PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini n „„ .. A»b. postale i gruppo - Cena 90 lir Leto XXVin. Št. 159 (8252) TRST, petek, 7. julija 1972 «Doberdooif ^GovcvMprT Gorerdi*1 Treb^f'aod19l8 seDbmi D^K.aa ^ARTIZA^’^^1 DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni ____________________ GO.cn pri Gorenji Trebila, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni .Slovenija, v gozdu pod VOJskem pn Idriji. Bil Je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. ZAKLJUČENA RAZPRAVA O ANDREOTTIJEV! PROGRAMSKI IZJAVI Poslanska zbornica danes glasuje o zaupnici novi desnosredinski vladi La Malfa nezadovoljen z Andreottijevo analizo gospodarskega položaja - Forlani zagotovil popolno zaprtje do MSI in kritičen ter konstruktiven odnos do PSI se bodo demokratične sile zavedle kritičnega položaja in storile svojo dolžnost. Razpravo je zaključil tajnik Krščanske demokracije Forlani. V precej dolgem govoru je skušal naprtiti krivdo socialistični stranki za sestavo sedanje vlade, češ da je odklonila sodelovanje v pričakovanju strankinega kongresa. Zaradi tega stališča socialistov, je nastala sedanja vlada, ki s svojim programom in s politično A 6' — V Pos,anski zbornici se je danes zaključila razprava Mndreottijevi programski izjavi. Na dopoldanski in popoldanski seji ornice so govorili komunisti Barca, misovec Roberti, južnotirolski Poslanec Riz, liberalec Baslini, demokristjan Bodrato, Anderlini (ne-ovisna levica), monarhista Covelli in Lauro, republikanec La Malfa o demokristjan Forlani. Predsednik vlade Andreotti bo jutri dopoldne d ,?ovo^ na posege, nakar bodo predstavniki posameznih skupin glasovalne izjave. Predvidevajo, da bo do glasovanja o zaupnici Prišlo v poznih popoldanskih urah. Današnjo razpravo je začel komunist Barca, ki je napravil obšir-P° analizo gospodarske krize, v .a,er' se danes nahaja Italija, ki |e "najhujša v povojnih letih«, ki la "najbolj nevarna za delavce in Za srednji sloj, zlasti zaradi pre-?. ,®,a na desno vladne politike, kl io danes potrjuje predvsem navzočnost Malagodija kot zakladnega mmistra. S to operacijo, je pouda-. ®arca, se hoče, da bodo delav-f . Pečali posledice gospodarske krize. Za liberalcem Baslinijem, ki je Skupno s socialistom Fortuno v Ptojšnji zakonodajni dobi predložil zskon o razporoki in ki v svojem P°segu tega zakona ni niti omenil, ie govoril za leve struje krščanske birokracije poslanec Bodrato. Popi1) ko je ugotovil, da navzočnost v vladi nedvomno predstavlja Sredinsko izbiro, ki je v «protislov-JU» celo s centrizmom De Gasperi-j.3' je Bodrato poudaril, da se bo betnokristjanska levica odločno za-Vz0la za obnovitev sodelovanja s s°cialisti in leve sredine. Poslanec Anderlini (neodvisna le-}?a) je ostro kritiziral demokri-tjansko politiko in ugotovil, da sta Andreotti in Forlani storila vse, je hotela demokristjanska des-?'ca. da bi prišlo do sedanje re-®*tve. Nato je ugotovil, da ima vla-ba zelo omejeno večino in kritizi-Andreottija, da ni niti omenil boroženih sil in s tem prepustil totsovcu Birindelliju, da je o tem jPrašanju po svoje obširno razprav-lal- Ko je Anderlini govoril o po-.rebi po odločnem boju proti fa-’ j^bau in obtožil MSI, da organizira kvadre pretepačev, je prišlo do Prvega in edinega resnega incidenti so začeli rjoveti in ne- aterj od njih so se pognali proti ajamu. usmeritvijo ne predstavlja nobenega I sil, ki zastopajo tako široke socialne zaprtja do napredka in prenovitve' komponente. Ob zaključku je obža- družbe. Po Forlanijevem mnenju sedanja vlada namerava pospešiti gospodarstvo in zajamčiti javni red. Vlada bo popolnoma zaprta do MSI in mračnim reakcionarnim grožnjam, dosledna v kritičnem in konstruktivnem odnosu do PSI in jasna v ideološki kontrapoziciji do komunizma. Demokristjanski tajnik je nato ocenil posamezne stranke "vladnega loka*, pohvalil PSDI za njeno "odgovorno stališče*. La Malfi se je zahvalil za podporo republikancev vladi, liberalcem je priznal njihovo odgovorno demokratično in ustavno vlogo, "katero so vedno dosledno izpolnili*, za socialiste pa je dejal, da spoštuje njihovo avtonomno odločitev in ob tej priložnosti poudaril vlogo, ki jo ima Krščanska demokracija pri srečanju loval, da so se nekateri vidni člani Krščanske demokracije odrekli odgovornosti v novi vladi. Smrt patriarha Atenagorasa ISTANBUL, 6. — Danes malo po polnoči je v Istanbulu umrl patriarh Atenagoras. Star je bil 86 let. Pretekli petek je moral v bolnišnico zaradi zloma stegnenice. PARIZ, 6. — Mandatar za sestavo nove francoske vlade Pierre Messmer je že zaključil posvetovanja ter pripravil seznam ministrov, ki so ga objavili pozno zvečer. .J^bik PRI La Malfa se je s v»jim govorom v glavnem omejil ugotovitev "resnega gospodar-kega položaja v državi* ter dejal, a se PRI ne strinja z analizo, ki « J® napravil predsednik Andreot-• La Malfa je še izjavil, da je Jugova stranka povzročila krizo ~bJombove vlade prav zaradi naganja gospodarske krize. Podpo-spanji vladi je La Malfa opra-lc*l s tem, da PRI pričakuje, da mi.. RAZGIBANA DEJAVNOST ZA OBNOVITEV DELOVNIH POGODB V Milanu vsedržavna demonstracija stavkajočih delavcev kemijske stroke Govor tajnika CGIL Lame aa delavskem protestnem shodu • Stavka uslužbencev telefonskega podjetja SIP RIM, 6. — Delavci kemijske industrije so danes po vsej državi stavkali osem ur. Vzporedno s stavko je bila v Milanu vsedržavna demonstracija, katere se je udeležilo nad 5000 delavcev kemijske industrije, na kateri so zahtevali čimprejšnjo obnovitev delovne pogodbe. Delodajailci so prekinili pogajanja s sindikalnimi predstavniki že 31. maja. Od tedaj dalje delavci kemijske industrije vodijo odločen sindikalni boj. Poleg današnje vsedržavne stavke in vsedržavne stavke, ki je bila 8. junija, so v teku tudi razčlenjene stavke po posameznih pokrajinah in podjetjih, hkrati pa so delavci popolnoma prekinili z nadurnim delom. Delavci, ki so se zbrali v Milanu, so šli v sprevodu po mestnih ulicah na Trg del Dpomo, kjer jim je spregovoril v imenu treh sindikalnih organizacij glavni tajnik CG IL Luciano Lama. Demonstracije so se udeležili tudi vsedržavni tajniki sindikatov kemijskih delavcev CGIL, CISL in UIL. Poleg tega sp se shoda udeležili iz solidarnosti tudi tiskarski delavci, ki vodijo se- V poslanski zbornici se je k<-eraj zaključila razprava o Andreottijev! programski izjavi. Da-n®s bo predsednik vlade odgo-)'oril na razne posege, nakar b°do predstavniki posameznih Jjrenk dali glasovalno izjavo. J;0 glasovanja o zaupnici novi desnosredinski vladi bo baje pri-jjl° v poznih popoldanskih urah. “ed včerajšnjo razpravo sta govorila tudi tajnik PRI La Malfa ln tajnik KD Forlani. Prvi je iz-[a*H nezadovoljstvo z Andreotti-l®Yo analizo gospodarskega polo-*aia, medtem ko je Forlani med drugim zagotovil, da bo nova ^lada popolnoma zaprta do MSI. rejnik KD je tudi dejal, da bo 'tlela njegova stranka dosleden kr'tičen in konstruktiven odnos do PSI. Zahodnonemški minister za gospodarstvo in finance Karl Schil-ref je odstopil. Tako se je zaključi dolgotrajni spor s kanclerjem “randtom o vodenju gospodarske Politike. Schillerjev odstop ne “° povzročil vladne krize. Avstrijski parlament je včeraj * glasovi socialistične večine izglasoval zakon o dvojezičnih kra-l®vnih napisih na slovenskem in barodnostno mešanem ozemlju na ■'Oreškem. , Deželni odbornik za urbanisti-° De Carli, je včeraj v dvorani rgovinske zbornice v Trstu zaupnikom 8 socialno - gospodarskih področij naše dežele, Predstavnikom pokrajinskih in občinskih uprav ter sindikalnih ln drugih organizacij orisal glav-n® Značilnosti deželnega urbani-abčnega načrta. Predstavniki jav-'b uprav imajo sedaj dva meseca asa, da predložijo k načrtu svoje Poglede in predloge. . predstavniki deželnega vodstva poljanske socialistične stranke 'n predstavniki Slovenske akupnostj so se včeraj ločeno v ®zani in v Lipici sestali s pred-av,'iki Socialistične zveze de- lovnega ljudstva Slovenije in z njimi razpravljali o vprašanjih, ki zanimajo obe strani v okviru medsebojnega sodelovanja in v korist obmejnih področij in obmejnega prebivalstva. Generalni konzul SFRJ v Trstu Boris Trampuž in konzul Drago Žvab sta včeraj opravila vljudnostni obisk pri županu goriške občine De Simoneju in se z njim prijateljsko razgovarjala o odnosih med goriško občino in Slovenijo oziroma sosednim področjem na jugoslovanski strani. Nato sta jugoslovanska predstavnika obiskala še župane občin Foljan, Zagraj, Gradišče in Ronke. Po zagotovilu župana, da bo občina municipalizirala avtobusne proge SAP, so uslužbenci odpovedali najavljeno stavko in sklenili danes po več kot 40-dnevni prekinitvi dela nastopiti službo. Če bodo danes avtobusi daj oster boj proti založnikom zaradi ukinitve ponedeljkove številke dnevnikov in delavci telefonskega podjetja SIP, ki so včeraj prav tako stavkali po vsej državi. Tajnik CGIL Lama je prinesel kemijskim delavcem solidarnost vseh italijanskih delavcev. Poudaril je, da zahteve kemijskih delavcev znašajo