedno in udobno hišico, ki je bila od gradu oddaljena kake pol ure hoda. Va- se bom pogumno in pokorno ša grda oblačila, doma pa bi na- prestati preizkušnjo, toda pro-dela prelepe Paolove obleke, ki pqmaga- lerijo je čarodej zbudil, da bi ji voril učenjak. ronu, naj mu sledi, in visoko držeč električno svetilko, sta stopala po precej širokih stopnicah, ki so ju pripeljale do grob-, nice pod kapelo. Pri, zidu so ležale nekatere že strohnele otroške krste. Tu bomo položili krsto Gi-ovanne in začasno položimo semkaj tudi Girolamovo truplo in ona ostalih žrtev. — Ali veste, kje je Girolamo, ali je sploh kje njegovo truplo? — je tresoč se vprašal Pavel Borisovič. — Da, v mesečnem stanju mi je Valerija podala točen opis hiše. Vse najdemo, kar potrebujemo, — je smehljaje se odgo- tem kra-. Dem. Čim bliže je prihajala ' noč, tem bolj potrt je postajal baron, toda pogumno se je upiral slabosti, ki se mu je zdela, da prihaja od zunaj, kakor bi ga nekdo zavijal v volno in mu šepetal sti'ašne misli. Toda istočasno se je v njem .prebujala ponosna, hladna in drzna samozavest mračnega signora Montignosa, in ko je ob enajstih vstopil k njemu Diomid Petrovič, f našel mirnega in odločneSj kor ni pričakoval, da g® ■ del. Na obrazu se mu ; odločnost, s katero je proti predstoječi izkušnjij^ močjo Diomida Petroviča"-tri vse telo z neko V( se esenco, ki je razširjala močan duh. Nato si je dolgo platneno tuniko, I i> no v pasu z vrvjo, a na ge je nadel sandale. Kdo je? olajšal selitev, toda bila je zaspana in ravnodušna, ni se zanimala za izpremembo v stano- S precejšnjim naporom so v štirih prenesli krsto, jo položili v grobnico, nato pa so pod vod- so jih omare polne. Takrat se baron ni mogel u-braniti smeha. , -— To bi bilo silno poetično, te in me bodrite, — je odgovoril s trdnim glasom. — Po vašem odgovoru vidim, da ste napredovali in nauk pre- kajpak, toda ljudje bi začeli teklosti ni bil zastonj. Da sem dvomiti o mojem razumu. Morda rade volje pripravljen vam popa mi daš ti vzgled in se oblečeš magati, ne more biti dvoma, v damski kroj iz XVI. stoletja? zdaj pa vam moram nekaj po-Lolo se je namrdnila. | vedati. Glede na to, kar nam je vanju, in ko so jo slekli, je zo- Istvom gospoda Žeralda pospra-pet zaspala. Ricciotto in soba- jyj|j kapelo. Ko je bilo vse pome-rice so odšle z damami, a oskrb- jteno, prah pobrisan, je gospod nik z ženo sta ostala za pomoč ; žerald pokropil zidove in oltar z baronu, gospodu Žeraldu in Di-1 očiščevalno vodo, pokadil in po-amidu Petroviču. Bernardino je logji ^a, oltar šop svežih cvetlic, bil energičen, razumen in skro- go se .razšli po sobah, je dal men, torej prav primeren po- gospod Žerald baronu dve ste-močnik v danih okolščinah. jklenici, eno večjo, drugo manj-Najprej moramo v kapelo, mu velel, naj si z vsebino da odnesemo truplo Giovanne, a | večje steklenice namaže vse te-potem je treba spraviti v red predno gre spat, a iz druge sveto mesto, je rekel po ko- l^aj jemlje zjutraj in zvečer kap-silu gospod Žerald. iljice. Diomid Petro%^ je nesel pri-| Naslednjega dne se je baron jateljevo škatlo, Bernardino sve- ,„4 .^iskati sorodnike in zenj m vsi stirje so se podah v , ^ ,, . . kapelo. Gospod žerald je posta Vsi uslužbenci mornariškega departmental od dečka-tekača pa do mornariškega tajnika Knox-a, se dentificirati, preden vstopijo v department. Na sli^i mornariškega tajnika Knoksa, ki kaže stražniku svoj Konvencija dijakov r vil ng, oltar sedmerosvečnik in ga zažgal, nato je snel s krste Oh! Na žalost nisem jaz tu še delati, nam je navzočnost'stekleni pokrov in izlil v krsto i junakinja drame in ne morem dam nepotrebna in v napoto; za-Po kosilu sta se gospod 2e-1 predstavljati dame tiste dobe. to vas naprošam, prijatelj, da če raid in Diomid podala v svojo In Bog ve, če