Slov. ortinev na neinški klic. Ze dvanajst lot traja boj med Slovenci in Nemci gledo narodnostnih stvarij; žal, da je neka stranka neinškili liboralcev čedalje bolj ncstrpna, nagajiva in kateri ho vspehi toga dolgolrajnega boja? Ali je res la narodni boj princsol že eni ali drugi stranklkako srečo? Uesnica, da So ni videli zmagc na nobeni strani, loda jaz se vendar drznem roči, da si bodo Hlovenci iz tega boja prcj ali pozncj odncsli zmage venec, kajti pravica le inora nazadnjc zmagali. Da se boljža stanje Slovencev vse inalo po malein, 1,o opazujcjo tudi Neinei. Gujte samo, kako liiiša Ijubozniva »(iraška tetka« od najnovojšoga f-.asa niilo loži nad scdanjim, nekoliko zboljšanim stanjein Slovoncev: »Moži, žcne, katere vas je neniška mati rodila, ali nc viditc, kakšna nevarnost preli od juga naSi doinovigi in obstanku Nemcev! Ali pa res zamorele mirno gledati, kako sc nenasilni Slovenci vse dalje in daljo na okrog širč? Ali bodetc niirno glodali, da zemIja, v kaLeri so se naši očeije rodili, pride Hlovenccm v roke! No, toga vi no bodete dopustili. Toda na žalost se opazujo, da jc mcd nemškimi sinovi Ijubezen do domovine ohladela! Vzdramite se in si jemljitc od Slovencev vzglod, kako da /. združonimi močmi delajo vsi za enega, edcn za vse! Vzamite si od njih vzgled, kako da se mora domovina ljubiti!« — Tako in Se dalje ednako kli(";e naSa »lctica« žc golovo v obupanosli svojim sinoui, da rošija svojo inaterinsko zemljo od ncnasitnosti slovonskt!. Oj »letiea«, ti pa si rcs prcdrzna, da kaj lac-(!ga stavljaS v svoje vrste! No nič nc de, ali pa ni ravno na robc, kar li piSeS ? Jaz bi samo rad znal, od ktnlaj je zeinlja, kjor zdaj Slovenci prcbivajo, vaša očctnjava. Ali ni rcs, da na to vpraSanje bi nc mogla odgovorili? Ali pa nimaino ini Slovenci večje jiraviee vsklikniti: Slovenci, vzdramite sc in bojujte se za zeinIjo, v kalori so se naši očetje rodili' Hesnica, čc kdo, mi imamo pravico rrr.i: Nc vdajmo se! Ohranimo si naše staro ognjišče! Slovenci, zdaj se bliža čas, da bodete lahko pokazali, da ste verni sini matere Slavije! Skoraj bode napočila lepSa zarja bodočnosti Slavije, katera je bila do zdaj z goatim oblakom zastrta«. Sto in sto krivic je pretrpela naša očetnjava od sovražnega severnega soseda; ali pa no moronio upatv da b<Kle tadi našf-domovini lepše solncc zasijalo! Prav je iinel pesnik, kateri je zložil pesem na slavo Vodniku, ko je med drugim vskliknil: 1/. tvoje, naše zgodovine Gienko sladak je pač spomin. V minole dni oko nam gleda; Kar gleda, to je dedov beda. I)a, grenki spomin ima naša domovina, ali pozabimo, kolikor je to mogoče in stavimo upanje na lepšo pribodnjost inatere Slavije! Slovenec je polrpežljiv, dolgo prcnaSa krivice, pa kedar mu je nje že preveč, tedaj se tudi on vzdigno in bori se vzlrajno, sanio da si začuva tislih malih pravic, katere Se ima. Nemška »(iračarica« goroče navduSuje svoj narod, naj pristopi k »Siidmarki«, rekoč, da se bodo samo lako zamogli Neinei vspešno branili od nenasitnih Sloveneov. Tako tedaj, mi smo nenasitni! Facta doeent. Ali so pa kedaj v tcin dvanajslletnem boju zahtevali Hlovenci za-se n. pr. zgornje Štajarsko; ali si morebiti prisvajajo (iradcc in druga nipsta, v katcrih žc čvrato sedi Nemec? In če bi ludi to storili, ali ne bi imeli večjc^ pravicc na ta niesta in kraje, kakor pa Neinci na zeinljo, kjor zdaj slanujejo Slovonci ? Zgodovina nas uči, da so že od nekdaj po teh krajih prebivali Hlovenci in Slovani sploh. Ali Slovenec, mirna. djiša, dal jo v svoji očetnjavi prebižališče ptujcu in kaj^no hvalcžnost je za to od njega v.sprojcl! Vamjev.sem znhna bajka o ježu in jazbeeu, in 1.a bajka vam naj bo za.-otlgovor na zgornjc vprašanje. Ali nimajo slovenski-, eaBniM večje pravice navduševati svoj narod, da pristopi k družbi sv. Cirila in Metoda, kakor pa neinški časniki za svojo »Sudinarko<? Slovond, poripirajle lcdaj z vsenii jnočini družbo sv. C.iiila in Metoda; pristopite k nji, kolikor je mogoče, kcr mvno la družba je naše mogoče orožje proti nemSki sili, kar ludi 1i vidijo. Neinci saini nam lepo spričevalo dajejo, priznavajoč, da delaino zložno eden za vse, vsi za enega. Ne popustinio tedaj mi za las našega slališča, na kalerem zdaj stojhno, saj iščenio samo lislo, kar nain gre. Pokažhno, da še Slovencc ni umrl, pa ludi še ni pupulnonia zaspal! Osrečki.