komaj 20 odstotkov sedanjih stroškov in ne 50 odst., kot to trdijo delodajalci. Lama je še posebno poudaril, da sindikati nočejo dramatizirati delavskih sporov in jih nočejo nakopičiti vse za jeseni. Pripravljeni so takoj razpravljati. Toda potrebno je, da se delodajalci prepričajo, da morajo opustiti svoje načrte in zahteve o omejitvi pogodbene moči delavcev, stavke in moči delavskih svetov v tovarnah. Nato je Lama kritiziral program nove vlade, ki opušča politiko reform, da bi ponovno oživela stari razvojni ustroj, ki je v zadnjih dvajsetih letih povzročil tako huda gospodarsko - socialna neravnovesja, ki so vzrok današnjih težav. Lama je dejal, da poživitev gospodarstva mora imeti za osnovo socialne reforme in pogumno politiko javnih naložb, ki naj ustvarijo tudi za zasebno lastnino ugodne pogoje. Ob koncu svojega govora je tajnik CGIL govoril o potrebi sindikalne enotnosti in dejal: "Federacija, ki bo ustanovljena v prihodnjih tednih na vseh ravneh, bo gotovo predstavljala korak nazaj v pogledu sporazumov, ki so bili sklenjeni v Firencah in daljšo pot za dosego enotnosti. Kljub tej omejitvi, postane federacija lahko in-stument za pospešitev stvarne e-notnosti, če jo bodo delavci odločno podprli. Ker ima federacija vsa pooblastila na sindikalnem področju, naj delavci kemijske industrije že sedaj prepustijo, da bo federacija vodila njihov boj, pogajanja in sklenila sporazum. Predvsem pa morajo biti tovarniški sveti o-snova federacije, se pravi dejanska vez med delavci in sindikalnim vodstvom.* Danes je bila tudi štiriuma vsedržavna stavka uslužbencev telefonskega podjetja SIP, ki so jo proglasile sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL. 55.000 telefonskih uslužbencev zahteva obnovitev pogajanj za novo vsedržavno de- bila pred dvema mesecema, ko podjetje SIP ni hotelo sprejeti posredovalnega predloga ministrstva za delo. Sindikalne organizacije teh uslužbencev so sporočile, da je na njihovo posredovanje državna oblast obljubila, da ho prihodnji teden poskusila obnoviti pogajanja s podjetjem SIP. Sindikati delavcev tekstilne in konfekcijske industrije pa so napovedali vsedržavno stavko delavcev te kategorije za 14. julija v obrambo delovnih mest. V tekstilni industriji že dlje časa odpuščajo delavce z dela, čeprav so proizvodni pogoji ugodni in se stalno veča izvoz blaga. Sindikalne organizacije so v tem pogledu ugotovile, da So se vladni ukrepi za zagotovitev delovnih mest v tekstilni industriji pokazali neučinkoviti in da so posegi v korist podjetij, ki grozijo z odpustom 13 tisoč delavcev, v velikem zaostanku ter nezadostni. Sindikati delavcev cementne industrije so sestavili predloge za novo delovno pogodbo, ki jih bodo predložili delodajalcem ZARADI SPORA Z BRANDTOM 0 GOSPODARSKI POLITIKI Finančni minister Schiller odstopil Bil je glavni pobudnik revalvacije marke BONN. 6. — Karl Schiller, minister za gospodarstvo in finance Zvezne republike Nemčije, je odstopil. Kancler Brandt je njegovo ostavko sprejel, predsednik republike Heinemann pa je že podpisal dekret, ki razrešuje "supermi-nistra* od vseh funkcij. Vest je tokrat uradna, o njej pa se je govorilo že najmanj en teden. odkar se je zvedelo, da je Schiller poslal kanclerju dolgo pismo. Danes so potrdili, da je hotel minister izstopiti iz vlade, da pa ga je Brandt zaprosil, nai ostane na svojem mestu do zaključka francosko - zahodnonemškega vrha in obiska sovjetskega ministra za tujo trgovino Patoličeva. Patoličev ie danes odpotoval v domovino in Brandt .ie ostavko formalno sprejel. Spor med Schillerjem in drugimi člani zvezne vlade je prišel posebno do izraza ob zadnji krizi funta šterlinga, ko je Braadt izdal nekaj omejevalnih ukrepov za ustavitev dotoka špekulativnega kapitala v Zahodno Nemčijo. Minister za gospodarstvo in finance, od nekdaj vnet zagovornik "liberistične* teorije, po kateri imajo zakoni gospodarstva in tržišča prednost pred vsemi drugimi političnimi ali družbenimi zahtevami, je bil seveda odločno proti Brandtovim ukrepom, vendar je v vlrdi ostal osamljen. To pa je bila samo zadnja epizoda v dolgi polemiki, v kateri ie imel Schiller vedno več nasprotnikov: levico v lastni stranki, delavske sindikate, mladino. Očitali so mu. predvsem v krogih SPD, da pozna samo gospodarske zakone, ki imajo sicer nedvomno težo. vendar morajo včasih kloniti pred političnimi potrebami. Sindikati pa so ga obtoževali. da s svojo politiko brani interese velekapitala, kar ie v nasprotju z zmerno levičarsko usmeritvijo zvezne vlade. S svojimi stališči glede monetarne krize (bil je glavni zagovornik uvedbe nihanja marke in vvashingtonskih sporazumov) pa ie dejansko ošib-il stališča evropskih valut do dolarja in s tem zavrl tudi proces evropske integracije. Skratka ie njegova politika, ki po drugi strani ni obrodila obljubljenih sadov, sai se je inflacijska težnja nadaljevala, cene pa so se kljub revalvaciji višale, koristila bolj Američanom in mednarodni špekulaciji, kot na interesom zvezne republike S svojim stališčem pa ie tuni onemogočil Brandtu, da bi izvedel nekatere socialne reforme, ki so bile v vladnem programu, češ da bi iih gospodarski pnložai ne orenesel. Značilno ie. da se je Brandt rešil Schillerja v trenutku, ko se ie njegova Ostpolitik že tako utrdila, da praktično nima več nasprotnikov. Politika, kakršno je vodil minister za gospodarstvo, je bila cena, ki jo je moral Bonn plačati Wa-shingtonu za podporo politiki do Vzhoda. Sedaj ostaja še vprašanje, kdo bo nadomestil odhajajočega. Kot kaže, bo Brandt rešil ta problem z manjšo vladno preosnevo, ne da bi imenoval novih ministrov, ker bi moral v tem primeru iti pred parlament, kjer pa nima več večine. Vprašanje se bo yerjetno ponovno postavilo po jesenskih predčasnih volitvah, seveda če se bodo socialdemokrati obdržali na oblasti. Nov korak k enotnosti francoske levice PARIZ, 6. — V Parizu je bil storjen nov korak na poti k enotnosti francoske levice. Disidenti radikalne stranke (v skupini so skoraj vsi parlamentarci te stranke) so dosegli danes sporazum z Mitterandovimi socialisti za predstavitev skupnih kandidatov na volitvah. Sklenili so tudi, da bodo po volitvah ustanovili skupno parlamentarno skupino. PRED DEMOKRATSKO KONVENCIJO V MIAMIJU Vladni program sen. McGoverna WASHINGTON, 6. - Več kot tri tisoč delegatov, nekaj tisočev propagandistov veliko radovednežev, na desetine skupin demonstrantov vseh političnih barv. predvsem pa ogromno število policistov in vojakov se bo čez štiri dni, 10. julija, zbralo v Miamiju, kjer bo ameriška demokratska stranka izbrala svojega kandidata na novembrskih predsedniških volitvah. Kot je na konvencijah že običaj, bo vse potekalo v prazničnem vzdušju, z godbo, marši in himnami, v ozračju, ki je bolj podobno pustnemu rajanju kot pa političnemu zasedanju. Kljub temu pa bodo sklepi, ki jih bo sprejela konvencija v Miamiju, izredno važni, in to ne samo za ZDA. Glavni favorit za "nomination* je George McGovem. čeprav mu njegovi kolegi v stranki, kot so Edmund Muskie in predvsem Hubert Humphrey, nenehno mečejo polena pod noge. Tako so s presenetljivo razsodbo strankinega razsodišča odvzeli senatorju iz Južne Dakote nekaj več kot 150 delegatov na konvenciji: McGovem je •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiHiiiiiiii OBISK ZUNANJEGA MINISTRA ZDA V JUGOSLAVIJI Danes bo Rogers dospel v Beograd Pogovori z državnim tajnikom Tepavcem bodo posvečeni mednarodnemu položaju in dvostranskim odnosom Na Dunaju odobren zakon o dvojezičnih napisih na Koroškem DUNAJ, 6. — Avstrijska poslanska zbornica ie danes z glasovi socialistične večine odobrila zakonski osnutek o uvedbi dvojezičnih krajevnih napisov (v nemščini in slovenščini) v 205 krajih na slovenskem in na narodnostno mešanem ozemlju na Koroškem. Kot poroča agencija ANSA, se je pred glasovanjem razvila razprava, kateri je prisostvoval tudi jugoslovanski veleposlanik na Dunaju. Koroški osrednji slovenski organizaciji sta jasno in odkrito povedali v raznih izjavah in v uradni vlogi avstrijski vladi, da ta rešitev ne more zadovoljiti koroških Slovencev, ker gre mimo njihovih utemeljenih in upravičenih teženj. ~'7" ‘ Ameriški zunanji minister Rogers, ki bo danes obiskal Jugoslavijo, je včeraj zaključil obisk v Romuniji, kjer se je pogovarjal s predsednikom Ceausescom (na sliki) na progah SAP vozili, pa je od- I lovno pogodbo. Pogajanja za obno-visno od lastnika podjetja. * vitev delovne pogodbe so se raz- . umi....m.......................................m,,,,,,,...,mn....................................................murnu.........................................