sem sploh tedaj morete, dobite kje v bližini hišo, sobo in svetovala tudi ostalim, 1 živela? Na maskaradnem plesu kjer bi jih nastanili, do tedaj, naj se grgdo odpočiti. Baron je pa bi se vendar rada pokazala v da bo delo končano in bo grad brezbarvno, toda silnp dušečo tekočino. Brez napora je izvlekel iz stisnjenih mrličevih prstov roko nesrečnega Paola Di Mon-tignoso, jo zavil v mokro platno, nato pa jo je zaprl v majhno škatlo, ki jo je prinesel s seboj. Potem je pokril mrliča z odejo, ; baron, bo ta noč zelo težka in v katero šo bila vezena kabali- i potrebovali boste vse svoje sile. — Dajte gospe Bakuhnki to zdravilo in recite ji, naj to esenco da izpiti Valeriji, ki jo mora nadzorovati vso noč, ker bo hotela ubežati in se vrniti semlcaj. Ko je opazil, kako se je baron začudil pri te]i besedah, je pristavil : — To, kar se bo tu vršilo, jo bo silno vleklo semkaj. A za vas ostal sam na terasi, sedel k o-j zgodovinskem kroju Giovanne. [očiščen. graji in z mrzličnim pogledom | — Aha! Da liegt der Hund be-1 — Še ^danes pričnem iskati zrl na samostanske razvaline in graSen (v tem grmu tiči torej primemo stanovanje, — je od-jezero, ki je že izginjalo'^ ve- zajec, bi se reklo po naše) ka- govoril baron. černem mraku. Tako je bil za- kor Nemci govore, — je nekoli- Ko je s čarodejem še nekaj mišljen, da ni opazil, ko je Lo- ko zbadljivo odgovoril baron. drugih vprašanj rešil, je Pavel lo prišla k njemu. Pozabila je na No tvoja želja je tako skromna, Borisovič velel osedlati konja in {Baron in Bernardino sta ga na-stolici ogrinjalno ruto in prišla da ti jo rad izpolnim. Izberi si/ se iz gradu napotil z oskrbni- šla prislonjenega k zidu, kakor , vaše prošlosti. V mnogoštevil-ponjo. Ko je zagledala bratran- kar hočeš iz te predpotopne gar- kom, ki je poznal vsak kamen so ga postavili tistega strašnega nih doživljajih dolgo obstoječe 4: stična znamenja, in velel prinesti iz orožarne pokrov krste. Vkljub vaši novi prevleki se bo pred vašimi očmi,, Paolo Di Mon-tignoso, izvršilo zadnje dejanje ca, je postala ter ga gledala z iskrenim sočutjem in z radoved-, nostjo. Nato se je nepričakovano prikradla k njemu in mu pokrila oči z roko. Baron je vztre-petal in vstal. — Pavlik! Ne glej neprestano na te nesrečne razvaline in na to zoproo jezero; povleklo te bo v globino in drugič utoneš, — je rekla očitajoče. derobe. — Hvala, hvala! Ti si izredno ljubezniv, Paolo, toda počakala Kakšna dva kilometra od Mon- {privill na krsto, katero je go- ! nost je ustvarila vaš osebni, ne- V grajski okolici. Črez nekaj ur ^dne pri pogrebni' svečanosti. — j duše nima ta ali ona telesna ob-sta se vrnila zelo zadovoljna, j Težki hrastov pokrov so čvrsto .lika nobenega pomena. Previd- bom, da Valja ozdravi. Skupaj tignosa sta dobila lepo vilo ž bove izbirale^ zakaj te obleke so vrtom, ki je bila baš prazna, a njena last. Pa saj bo tako dobra baron se je takoj podal h go- in' mi bo dala, kar mi bo ugajalo spodarju in najel hišo do konca in kar mi bo šlo po meri. leta. Veselo in živahno je sporo- — Delajte, kar hočete in re- čil gospodu Žeraldu o izidu svo- šite med seboj vprašanje o žen- jega iskanja. j ski garderobi; jaz se popolnoma — črez tri dni se bodo mogle 3!iiiiiiiiiiiniiiiiiittiiiaiiiiiiiiiiiii niitinniniiniiiiiiiicinnimiiiniiiiiniitiiHiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiii(]iiiiiiiiiinn(iiitiiHinniMiiiiiiiiiniiHiiiHiKiiiiiiiiiiinniiiiiiiMi{]iniiiiiiiiiniiiiiiiiininiiiiiiiiHiiDiiiiiiiiiiii[]iiiiiiiiiiitniiiiiiiiiniE]iiiiiiiiiMicininiiiiii V vsaki slovenski hiši s tukaj rojeno odraslo mladino bi morala biti knjiga "From Many Lands" Spisal LOUIS ADAMIČ Ta najnovejša knjig# našega slavnega rojaka je zbudila občo pozornost in odlično priznanje v ameriški javnosti. I "The New York Times" piše: "S to knjigo