■■■■■■ PREISKAVA 0 MILANSKEM POKOLU DECEMBRA 1969 Milanski sodnik v Padovi PADOVA, 6. — Preiskava o aten-1 povezati s smrtjo hišnika Alberta tatih, ki so leta 1969 pretresli Ita- Murara, za katero namerava menda lijo, se je danes iz Milana preselila v Padovo kamor sta prispela preiskovalni sodnik dr. Gerardo D’Ambrosio in namestnik državnega pravdnika dr. Alessandrini. Milaa-ska sodnika sta na sedežu padov-skega sodišča zaslišala osem oseb, med katerimi neko žensko. Zvečer sta se vrnila v Milan, n eda bi dajala izjav. Vse kaže pa, da je treba potovanje milanskih preiskovalcev v Padovo dr. D’Ambrosio formalno obtožiti Franca Fredo, ki je bil že obtožen vrste bombnih atentatov in osumljen, da je organiziral krvavi atentat na milanskem Trgu Fontana, kjer je decembra 1969 izgubilo življenje 16 oseb. Kot smo že pisali, so Murara našli mrtvega ob vznožju stopnišča v stavbi, kjer je bil zaposlen. Kljub nekaterim zagonetnim okoliščinam so padovski sodniki tedaj smatrali, da je Muraro po nesreči padel s tretjega nadstropja, ter niso niti ukazali obdukcije. Milanski sodnik pa je sedaj nasprotnega mnenja ter, kot kaže, namerava ukazati od-kopanje Murarovega trupla, čeprav jc dokaj neverjetno, da bi obdukcija tri leta po smrti lahko veliko povedala. V prihodnjih dneh bi moral dr. D’Ambrosio izdati formalni zaporni nalog proti Francu Fredi zaradi pokola na Trgu Fontana. To je potrdil tudi sam Fredov branilec odvetnik Alberini. Castro spet na Kubi HAVANA, 6. — Kubanski predsednik Fidel Castro se je vrnil danes na Havano po 65-dnevni turneji, med katero je obiskal deset držav Afrike in vzhodne Evrope. To je bila najdaljša Castrova odsotnost od Kube, odkar je leta 1959 prišel na oblast. Castru so ob vrnitvi v domovino priredili veličasten sprejem, saj ga je pozdravila ogromna množica, več stotisoč ljudi. V Moskvi so medtem objavili u-radno poročilo o Castrovem obisku v Sovjetski zvezi. Poročilo govori predvsem o nekaterih perečih med-i narodnih vprašanjih, kot na primer i Indokina in Bližnji vzhod, tor ugo- tavlja popolno enakost pogledov med Kubo in SZ. Glede dvostranskih odnosov pa je v poročilu rečeno, da sovietsko - kubanski pogovori pomenijo začetek nove važne etape v razširitvi in poglobitvi bratskih odnosov med obema državama in partijama. SZ izjavlja pripravljenost nadaljevati vsestransko pomoč Kubi ter podpira njeno zahtevo o umiku ameriške baze iz Guantana-tna. Končno poročilo omenja, da je Castro povabil Brežnjeva, Podgor-nega in Kosigina, naj ob'ščejo Kubo, in da je bilo povabilo sorejeto. Menda je značilno, da ooročho ne omenja nedavnega Nixonovega o-biska v Moskvi. (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 6. — Jutri bo prispel na dvodnevni uradni obisk v Jugoslavijo ameriški državni tajnik William Rogers Po razgovorih 'z zveznim tajnikom za zunanje zadeve Mirkom Tepavcem, bo Rogers obiskal tudi Dubrovnik, potem pa Brione, kjer ga bo v nedeljo sprejel predsednik republike Tito. Obisk Rogersa, je izjavil na današnji tiskovni konferenci zastopnik zveznega tajništva Milar; Zupan. zavzema pomembno mesto v intenzivni praksi koristnih stikov in srečanj v odnosih med Jugoslavijo in med ZDA. Zupan je poudaril da so odnosi med Jugoslavijo in ZDA tradicionalno dobri, razviti in obojestransko koristni. Temu so dala močno pobudo srečanja predsednika Tita in Nixona in njuna skupna izjava od 30. oktobra lani. ki je dokument dolgoročnega pomena za odnose in razvoj sodelovanja med obema državama. Zupan ie izrazil prepričanje, da bodo Rogersovi razgovori v Jugoslaviji nudili obem stranem priložnost za vsebinsko izmenjavo misli o dvostranskih odnosih in o mednarodnih vprašanjih, Obisk ameriškega zunanjega ministra Rogersa v jugoslovanskih uradnih krogih v Beogradu ocenjujejo kot izraz dosedanjih dobrih odnosov in prispevek k njihovi nadaljnji okrepitvi. Za jugoslovansko-ameriške razgovore je bilo vedno značilno obojestransko spoštovanje stališč in medsebojno razumevanje. Za Jugoslavijo so ZDA velika sila, ki ima kot taka posebno odgovornost za mir in varnost na svetu in za napredek mednarodnega sodelovanja. Z ameriške strani je bilo tudi večkrat uradno iztečeno priznanje Jugoslaviji za njen prispevek k izboljšanju mednarodnega ozračja, nadalje tudi. da ZDA ocenjujejo jugoslovansko politiko neuvrščenosti kot pomemben činitelj v mednarodnih odnosih. Rogers in Tepavac se bosta razgovarjala o vrsti aktualnih mednarodnih vprašanj. med njimi tudi o takih, kjer pogledi obeh vlad niso enaki, kot n. pr. o položaju v jugovzhodni Aziji in na Bližnjem vzhodu. Od obiska predsednika Tita v Washing-tonu je bilo mnogo važnih dogodkov, ki zahtevajo neposredno iz-pe-n.iavo mdsli med ministroma. Ameriški predsednik je po srečanju s Titom obiskal Peking. Moskvo, Varšavo. Tito pa Sovjetsko zvezo in Poljsko. V Evropi .je prav tako zadnje čase prišlo do nadaljnjih pozitivnih korakov v smeri sploš nega evropskega sodelovanja. Poleg ugodnih tendenc pa so še vedno ne vidijo možnosti za rešitev trenutno najbolj perečih vprašanj: vojne v Vietnamu in krize na Bližnjem vzhodu. O mnogih važnih med narodnih dogodkih in vprašanjih sta Tito in Nixon pismeno izmenjala misli, sedaj pa se bosta Tepavac in Rogers neposredno podrobneje pomenila o teh vprašanjih. Jugoslovanske uradne kroge trenutno posebno zanima, kaj ZDA nameravajo v bodoče ukreniti na področju evropske in svetovne politike, posebno kakšni so njeni načrti za stabilizacijo svetovnih razmer in nadaljnje popuščanje napetosti. Glede na položaj, ki ga zavzema Jugosla vi.ja med neuvrščenimi državami, ZDA verjetno zanima, kako Jugoslavija ocenjuje zadnje poteze ameriške diplomacije in jugoslovanske poglede o načinu rešitve oerečih mednarodnih vprašanj. B. B. vložil priziv na sodišču, ki mu je pritrdilo, vsekakor pa zadeva ni dokončno rešena. Ne glede na zaključek te afere pa ostaja pacifistični senator daleč pred svo.i’mi tekmeci ter bi po vsej verjetnosti prav njemu pripadla naloga, da porazi republikanca Nixona na pri-hidnjih volitvah. ^ O McGovernu so mnenja Američanov skrajno deljena: eni ga imajo za rešitelja domovine, za «up Amerike*, drugi za nevarnega revolucionarja (sedanji podpredsednik ZDA Agnew ga je obtožil, da je nekakšen «hippy»), tretji pa menijo, da ie senator zelo spreten politik, ki zna izrabiti v svojo korist sedanjo politično in predvsem moralno krizo ameriške družbe. Dejansko pa ima McGovem največjo podporo prav med množico. kot je pokazal potek primarnih volitev, ko ie senator naravnost pregazil kolege, ki so uživali mogočno podporo strankinega aparata. Kaj namerava McGovem storiti, če se bo povzpel do Bele hiše’ Senator še ni objavil organskega programa, o katerem si pa lahko ustvarimo precej podrobno sliko iz njegovih izjav in iz izjav njegovih sodelavcev, predvsem profesorja Abrama Chayesa iz Har-varda, ki ga mnogi označujejo kot "McGovernov novi Kissinger*. Zunanja politika: McGovem meni, da je treba opustiti dosedanji "paranoični antikomunizem*, priznati razlike, ki obstajajo v svetu, ter se odreči utvari, da bi lahko ZDA ukazovale na vseh kontinentih. Senator obtožuje dosedanje predsednike, da so pretiravali nevarnost Sovjetske zveze in Kitajske in zaradi tega vložili ogromne vsote denarja za ustvarjanje trdnih oporišč v tujini. Tako so ZDA sklenile vojaške pogodbe o recipročni varnosti z več kot štiridesetimi državami ne da bi se zavedle. da vseh res ne morejo "braniti*, kot zgovorno dokazuje Indokina. Vietnam je seveda osrednja točka McGovemovega zunanjepolitičnega programa. Ze leta 1963 je senator označil ameriško vmešavanje v krizo kot "politiko moralnega razsula in političnega poraza*. Danes McGovern trdi. da bo v primeru izvolitve v roku 90 dni umaknil vse čete ter prekinil pomoč sajgonskemu režimu. Hanoj bi moral takoj zatem osvoboditi vse ameriške ujetnike, če bi pa tega ne hotel storiti, bi bil Mc Govern pripravljen potovati v Severni Vietnam "prosjačit* pri tamkajšnjih voditeljih. Glede zmanjšanja vojaške prisotnosti v tujini je Mc Govern mnenja, da je treba število mož, ki so v okviru NATO v Evropi, zmanjšati od sedanjih 300 tisoč na 130 tisoč. Treba je tudi prekiniti vojaško pomoč "diktatorskim, zatiralnim in reakcionarnim režimom*, kot so Južni Vietnam, For-moža, Grčija, Portugalska itd. Pač pa nekoliko čudi senatorjevo stališče glede krize na Bližnjem vzhodu: tu je popolnoma na strani Izraela. Napovedal .ie. da namerava okrepiti ameriško prisotnost na Sredozemlju ter četo premestiti ameriško veleposlaništvo v Izraelu iz Tei Aviva v Jeruzalem. Senator se je šele pred kratkim tako odtočno zavzel za Izrael: nekateri opazovalci trdijo, da je to storil, da bi si pridobil podporo ameriških Židov na volitvah. V obrambni in oboroževalni politiki izhaja McGovern iz stališča. da je treba na novo definirati pojem državne varnosti. Največje grožnje za ameriško družbo prihajajo po njegovem od znotraj: tako na primer pravi, da bi uspešna kampanja proti mamilom mnogo bolj koristila varnosti nekega newyorškega prebivalca kot pa nov bombnik, pa čeprav bi bil ves iz zlata. Senator iz Južne Dakote misli občutno zmanjšati vojaški aparat: letni obračun Pentagona, ki znaša sedaj 87 milijard dolarjev, bi bito treba do leta 1975 zmanjšati na 55 milijard, kar bi prav tako v zadostni meri jamčilo varnost države. McGovernov program predvideva celo vrsto omejevanj bodisi glede tradicionalnega orožja, kot tudi glede novega. Tudi vojsko naj bi skrčili. Največ zaskrbljenosti v ameri-šem "establishmentu* pa vzbuja gospodarski program. McGovern namerava korenito spremeniti sedanji davčni sistem z zaostritvijo pritiska na visoke dohodke. To bi moralo prinesti državnim blagajnam kakih 28 milijard dolarjev več kot doslej, katere bi skupaj z 32 milijardami, ki bi jih odtegnil obrambi, namenili za obnovitev socialne politike predvsem na področju socialnega skrbstva, šol, javnih prevozov in boja proti onesnaženju okolja. Še najbolj "revolucionaren* pa je McGovernov predlog, po katerem naj bi vsaki ameriški družini zagotovili minimalen dohodek z direktnim posegam iz državne blagajne. TRŽAŠKI DNEVNIK 7. julija 1972 VČERAJ V DEŽELNEM SVETU Novi prispevki za razvoj turizma in za industrijo v goratih krajih Oba zakona sta bila sprejeta z večino glasov . PSDI se zavzema za turistično valorizacijo Nadiekih dolin Deželni svet je včeraj sprejel I komisije za mednarodne zveze ljud- I tem vprašanju pa naj bi v najkraj-ava zakona, od katerih se eden ske skupščine Slovenije Edo Braj- i šem času sprejeli »najvišji politični nanaša na nove posege za razvoj incfcistrije v goratih predelih Furlanije - Julijske krajine, drugi pa določa deželne prispevke za organizacije, ki se ukvarjajo s turizmom. O prvem zakonu, ki določa deželni prispevek v višini 2 milijardi lir po zakonu štev. 35 iz leta 1969, je včeraj spregovoril še svetovalec Martinis (KD), ki se ie v bistvu izrekel za nove deželne posege za razvoj industrijskih dejavnosti v goratih predelih naše dežele. Poročevalec Di Gallo (KD) je pripomnil, da ie dežela doslej finansirala po zakonu 35 17 industrijskih pobud. V novih obratih je našlo zaposlitev 930 ljudi, deželni prispevek pa je dosegel višino 1,5 milijona lir za vsako zaposleno delovno moč. Odbornik za industrijo in trgovino Dulci je v odgovoru svetovalcem, ki so se udeležili razprave o novem zakonu dejal, da deželni odbor sprejema oba predložena predloga. da nai namreč dežela skrbi za uvajanje »čiste« industrije, to je industrije, ki rve bo onesnaževala okolja (predlog je vložil svetovalec D’Antoni — PSDI), in da naj dežela skrbi za primemo raziskovalno delo v goratih predelih (predlagatelj Martinis — KD). Dulci se je strinjal tudi s predlogi, nai dežela podpira zlasti tiste industrijske o-brate. Id bi vzrastli v najbolj zaostalih predelih naše dežele, sai se na ta način uresničuje največja možnost, da bi se zmanjšalo izseljevanje deželanov v tujino. Zakon je bil sprejet z večino glasov. Nato .je deželni svet prešel na razpravo o zakonu, ki določa deželne prispevke za turistične ustanove- Zakon določa naslednje skupne prispevke: 40 milijonov lir na leto — in sicer od leta 1972 do vključno leta 1975 — za letoviščarske in turistične ustanove (po zakonu štev. 42 iz leta 1968); 20 milijonov lir na leto v istem razdobju in po istem zakonu za organizacije «pro loco«; 40 milijonov lir na leto v istem razdobju za pokrajinske turistične ustanove*, enkratni prispevek v letu 1972 v skupni višini 30 milijonov lir za pokrajinske turistične ustanove in 45 milijonov lir za turi stične in letoviščarske ustanove. V razpravo so posegli svetovalci De Cecco (FSIUP), Traunar (PLI), Di Caporiaoco (MF — neodvisen), D’Antoni (PSDI). Boschi (MSI) in Donadel (KPI). Razen svetovalcev KPI in PSIUP. ki sta izrekla nekaj kritičnih pripomb na račun turistične politike, ki jo vodi deželna vlada, so se govorniki izrekli za sprejem novega zakona. Poročevalec Rlgutto (KD) je v odgovoru posameznim svetovalcem prikazal nujnost podpiranja perifernih turističnih ustanov, nakar je podpredsednik deželnega odbora in odbornik za turizem Mia o — ki se je včeraj vrnil v sejno dvorano po daljšem bolovanju — pa je poudaril zlasti socialno komponento de želnega turizma. S tega vidika, je dejal odbornik, našo deželo omenjajo kot primer napredne ustanove na tem področju. Odbornik se je dotaknil tudi vprašanja varstva naravnega okolja in dejal, da kar zadeva onesnaženie morja bo morala dežela stopili v sodelovanje tudi z drugimi deželami, italijanskimi in tujimi ki težijo k Ja dranskemu morju. Končno je govornik omenil, da smo letos v Furlaniji Juli.jski krajini že znatno prekoračili število turističnih nočitev Iz lanskega leta medtem ko je drugod v Italiji opaziti, da se zla sti mednarodni turizem krči. Med predlogi, ki so jih glede turizma nanizali posamezni svetovalci, naj navedemo predlog svetovalca D'An-tonija. ki se je zavzel za turistični razvoj Nadiških dolin. V teh dolinah je dejal D'A;itoni razpolagamo z naravnimi lepotami ki morda rimajo para v vse.i Evropi. Na sporedu je bila še razprava o avtentični interpretaciji člena 4 deželnega zakona štev. 3 z dne 7. januarja letos (ki določa deželno pomoč za gradnjo in urejanje zavetišč za starejše ljudi), do nje pa ni prišle, ker so svetovalci Rizzi (PSIUP), Bergomas in Godnič (KPI) zahtevali odložitev Rizzi je zahteval, naj bi zakonsko besedilo izpopolnili z ustreznim posegam odbornika za delo. Bergomas v imenu svoje svetovalske skupine pa je predlagal, naj bi dežela rajši popravila že obstoječa zavetišča, kakor pa da bi skrbela za gradnjo novih. Zanim (KD) in MoreUi (MSI) stn se nasprotno izrekla za takojšen začetek razprave, nakar ie sle dilo glasovanje, pri katerem je bil predlog o odložitvi razprave zavrnjen z večino glasov. Zaradi pozne ure pa je predsednik sveta prof. Ricezzi prenesel začetek razprave na danes. krogi* v državi. Slovensko gospodarsko združenje opozarja vse trgovce na nocojšnjo gospodarsko oddajo po radiu Trst A, ki bo obravnavala vprašanje novega zakona o trgovini in vpisovanje v register trgovskih podjetij. Oddaja se bo pričela ob 20.30. Ustni izpiti za veliko maturo Danes ob 8. uri se začnejo ustni izpiti za veliko maturo na učiteljišču, jutri ob 8. uri pa se bodo začeli tudi na klasičnem in znanstvenem liceju ter na trgovskem tehničnem zavodu. Ločena sestanka PSI in SS s predstavniki SZDL Slovenije V Sežani so se srečali predstavniki PSI in SZDL Slovenije. Pred stavništvo PSI sta sestavljala deželni tajnik Lucio Tringale in podtajnik ter načelnik deželne svetovalske skupine PSI Amaldo Pittoni, republiško konferenco SZDL pa so zastopali izvršni tajnik Božo Kovač. predsednik komisije za manj-iina Jože Hartman k) predsednik nik. Med srečanjem .je prišlo do koristne izmenjave mnenj o političnem položaju v obeh državah in še zlasti v sosednjih deželah. Predstavniki PSI in SZDL so se dogovorili za nadaljnja srečanja zato, da se pojasnijo in rešijo nekatera vprašanja, ki zanimajo Slovenijo in Furlanijo - Julijsko krajino. Predvčerajšnjim popoldne pa so se v Lipici sestali predstavniki Slovenske skupnosti iz Trsta in Republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije. Delegaciji sta si izmenjali informacije o trenutnem političnem po loža.ju s posebnim poudarkom na sedanji razvoj slovenske narodne skupnosti v zamejstvu Ob koncu je bilo dogovorjeno, da bosta obe strani nadaljevali s stiki v smislu dosedanjih smernic in načelnih ugo tovitev. Minister Lupiš o nujnosti preustroja storitev Finmare Ministrstvo za trgovinsko mornarico je sinoči izdalo krajšo obvestilo, v katerem opozarja, da je minister Lupiš v zvezi s poslovanjem pomorskih družb pretežnega državnega pomena zavzel stališče, da je treba v najkrajšem času in na temeljit način poskrbeti za preustroj njihovega delovanja. Kakor znano, izkazuje letna bilanca štirih družb v sklopu Finmare, Tržaški Lloyd, Adriatica, Tirrenia in Italia, primanjkljaj, ki gre za lansko leto v poldrugo milijardo lir. Potniški promet na pomorskih progah se namreč čedalje bolj krči (kljub številnim krožnim potovanjem posameznih ladij1, družbe pa po drugi strani niso pripravljene na prevzem večjega blagovnega prometa. Tako se na primer prva kontejnerska ladja za Tržaški Lloyd šele pripravlja, pa tudi sicer se potniške ladje ne dajo zamenjati s tovornimi brez velikih finančih naložb, za katere ni na razpolago potrebnih sredstev. Minister Lupiš poudarja, da je treba poskrbeti za primeren preustroj pomorskih storitev v okviru Finmare, in sicer ob upoštevanju tako sodobnih zahtev prometa, kakor tudi upravičenih zahtev zaposlenega delavstva. Osnovo za preustroj predstavljajo nedavni sklepi Medministrskega odbora za gospodarsko načrtovanje (CIPE), konkretne in zaključne sklepe o policija in gozdni čuvaji opozarjati PO NAPOVEDANI MUNICIPALIZACIJI PROSEK vabi jutri, 8. julija 1972 ob 21. url na slavnostno akademijo v počastitev odkritja spomenika. Sodelujejo pevski zbor «V. Mirk». godba s Proseka, Amaterski oder, otroški pev. zbor in harmonikarji. V nedeljo, 9. julija 1972 ob 10.30 na svečano odkritje spomenika padlim borcem Na programu so govori ter kulturni spored. predvajali 28 dolgo-, srednje- in krat komelražnih filmov iz petnajstih držav: Belgije, Bolgarije, Kanade, Češkoslovaške, Francije Japonske, Velike Britanije, Italije, Jugoslavije, Poljske, Romunije, ZDA, Švice, Madžarske in Sovjetske zveze. V