se je Louis j Adamič lotil največjega problema, pred katerim stoji Amerika ... ; Problem, katerega je načel, je tisočkrat težji kot gradnja i Boulder ali Grand Coulee jeza, in v svojih končnih zapletijajih je ! celo težji kot so dnevni problemi, katere rešuje predsednik i Roosevelt ter oni, o katerih pravi Wendell Willkie, da se jih je voljan lotiti..." jI ' I "The Philadelphia Inquirer" piše: "Redkokdaj je še Amerika : čula tako prepričevalen argument za ideal edinstva — apel, ki bi , I zvenel tako čisto in resnično, kot nam ga nudi Louis Adamič v tej svoji najnovejši knjigi." I "The Cleveland Press" pravi: "Louis Adamič, avtor del kot I 'The Native's Return' in 'My America,' je napisal važno in misel izzivajočo knjigo pod imenom 'From Many Lands.'" Naročila za knjigo "From Many Lands*' sprejema uprava "Enakopravnosti,"' 6231 St. Clair Ave. Vse knjige, ki jih naročite pri nas, so lastnoročno podpisane od pisatelja L. Adamiča. Cena $3.50; po pošti lOc več. fliiiHiiiiaiiiiiiiiniiuiiiiiiiniiiRHiiiiiniiininiiiniiiiDiiiiiiiiiiiitiinininMiciliMiniiiiiniluniiiuiciiniitiiimiiuiitiiiaiiniiiiMnniiiiuiiiiiitjniliiiiiiiiHiiiiiiiiiniaiiiiiiininciiluniiiiiiaiiiiiiiiinibininiiiiiiniiiininii (niiiiiiiiiatiiiiHtiiiicjinuiiiHiiniiiumtiiiciiiiiiiiiiiiiauiiiuniiiEiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiuuHuuiniiiiiiiDiiiunmiiiiiiiiiiiininiiiiiiinuiniiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiuiniiiiuiHaiiuiiiiiiiiqiiliiiiuniaiunuiiuiDuuvui spod Žerald pokropil, nato je za- { smrtni jaz in ona mora prisost-risal okoli nje krog in izgovarjal vovati pri končni likvidaciji, ko magične formule. Ko je gospod bodo vzeta od vas prekletstva, Naznanild in z^ihvata žalostnim in potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nam je kruta smrt vzela iz naše srede našo preljubljeno hčerko in sestro MILDRED TOMSIC Pokojna je preminila 26. januarja in k večnemu počitku smo jo položili'30. januarja po cerkvenih obredih v cerkvi sv. Vida in potem na Calvary pokopališče. Pokojna je bila stara 31 Ipt in je bila rojena v Illinois. Bila je naprednega mišljenja in članice društva Comrades, št. 566 SNPJ in pevskega zbora Samostojne Zar- ^ je. Vsem nam jo je težko pozabiti in nikoli ne bo pozabljena. ( V- dolžnost si štejemo, da Se tem potom iskreno zahvaljujemo vsem dragim sorodnikom in prijateljem, ki so položili tako krasne vence h krsti drage pokoj-nice. Ta dokaz vašega prijateljstva nam je bil v veliko tolažbo v dneh žalosti. Hvala vsem, ki so darovali za svete maše, ki se bodo brale za mir duše pokojnice. Hvala vsem, ki so dali svoje avtomobila brezplačno v poslugo pri pogrebu kako tudi vsem, ki so prišli pokojno kropit in jo spremili na njeni zadnji zemeljski poti. Najlepša hvala Joe Žele in sinovi pogrebnei>iu zavodu za tako lepo urejen pogreb in najboljšo postrežbo. Hvala nosilcem krste, fantom in dekletom. Hvala gospodu Sodja za cerkvene obrede in sprejem na pokopališču. Hvala še enkrat vsem skupaj. Ti, draga ljubljena, nikdar pozabljena hčerka in sestra počivaj mirno in rahla naj ti bo ameriška zemlja. Odšla si k svojemu stvarniku, da sprejmeš iz njegovih rok plačilo, kar si dobrega storila v življenju. Na sliki vidimo prizore, ko se dijaki pripravlja}'^ konvencijo, ki se bo vršila 27. februarja v Chicagu- Ljudska veselica v Braziliji #3 " '' *4 'iS teii Prizor z ljudske veselice,v Rio de Janeiro v Hitler in novi sovjetski poslonik mt' IjubEznijo in- molitvijo Mi $e ,te bomo spominjali z dokler se na snidemo s teboj. Žalujoči ostali Anton in Julia, starši Julia, Mary, Rose in Diana, sestre. Cleveland, Ohio 26. februarja, 1941. k ......... ■ Na sliki vidimo kancelarja Hitlerja v razgovo^^ sovjetskim 'poslanikom v Berlinu Vladimir jem , Kakor je videti na Hitlerjevem obrazu, je firar dobi"^