soboto po otvoritvi bodo predvajali neslednje filme: tOperation X-70* (Belgija), tLe seuil du vide* (Francija) in tDoomivatsh* (Velika Britanija). Ob istem času bodo organizatorji priredili retrospektivo, ki bo posvečena znanstveno - fantastični skrivnosti in nadnarovnosti z naslovom: tVrag in njegovi privrženci: čar ravniki in čarodeji». Poleg tega bodo predvajali tudi prvi znanstveno - fantastični film tJust imagine» in osem drugih filmov znanstvene- 1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII|||||||||||||||||||||||||||||IUIIIIIllll|ailllllllllllllUlllllllllllll|l||ll)llll||,lll,llj|||||||||ll|||l„||||„„|||M||||||||||||||||||,,|||||||||||||1|||||||||||||||||,||||a Jutri in v nedeljo bo v Prosvetnem domu odprta razstava o narodnoosvobodilni borbi OBVESTILO SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE V TRSTU Sindikatovo tajništvo uraduje tudi ves mesec julij ter je članstvu na razpolago vsak torek in petek od 18. do 19. ure. V SOBOTO NA GRADU SV. JUSTA Pričetek desetega festivala znanstveno-fantastičnega filma Na festivalu bodo predvajali 28 filmov . Od 12. do 16. t. m. prvi znanstveno-fantastični kongres Na dvorišču grada Sv. Justa se, ga. poskusnega in poučnega zna-bo pričel v soboto, 8. t.m. 10. j čaja. mednarodni festival znanstveno - i Od 12. do 16. julja bo v Trstu fantastičnega filma. Na. festivalu, j prvi evropski znanstveno - fanta-ki bo trajal do 15, julija, bodo stični kongres, katerega organizira VČERAJ NA PREFEKTURI Sestanek za preprečevanje in gašenje gozdnih požarov Prebivalstvo mora aktivno sodelovati pri teh akcijah - Najprimernejša sredstva za gašenje Na prefekturi je bil včeraj sestanek za preprečevanje, opozarjanje in gašenje gozdnih požarov. Sestanka, kateremu je predsedoval vladni komisar dr. Abbrescia, so se med drugimi udeležili tudi župani tržaške in drugih okoliških občin, kvestor, pokrajinski predstavnik, ravnatelj EPT, poveljnik tržaških gasilcev, deželni javnost o škodi, ki jo povzroči morebiten požar s postavitvijo tabel na gozdnih področjih. Obenem bi morali časopisi, radio, šolske oblasti, športna društva, kmečke organizacije in turistične ustanove stalno opozarjati na nevarnost požarov. Za hitro obveščanje se bo dežela posluževala letal in helikopterjev policijskih organov, ravnatelj za gozdarstvo, načelnik goz- i pa tudi pomoči samih prebivalcev, darskega nadzomištva, šolski skrbnik, | posebno lovcev, ribičev in letoviščar-predstavniki vojnega okrožja in pred- j jev V primeru gozdnih požarov se stavniki zveze lovcev in ribičev. Vlad- | lahko telefonira na naslednje tele- ni komisar je poudaril važnost, ki jo ima gozdarstvo v naši deželi, zato je pozval vse državne in deželne službe ter krajevne ustanove naj sodelujejo z najbolj primernimi sredstvi v boju proti požarom, ki so v tem obdobju najbolj pogosti. Deželni ravnatelj za gozdarstvo je orisal pomen ustreznega zakona št. 59 z dne 22. decembra 1971. Za izvajanje tega zakona je bilo pripravljenih že nekaj načrtov finančnega, organizacijskega ter propagandnega značaja. Dr. Abbrescia se je potem zadržal pri programu za preprečevanje, opozarjanje in gašenje gozdnih požarov. Za preprečevanje požarov bi morali fonske številke: policija 113, karabi-njer.il 744444, gasilci 2222, gozdna policija 764008. Gašenja gozdnih požarov se bodo udeležili vsi pristojni organi, katerim bo v izjemnih primerih priskočila na pomoč tudi vojska. Da bo poseg čim hitrejši in da bi preprečili, da bi se majhna iskra spremenila v velik požar. bodo opustili nekatere nepotrebne birokratske ovire. Tem pojasnilom je sledila razprava o sredstvih, ki bi bila najprimernejša za takojšnjo pogasitev požarov. Ob koncu so udeležen?! naslovili na prebivalstvo vabilo, nai nazi na gozdove in gmajne, ki predstavljajo važen faktor za zdravje in gospodarstvo naših krajev. ta, so jima ugotovili manjše poškodbe: možu udarce po glavi, nosu, čeljusti in prsih, zaradi česar se bo moral zdraviti teden dni, ženi pa poškodbe veziva desnega kolena in udarce pn rokah, zaradi česar se bo morala zdraviti mesec dni. posebni mednarodni odbor na pobudo kulturnega centra tScience fic-tion*. Kongresa se bo udeležilo nad 500 pisateljev, kritikov, umetnikov, znanstvenikov, režiserjev, članov raznih krožkov, organizacij in znanstveno - fantastičnih klubov iz 32 držav. Na festivalu bodo predvajali sledeče filme: Sobota, 8. julija (21.30): tOpe-ration X-70* (Belgija), tLe seuil du vide* Francija), tDoomiuatch» (Velika Britanija). Nedeljo, 9. julija: «L'ambasciatore delle stelle* (Bolgarija), rPreghie-ra della notte* (Italija), tCorsa si-lenziosa* (ZDA). Ponedeljek, 10. julija: tParadiso perduto* (Kanada), tMissione scim-mia d’argento* (Madžarska), tAl servizio del diavolo* (Belgija), «11 vampiro che viene dallo spazio* (Japonska). Torek, 11. julija: tHomo Augens* (Jugoslavija), tStop 15* (Švica), , pa bodo predvajali sledeče filme: Sobota. 8. julija: tha scala di Satana*, tha bambola del diavolo*. Nedelja, 9. julija: tLe 400 farse del diavolo*, tNel cuore della notte*. Ponedeljek, 10. julija: tLa mano del diavolo*. Torek, 11. julija: tLa bellezza del diavolo*. Sreda, 12. julija: tL’amore e il diavolo*. Četrtek. 13 julija: tl prodigi del 2.000*. Petek. 14. jhlijd: til potere del drago*, tSpazio negli anni 70*. «Ya-nomama: uno studio multidiscipli-nare», tBenefici dallo spazio». Sobota, 15. julija: tUno sguardo al passato*. «Ecco Bomo*, tAlice curiosa*. t Arthur C. Clarke: una biografia*. PODELILI SO NAGRADE ZA NAJBOLJŠA VINA Prva pokrajinska vinska razstava bo v začetku septembra Poziv vinogradnikom V hladni senci pod kostanji na dvorišču društvene gostilne v Dolini je bila včeraj podelitev nagrad vinogradnikom iz dolinske občine, ki so sodelovali na letošnji 16. občinski razstavi domačih vin. Vinogradnike in povabljene goste je pozdravil župan Dušan Lovriha, ki se je najprej zahvalil vsem sodelavcem in tistim, ki so dali prispevke za nagrade vinogradnikom. Pripomnil je, da se je prav zaradi vinskih razstav zboljšala kakovost vina, da so vinogradniki ponosni na svoj pridelek, da je bilo kmetijstvo v dolinski občini hudo prizadeto zaradi razlastitev in da napovedujejo še nove razlastitve za novi naftovod ustanove ENI in za nadaljnje rezervoarje naftovoda SIOT. Povedal je tudi, da bo v začetku septembra v dolinski občini prva pokrajinska razstava domačih vin, ki so jo vinogradniki pričakovali že pred leti. Pokrajinski odbornik Lucijan Volk je v imenu predsednika pokrajine izrekel pohvalo in priznanje organizatorjem občinske razstave v Do- .................................m Potrčev na Proseku b=~ z \> ' ^hk§.}? \ ‘J *; • -M bnm mm iS/Ss m® K' D:. i,a skupina PD Prosek - Konlovel se vneto pripravlja za nastop na slavnostni akademiji, ki bo na i 1-večer slovesnega odkritja spomenika padlim partizanom v NOB na Proseku. Mladi amaterski umetniki bodo uprizorili Potrčevo partizansko enodejanko »Izdajalec« ■mi m vinogradnikom, ki so na njej sodelovali s svojim vinskim pridelkom. Rekel je, da je bila organizacija prve pokrajinske vinske razstave poverjena dolinski občini, ker je bila ta občina med prvimi, ki se je lotila prirejanja razstav domačih vin. Priznal je, da september ni prav primeren čas, vendar se je treba potruditi, da se ta pobuda končno uresniči. Zato je pozval vinogradnike, naj že te dni prijavijo količino svojega vina, ki ga bodo odkupili za pokrajinsko razstavo, župan je obljubil vso pomoč dolinske občinske uprave. Nato so podelili nagrade. Prvo nagrado za belo vino (zlata kolajna deželnega sveta, pokal deželnega odbora in krožnik dolinske občine) je prejel Ignacij Ota, drugo (zlata kolajna pokrajinske turistične ustanove, pokal Kmečke zveze in krožnik občine) Cecilija Pettirosso por. Schiozzi, tretjo (srebrna kolajna pokrajinske u-prave, krožnik in 5000 lir od kmetijskega konzorcija) Albin Zeriul. Naslednje nagrade (10 ali 11 tisoč lir) so prejeli Josip Kocijančič, Albert Derganc, Bruno Zahar, Anton Peta-ros, Josip Sancin, Josip Vodopivec, Franc Strajn, Ivan Kocjančič, Ivan Kuzmič, Graziano Zerial, Karmela Zo-bin por. Mariani. Za črno vino je prejel prvo nagrado (zlata kolajna kmetijskega nadzomištva, pokal tržaške hranilnice in krožnik) Karel Slavec, drugo (zlata kolajna kmetijskega nadzomištva in krožnik) Ivan Kocjančič, tretjo (zlata kolajna pokrajinske uprave in krožnik) Josip Sancin. Naslednje nagrade (10 ali 11 tisoč lir) so prejeli Josip Vodopivec, Stanislav Prašel, Ignacij Bandi, Albert Derganc, Bruno Zahar in Marij Smo-tlak. Neznani tatovi v zavodu ENAOLI Neznani tatovi so v prejšnjih dneh odnesli iz zavoda ENAOLI v Ul. Campanelle 260 več tehničnega materiala (ključe za odvijanje, francoze in podobno) za skupno vrednost 135.000 lir. Do tatvine je prišlo v dneh od 28. junija, ko je zadnjič stopil v skladišče tehničnega materiala nadzornik Dario Roiaz do včeraj, ko je opazil pomanjkanje materiala in odprto okno. Policijo je obvestil o tatvini ravnatelj zavodla prof. Marino Orlando. Ravnateljstvo državne srednje šole »Fran Levstik« — Prosek z oddeljenimi razredi v Sv. Križu sporoča, da se 24. julija zaključi vpisovanje za šolsko leto 1972-73. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 9. do 12. ure. Državni strokovni zavod za indu-stsrijo in obrt v Ul. Frausin sporoča, da 24. julija 1972 zapade rok za vpis za šolsko leto 1972-73. Ravnateljstvo državne srednje šole »Fran Rjavec« sporoča, da 24. julija ob 12. uri zapade rok za vpis za šolsko leto 1972/73. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 10. do 12. ure. Včeraj-danes Danes, PETEK, 7. julija MANICA Sonce vzide ob 5.23 in zatone ob 20.56 — Dolžina dneva 15.33 — Luna vzide ob 1.40 in zatone ob 17.54 Jutri, SOBOTA, 8. julija LIZA Vreme včeraj: najvišja temperatura 27,3, najnižja 21,3, ob 19. uri 26,2 stopinje, zračni tlak 1012,5, stanoviten, veter 10 km na uro, vzhodnik, severovzhodnik, vlaga 67-odstotna, nebo 4/10 pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 23,7 stopinje ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 6. julija se je v Trstu rodilo 15 otrok, umrlo pa je 10 oseb. UMRLI SO: 74-letni Mario Lovenati, 68-letna Pasqualina Dell’Ostro por. Savron, 94-letna Luigia Furlan vd. Gerin, 49-letni Antonio Urbas, 80-letni Giorgio Fonda, 80-letna Maria Marc vd. Resinovich, 50-letna Giustina Čerin por. Vattovani, 55-letni Carmine Gentile, 64-letna Rosa Claric por. Tenker in 49-letni Giuseppe Zgauc. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Biasoletto, Ul. Roma 16; Davanzo, Ul Bemini 4; Al Castoro, Ul. Cavana 11; Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Vielmetti, Borzni trg 12; Centauro, Ul. Rossetti 33; Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2; SanfAnna, Er-ta di S. Anna 10 (Kolonkovec). Razna obvestila Partizanska zveza Križ vabi na izlet ob priliki medsebojnega srečanja med partizani Pazina in Križa, ki bo dne 30. 7. 1972 v Pazinu. Vpisovanje v Ljudskem domu in v trafiki pri Zorotu. Konzorcij pridelovalcev vin tržaške občine vabi na nagrajevanje razstavljavcev 6. razstave domačih vin, ki bo v soboto, 8. t. m. ob 18.30 v prostorih PD »A. Sirk« v Križu. Odbor Gledališča POLITEAMA ROSSETTI «Harkness Ballet of Nevv York» bo danes zadnjič nastopil na odru gledališča Polit. Rossetti. Spored bo obsegal Strawinskega «Ognjenega ptiča« na koreografijo Briana Macdonalda, Gurstovo »Percussion for six» (koreografija Vicenta Nobrada) in Cre-stonovo «Time out of mind« na koreografijo Briana Macdonalda. Začetek ob 21. uri. Vstopnice so na razpolago pri glavni blagajni v Pasaži Protti (tel. 36372), pred predstavo pa pri gledališki blagajni. Razstave V Kraški hiši v Repnu je odprta razstava del prof. Avgusta Černigoja. Razstavo si lahko ogledate ob sobotah in nedeljah. V galeriji Loža v Kopru razstava del Mihe Maleša. V Gradežu, Drev. Europa unita 26 razstavlja «Grupa 3a» (Furlan, Stanislav Meterc, Fulvio Monai, Giovanni Pacor, Claudio Pettener, Orlando Po-ian, Tomasin). Kino MIKAMARSKI PARK. »Luči in zvoki« ob 21.30 «Der Kaisertraum von Mi-ramare« v nemščini; ob 22.45 »Mas-similiano e Carlotta« v italijanščini. Mali oglasi Skladiščnika, ki je vešč špecerijske stroke, išče trgovina Polojaz, Ul. Roma 13, tel. 38-187. Nazionale 16.15 «Diabolicamente sole con il delitto«. Silva Koščina in Marisa Mell. Barvni film. Fenice 16.00—22.10 »Ti combino qual-cosa di grosso«. Dean Martin, Brian Keith. Barvni film. Eden 16.00 «Decameron n. 3» (Le pid belle donne del Boccaccio). Beba Lončar, Femi Benussi, Marina Mal-fatti. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Grattacielo 16.30—22.00 »Grande slalom per una rapina«. Jean Claude Killy. Barvni film. Excelsior 16.15 «La terza fossa«. Film : v barvah. Prepovedano mladini pod 14. letom. Ritz 16.30 «Decameroticus». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Aurora 16.30 «Io sono Vadez«. Burt Lancaster. Deluje klimatska na prava. Impero 16.30 «Un papero da un mi-lione di dollari«. Wa!t Disneyev film v barvah. Capitol 16.30 «Frammenti di paura«. Film S. R. Serafiana. Igra D. Hem-mings. V barvah. Prepovedano mladini pod 14. letom. Cristallo 16.30 »Mania di grandezza«. Louis de Funes in Yves Montand. Barvni film. Moderno 16.30 «La maschera di cera«. Vincent Brice. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Vittorio Veneto 17.00 »Solo andata«. Jean Claude Douiland, Paola Pitagora, Ottavia Piccolo in Giancarl« Giannini. Barvni film. Ideale 16.30 «Dio perdoni la mia pištola«. Wyde Preston in Loredan* Nusciak. Barvni film. Abbazia 16.30 «Carogne si nasce«. Westem barvni film. Gordon Mi-tchell in Glenn Saxon. Astra 16.30 »Vendo čara la pelle«. Mike Marschall. Barvni film. Kino Opčine 19.00 »Gli orrori del liceo femminile«. Lily Palmer. Prepovedano mladini pod 14. letom. Srenjski odbor v Borštu priredi 16. julija izlet k Plitvičkim jezerom (t možnostjo kopanja). Odhod iz Boršta ob 5. uri zjutraj po naši uri. Vpia pri Marjetu Zaharju v Zabrežcu št. 12. Slovensko planinsko društvo v Trstu organizira 16. julija 1972 izlet v Forni Avoltri in Collinetto, od koder bo vzpon na najlepši masiv Karnijskih Alp, 2.780 m visoki Coglians. Pred vzponom kratek počitek v koči Marinelli (2.120 m). Iz Collinette do koče 2 uri in pol hoje, iz koče do vrha približno 2 uri. Z vrha je krasen pogled na Dolomite Sappade in na Cortinske vrhove (Tofano, Marmo lade). Vpisovanje pri Norči Zavadlal. Ul. Geppa 9 do vključno torka 11. t. m. Esmm Mario Magajna daruje 5000 lir za spomenik padlim NOB na Proseku. Ob peti obletnici smrti žene Valerije daruje mož Nino Božič 5000 lir za PD «Slavko Škamperle«. SOŽALJA Ob nenadni in prerani smrti hčerke Silve, izrekajo nameščenci Založništva tržaškega tiska ter uredništva in uprave Primorskega dnevnika očetu, svojemu delovnemu tovarišu Bertu Pernarčiču, možu Silku in drugim svojcem svoje globoko sožalje. Uslužbenci podjetja IRET izrekajo ob nenadni smrti svoje delovne tovarišice Silve Počkaj, roj. Pernarčič, možu Silku, staršem, sestri Sonji in drugim svojcem svoje najgloblje sožalje. Sporočamo žalostno vest, da nas je po kratki bolezni zapustila naša preljuba SILVA PERNARČIČ por. POČKAJ Kraj in uro pogreba bomo sporočili naknadno. Žalujoči: mož Silko s komaj rojenim sinkom Žarkom, mama Silvana, oče Berto, sestra Sonja, tast Ivan ter svakinja Ervina z možem in otrokoma Žalovanju se pridružujejo družine: Pernarčič, Gherbaz, Zotti, Suban in Furlan Bazovica, Trst, Ljubljana, 6. julija 1972 primorski dnevnik GORIŠKI DNEVNIK 7. Julija 1971 Predlog za urbanistični načrt Furlanije-Julijske krajine NAPOVED POKRAJINSKEGA PRIORJA NA «LARGI» ŽE VSE UREJENO (Osnutek prostorske ureditve) asebneklinike *Sanflusto 7q3 Do tega bo prišlo, če ne dobe dovoljenja za gradnjo nove bolnišnice V nevarnosti so delovna mesta bolničarjev in pomožnega osebja O n n Mesta deželnega pomena Mesta področnega pomena Mesta krajevnega pomena Zgodovinska središča Arheološka središča Turistična področja Industrijska področja Naravni parki y glavni dvorani trgovinske zbor-so se včeraj zbrali zastop-8 socialno-gospodarskih podro-C1J iz naše dežele, predstavniki Pokrajinskih in občinskih uprav, sindikalnih organizacij in številni Predstavniki oblasti in strokovnjaki, katerim je predsednik deželnega odbora dir. Berzanti uradno PT^kiavil predlog deželnega urbanističnega načrta. Glavne značilnosti načrta — o katerih smo poročali v včerajšnji številki našega [inevnika — je orisal deželni odbornik za urbanistiko De Carli. Te dni bo odbomištvo za urbanistiko ^čelo vrsto posvetovanj s predstavniki javnih uprav, Id bodo morale v roku dveh mesecev pred-ložifci svoja gledišča in predloge k načrtu. Ta naj bi bil sprejet v dokončni obliki še pred koncem ntandatne dobe. Zgornja slika prikazuje ureditev deželnega ozemlja, kakršno si zamišljajo sestavljavci Predloga deželnega urbanističnega načrta. 0 H] §■1 Obmorska turistična središča Navtični pristani Avtoceste (nove) Priključki ali hitre ceste Ceste I. reda (nove) Ceste I. reda (obnovljene) Ceste II. reda (nove) Ceste II reda (obnovljene) Ceste dež. pomena (nove) Ceste dež. pomena (ob.) Enotirne železniške proge (v načrtu dvotirne) Enotirne žel. proge (v načrtu dvotirne) Železniške proge (v načrtu elektrificirane) Nove železniške proge Mestni ali predmestni parki [milllllll a 0 0 0 0 0 0 Bolnišnice Trgovinska središča Letališča Industrijska pristanišča Trgovska pristanišča Mejna središča BENEŠKI DNEVNIK V nedeljo poljski praznik v Podpolici pri Podbonescu Asfaltirana polovica ceste iz Mečane V tem primeru se domače bcne-1 bonescu». Izdelali so potrebne lepa-ško ime Podpolica nanaša na ne- ' ke in v nedeljo, 9. julija se bo že ■' ’ ■ ' — ‘ dejansko uresničila zamisel mladih Benečanov. Na čelu desetih fantov, obljudeno travnato ravnico ob cestnem bregu bistre reke Nadiže v kraju med vasema Podvršč - Pod-benesec, prav pod tistim poličastimi skalnatimi pečinami. Fantje iz vasi Ščigle, Podvršč, Log in Pod-bonesec so razmišljali, kako bi organizirali praznik teh svojih vasi, pa čeprav nobena nima cerkve. 0-mislili so si kratko malo naslov «Polj-ski praznik v Podpolici pri pod-..................................... PRED TRŽAŠKIM KAZENSKIM SODIŠČEM Na tehtnici ovojni papir s ceno surovega pršuta Sodniki so oprostili prodajalko, ker dejanje zaradi pomanjkanja zlonamernosti ni kaznivo Tržaško Kazensko sotašče je vče-‘-aj izreklo precej pomembno raz-400bo, ki bo zanimala predvsem Prodajalce in seveda vse nakupo-V£>lce. Pred sodnim zborom, ki so ga sestav.jali predsednik Corsi in todnika Ugabue in Giancotto, se je zagovarjala Maria Rizzi por. p°Ua, ki upravlja delikatesno trgovino v Ul. S. Uiusto 2, last njenega svaka Giuseppa Polle. Dogodek, zaradi katerega so jo sodili Se je pripetil 20. julija 1971: v irgov.no je stopil Vittorio Milazzo in naročil 110 gramov surovega pršuta. Pollova mu je odtehtala zahtevano količino, kasirala je 500 or in vse bi se zaključilo s tem sejanjem, ko ne bi Milazzo doma Pretehtal pršut brez papirja, v katerem je bil ovit in dognal, da ga ie samo 103 grame. Sedem gramov manj, kot jih je plačal za vrednost dobrih 30 lir. Odšel je na urad občinskih redarjev za nadzorovanje trgovin, ti Pa so sporočili prijavo pretorju m po nekaj mesecih je sodnik Lo-sapio obsodil Pollovo na 10.000 br globe. Tedaj je nastopila zveza prodajalcev na drobno, po mnenju katere ni Pollova kršila zakonov, ker se je držala občinskega pravilnika o higieni, po katerem je treba Postaviti na tehtnico najprej pa-Pir, ki pa ne sme presegati teže gramov na kv. decimeter. In papir, v katerem je bil zavit pršut ni presegal te meje. Včeraj je bil pred sodiščem pri riv: tožilec Tavella je vztrajal pri potrditvi globe, branilec odv. Ca-talan pa je zahteval oprostitev, ker dejanje ni kaznivo ali pa vsaj oprostitev zaradi pomanjkanja zlonamernosti. Sodniki pa so Pollovo popolnoma oprostili iz obeh razlogov. dejanje ni kaznivo, ker hilo zlonamerno. Redni italijanski zakoni, ki so I kazensko sodišče pod predsedstvom sodnika Corsija. Sodili so Bruni Pellizzon iz Ronk, ki upravlja bar ENAL v Drevoredu D'Annunzio 115, katero je zagovarjal goriški odvetnik Battello. Pellizzonovi so sodili že dvakrat — na tržaški preturi in na goriškem sodišču: obakrat so jo oprostili. Včeraj pa so jo tržaški sodniki obsodili na 10 dni pripora, seveda z olajševalnimi okoliščina mi, torej pogojno. Pred dvema letoma in pol je vzela na poskus za pomočnico baru Majdo Lukežič iz Nove Gorice, ki je prihajala v Italijo s prepustnico. Po dveh dneh dela in s prepustnfco je dovoljeno bivanje do 72 ur brez posebnih formalnosti — so jo policijske oblasti tožile pretorju zaradi kršitve pred-pisov zakona štev. 50 iz februarja 1948, po katerem je treba prijaviti bivanje tujcev v roku 24 ur. Pretor je sprejel zahteve branilca, po mnenju katerega je videmski sporazum uvedel nova določila na tem področju, ker dovoljuje bivanje do 72 ur in torej dejanje ni kaznivo. Tožilec pa je vložil priziv pri goriškem sodišču, ki je iz istih razlogov Pellizzonovo spet oprostilo. Tožilec se je pritožil še na kasacijsko sodišče v Rimu in to mu je dalo prav: razveljavilo je razsodbo goriškega sodišča in poslalo akte tržaškemu. Včerajšnji proces je bil verjetno zaključek tega dolgoletnega «boja»: odv. Battello namreč meni, da nadaljnji priziv nima smisla. Čudno pa je, da so ravno tržaški sodniki — sodniki mesta, ki živi ob meji in delno od meje, od odprte meje in novih gospodarskih in družbenih razmerij, ki se ustvarjajo med sosednimi področji — bilj gluhi na besede odv. Battella, ko je dejal, da ima videmski sporazum vse značilnosti posebnega zakona in to v nasprotju "z videmskim spora-| rej ima prednost pred navadnimi '■umom, so polnoveljavni? S temi zakonskimi normami, ki ga ome- lu skrbijo za priprave in izvedbo tega praznika, je učitelj Janez Tin-čerjev iz Ščigel, ki ga še od mladih nog imajo radi ožji domačini ter drugi sovrstniki in prebivalci okoliških vasi. Potrditi ni hotel, ali prav verjetno kaže, da bo ta praznik le uresničitev njegove bujne osebne domišljije. Ko sem ga povprašal, ali bo praznik povezan s kakim koledarskim imenom, mi je odgovoril, da ne. da to niti ni mogoče, kajti naštete vasi nimajo lastne cerkve. Skupna božja hiša za velik predel severne Nadiške doline je v Briščih ali »Kotarjih*. Ali «Kotarji» se je ne lastijo pretirano. «Fešta bo imela močan poudarek polja in poljskega dela*. Učitelj Janez in mladi Kont iz Ščigel ter Renato Fuosacu Sloga so dejali, da bo poljski praznik v Podpolici dobro pripravljen, da bo bogato založen s pijačami, mesnimi specialitetami na žaru, beneško okusno potico, kolači, otroškimi.igračami itd. Preskrbljeno bo tudi za brezplačno plesno vrtenje na podu v naravi - brjarju. kjer bo mlade in priletne goste prvega beneškega poljskega praznika prijetno zabavala izvrstna godbena zasedba. V občini špeter Slovenov so pred dnevi končali prva asfaltna dela na cestnem odseku od nadiške gorske vasice Mečane, navzdol nekako do polovice mešanega hriba. Na cestišče v dolžini približno 1800 m so položili in lepo izravnali dobršno plast tera, kar daje določeno upanje, da bo vozišče trdno in da bo trajalo vsaj nekaj let. Škoda le, da je cesta do Mečane ponekod tako ozka, da se na več mestih ne moreta srečati niti dva osebna avtomobila. Z zadnjimi deli na poti v Kocjanov hrib je ob prihodu v vas pred vodnimi koriti nastal kar lep asfaltiran prostor za avtomobile ali za karkoli drugega. Uradniki občinske uprave v Špetru so mečanski gostilničarki Jolandi Cecič osebno ustno zajamčili, da bo v naslednjem letu 1973 asfaltirana še ostala polovica mečanske makadamske ceste od Mihčovega pa do glavne mednarodne ceste pri Petjagu. Upajmo, da bodo obljubo tudi uresničili. Bil pa bi že tudi skrajni čas. da bi na območju špetrske občine asfaltirali še edini makadamski cesti na odsekih ob Špetra do Bjarča ob Nadiži ter od vasice Puoje pri Gorenjem Barnasu tja naprej do Kuoste. Cesti v skupni dolžini treh kilometrov sta potrebni dostojne u-reditve tudi zato, ker sta zelo o-brnbljeni in zanemarjeni, da ne govorimo o tisti do Kuoste, katere gradnje za odtek vode so bogato «zapolnjeni», ob cesti pa je košato obraščeno tako, da veliko število kač v letošnji sezoni brez težav pride do svoje žrtve. V beneškoslo venski občini Špeter v Nadiški dolini je le še kakih 6 km makadamske ceste, ki bi jih morali asfs' Patri fatebenefratelli grozijo, da bodo morda že v prihodnjih dneh zaprli zasebno kliniko «San Giu-sto*. S tem bi verjetno tudi pri šlo do skrčenja osebja, prišlo bi do novih odpustov, s katerimi se precej bavimo v zadnjem času. Zapora klinike naj bd bila v znak protesta proti goriškemu županstvu in deželni vladi, ki nista še dali dovoljenja za gradnjo nove bolnišnice za starčke. Vest je vznemirljiva. Povedal jo je pokrajinski prior, ki je v torek nalašč zato prišel v Gorico iz Milana ter povabil k sebi novinarje. Omenjeni pater je dejal, da ni prav nič dostojno, da obstoja v letu 1972 taka bolnišnica za stačke, kot je ona v Ulici Diaz (pozabil je seveda povedati, da to bolnišnico upravlja prav njegov meniški red in da vzdrževalnim) za starčke krije skoraj v celoti goriška občina), da je njegov red že pred 4 leti zaprosil dovoljenje za gradnjo^ nove bolnišnice na lastnem zemljišču v Ulici Fatebenefratelli. da občina in dežela nočeta dati gradbenega dovoljenja. Zaradi tega bodo starčke iz bolnišnice v Ulici Diaz premestili v sedanjo kliniko San Giusto (30 so jih že premestili), kliniko pa bodo zaprli. Gorica bo tako ob Mnišnico, uprava bo morala seve da s to novo sistematizacijo upoštevati nove naloge za uslužbeno o-sebje. Organik tega osebja naj bi prikrojili novim potrebam. V preprostih besedah povedano pomeni to odpust odvečnih ljudi Rekli smo že, da je vest vzne mirljiva. Včerai zjutraj smo se o tem pogovarjali z zastopniki sindikatov, ki niso o stvari še vedeli ničesar. Tudi njih vest vznemirja, posebno, ker se spominjajo, da so se lani morali precej truditi z upravo teh dveh bolnišnic, ki je svojim uslužbencem dajala precej nizke plače, nižje od predvidenih po državni pogodbi za bolniško osebje. Tq je »izsiljevanje*, nam je dejal nekdo na goriški občini. Uprava meniškega reda meni. da je s sedanjo vlado prišel časa za takš no izsiljevanje. Na občini smo se tudi pozanimali, kako je s stvarjo. Fatebene-Iratolli so že pred leti imeli namen sezidati bolnišnico s 300 posteljami na lastnem zemljišču ob železnici med ulicami Fatebenefratelli, Alto Adige in Lungo Isonzo. To zemljišče pa ie bilo po regulacijskemu načrtu le delno določeno za tovrstno gradnjo Zaradi tega jih je občina povabila, da bi svoj prvotni načrt spremenili. V novi bolnišnici naj bi bilo le 250 postelj. Deželna uprava je dala milijardo lir na razpolago meniškemu redu za .gradnjo te bolnišnice. (Celotna gradnja nai bi stala nekaj več). Ta obilna deželna pom2iLaZa^' “ 'e slučajno na prir i nies^u lestvice. Merckx je zma-gai v poletapi na kronometer le j verna sekundama predosti pred rojakom Svvertsom, ki vedno bolj Preseneča v tej zvrsti tekmovanja Upredstaivlja najnevarnejšega na-sP?°u'*ka za svetovnega prvaka. Jutranja etapa od Royana do pordeauxa je merila 133 km in se le odločila v zadnjih metrih, če-r®v je mnogo kolesarjev že prej Poskušalo odločiti dirko v svojo Korist. Zmagal je Godefroot pred /^ujanom Bassom, ki mu nikakor . uspe zmagati v sprintu, kjer ? najmočnejši. Po prihodu na cilj J„e Prišlo do polemik, saj sta Bas-“P ]n Gualazzini, v želji da bi vJJ^ala, skoraj podrla na tla Go-r^^PPta in bi povzročila s tem fataistrofo, saj jim je sledila ce-^Sa. karavana kolesarjev s precejšnjo hitrostjo. Italijanska kole-arja sta sicer zanikala, da bi nabavila kako nekorektnost (toda to ^ta izjavila šele potem, ko sta sli-p8 a »litanije* od svojega trenerja. re3 pa sta odkrito izjavila, da sta Pbruegala na tak način, da bi -“Ustavila Merckxa, ki je bil za JWna jn (ja ^i sevet]a zmagala. , luni tovariši pa so bili mnenja, a sta začela s prerivanjem, ko _ta bila že izločena iz borbe za Prva mesta. Vrstni red po prvem delu pete ape Royan — Bordeaux (133 lan); *• Valter Godefroot (Bel.) 2.59’33” (z odbitkom 2.59’18”) Basso (It.) 2.59’23” “• Guimard (Fr.) 2.59’23” c’ van Ryckeghem (Bel.) 2.59’28" l' Karstens (Niz.) 2’ Van Linden (Bel.) '■ Verbeeck (Bel.) *• Wagtmans (Niz.) T°- Vianen (Niz.) i”- Nassen (Bel.) T, Krekels (Niz.) T, Van Clooster (Bel.) M5ntkiewicz (Fr.) rs Katwyk( Niz.) Harings (Niz.) v ” današnji prvi poletapi se je ponesrečil francoski kolesar Zapustiti .je moral dirko za- radi zloma desne ključnice. Genet je padel 25 km pred ciljem prve poletape, nato pa je nadaljeval z vožnje do konca Šele do prihodu na cilj je zdravniški pregled ugotovil zlom ramena. Vrstni red po poletapi na kronometer (12,400 km); 1. Eddy Merckx (Bel.) 16'05”, s poprečno hitrostjo 47,345 km/n 2. Svverts (Bel.) 1607” 3. Ocana (šp.) 16’20” 4. Poniidor (Fr.) 16’25” 5. Hezard (Fr.) 16’28” 6. Guimard (Fr.) 16’29” 7. Agostinho (Por.) 16’29” 8. Thevenet (Fr.) 16’37” 9. Mortensen (Dan.) 1645” 10. Gimondi (It.) 16’46” 11. Verstraeten (Bel.) 16’48” 12. Zoetemelk (Niz.) 16'54” 13. Verbeeck (Bel.) 16’57” 14. Bruyere (Bel.) 16’59” 15. Pingeon (Fr.) 16’59” Skupna lestvica po peti etapi: 1. Cyrille Guimard (Fr.) 23.53’33” 2. Eddy Merckx (Bel.) 9” zaost. 3. Svverts (Bel.) 26” 4. Ocana (Šp.) 58” 5. Hezard (Fr.) ITT 6. Thevenet (Fr.) 121” 7. Godefroot (Bel.) 1’32” 8. Gimondi (It.) 1’38” 9. Verbeeck (Bel.) 1’48” 10. De Witte (Bel.) 2’17” 11. Zilioli (It.) 2'19” 12. Vianen (Niz.) 2’23” 13. Van Mareke Bel.) 2'25” 14. Vasseur S. (Fr.) 2’35” 15. Beysens (Bel.) 2'55” Jutri bo na vrsti šesta etapa Bordeaux — Baiyonne (185 km). * * * LUKSEMBURG, 6. — Luksemburška kolesarska zveza je izjavila, da je po ponovnem pregledu ugotovila, da so kolesarji Rosiers, Bračke, W. David, Jan Janssen, Schepers, Guimard in S. Vasseur jemiali poživila na kolesarski dirki po Luksemburgu. Vsem tem kolesarjem grozi izključitev. NOGOMET RIO DE JANEIRO, 6. — Z zmago nad Škotsko z 1:0 se je brazilska nogometna reprezentanca uvrstila v finalno kolo nogometnega turnirja za pokal neodvisnosti. Turnir je poznan tudi kot »mini* svetovni nogometni pokal. Kljub zmagi so Brazilci razočarali s prikazalo igro. Dosegli p« so rekord, saj so po 32 odigranih tekmah državne reprezentance Še vedno ne-Premagapi. v ^ ^.• ........... TORONTO, 6. - V včerajšnji prijateljski nogometni tekmi v Torontu, kjer je Santos zmagal s 4:2,1 je slavni brazilski nogometaš Pele dosegel svoj tisoči gol. * * * ZENICA, 6. — Nogometna enajsterica Čelika se je uvrstila v fi nale srednjeevropskega nogometnega pokala. Pred 20. septembrom bodo mprali Jugoslovani odigrati finalni tekmi s Fiorentino . TENIS WIMBLEDON. 6. - Na mednarodnem teniškem turnirju v Wim-biedonu je Romun Nastase premagal Španca Orantesa s 6:3, 6:4, 6:4. Nastase se je uvrstil v finale. kjer bo nastopil proti Američanu Stanu Smithu, ki je izločil Čehoslovaka Kodeša v štirih setih (3:6, 6:4, 6:1. 7:5), V prvem ženskem polfinalu je dvojica Dalton - Durr premagala Casalsovo in Wadejevo s 6:4, 6:1. PO ZAKLJUČKU TEKMOVALNE SEZONE 1971-72 Igralci in trenerji naših moštev izkoriščajo počitnice za vadbo Trenutno so Borovi in Boletovi košarkarji na tečaju v Seči Košarkarska sezona je pni koncu. Bila je za naše ekipe nedvomno uspešna, saj se je košarka še v večji meri razširila med našo mladino. Kljub zaključku sezone, pa se aktivnost gotovo še ni končala. Polet in Bor sta si začrtala tak program, ki bo čez poletje zaposlil trenerje in igralce. Naj omenimo še, da so tudi pri Sokolu in Konto-velu začeli z minibasketom, kar zgovorno kaže, da se bo košarka kmalu razširila tudi po Krasu. Načrti v Borovem taboru so obsežni. Fantje se trenutno udeležujejo tečaja v Seči. Tu pilijo osebno tehniko in prvine. Po tečaju se bosta verjetno Leo Koren in Robert Klobas (skupno z Robertom Gantarjem) udeležila treningov slovenske mladinske reprezentance v Kočevju. Mauro Francia pa se bo udeležil treningov slovenske pionirske reprezentance. Nadaljevali se bodo iiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiuiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiMiiiniiiiiiiiiiiiiiii KOLESARSKA DIRKA «P0 JUGOSLAVIJA Kuvalja nazadoval na četrto mesto Jutri bo etapni cilj te dirke v Trstu ZAGREB, 6. — Danes so vozili na dirki «Po Jugoslaviji* dve etapi. V prvi etapi od Banjaluke do Siska, dolga je bila 120 km, je zmagal Čehoslovak Havelka, peti je bil Jugoslovan Gazdič, Kuvalja pa je zgubil rumeno majico. Druga etapa je bila kratka, saj je pot od Siska do Zagreba merila le 55 km. Zmagal je Poljak Jurgie-vicz, drugi je bil Francoz Dupre, prvi jugoslovanski vozač pa je bil Pleško, ki se je usidral na peto mesto. Kuvalja je privozil na cilj z več kot minuto zaostanka, tako da ni imel več nobene možnosti, da bi si ponovno pridobil prvo mesto. Skupna lestvica po sedmi etapi: 1. Kalniemks (SZ) 2. Thalmann (Švi.) 10” zaost. 3. Frelih 10” 4. Kuvalja 44” 5. Lavruškin (SZ) 6. Zaharov (SZ) 7. Van Dongen 16. Pocmja 18. Jože Valenčič 5'04” ‘vd Rilič 59* Zakotnik 11’ Jutrišnja osma etapa ho vodila od Zagreba do Ljubljane, dolga pa bo 140 km. Ta etapa, ki bo prva na slovenskih tleh, ne bi smela pripraviti večjih presenečenj, saj ne bo naporna. Mladi slovenski kolesar Frelih, ki zaostaja za rumeno majico le za deset sekund, bo tako imel možnost, izkazati se pred domačim občinstvom. V soboto pa bo dirka po Jugoslaviji imela cilj v Trstu. Kolesarji bodo privozili v mesto okrog 18.30, cilj pa bo v Ul. Locchi. Proga bo tekla tako: Kobarid, mejni prehod pri Stupici, Špeter Slove-nov, Čedad, Videm, Buttrio, Villa-nova, Krmin, Kopriva, Gorica, Gabrje, Dol, Devetaki, Doberdob, Ron-ke, Tržič, Štivan, Sesljan, Nabrežina, Prosek, SS 202, Opčine, SS 202, predor pod Montebellom, Ulica Doda, Elizejske poljane, Ul. Locchi. Start bo v Kobaridu ob 15. uri, prihod na ailj pa bi moral biti pp 145 km dolgi vožnji približno ob 18.80. Zaradi velikega prometa na cestah je moral prireditelj, klub Inter 1904, nekoliko spremeniti progo. Namesto v Barkovljah, je prenesel cilj na drugo stran mesta. mm* m* - treningi za centre pri Boru, nakar bo članska ekipa konec avgusta začela z rednimi treningi za bodoče prvenstvo D lige. V drugi polovici septembra pa se bodp borovci udeležili skupnih treningov v Beogradu, kjer bodo verjetno gostje v športnem centru društva Partizan, katerega trenira vodja državne reprezentance Ramko Žeravica. Odpadla je namreč možnost za gostovanje na Poljskem, kamor bodo borovci odpotovali prihodnje leto. Mladinske ekipe pa bodo začele redno trenirati s prvim septembrom. V načrtu je pomemben turnir za mladinske ekipe. Najvažnejša bo seveda prireditev 2. izdaje Borovega festivala v minibasketu, za katerega se prireditelji že sedaj pripravljajo. Nato pa se bodo začela redna prvenstva. Trenerja Marija smo vprašali, po kakšnem kriteriju si je sekcija pripravila ta načrt. »V glavnem smo napravili načrt s ciljem, da bi dali vsem našim ekipam sorazmerno enako možnost igranja, kajti samo z igranjem pridobe košarkarji izkušnje, ki so ne-obdohdno potrebne.* «Ni bila napaka, da ste prejšnja leta posvečali vso pozornost le članski peterki?* «To drži le delno! Upoštevati mo-ramp namreč dejstvo, da smo prejšnja leta imeli le malo mladih košarkarjev. Trenutno pa lahko računamo skoraj na 100 košarkarjev j v raznih kategorijah. Izbira je več ja, možnost za igranje pa tudi.* «Ste pristaš teorije, da se morajo športniki udejstvovati vseskozi, ali pa lahko poleti nekoliko počivajo?* »Osebno sem velik pristaš stalnega udejstvovanja. Zato moramo temeljito izkoristiti poletje.* * * * Tudi Polet ima za poletno dobo pester spored. Košarka se je na Opčinah uveljavila. Trenutno so poletovci v Seči, kjer trenirajo skupno z borovci. Po povratku iz Seče bodo imeli posamezne treninge in diferencirane treninge, tako da bodo lahko posamezniki vadili osebno tehniko. Po vsej verjetnosti bo tudi skupni trening za dekleta. Na sporedu je tudi tečaj za novince v minibasketu in tudi tečaj za novinke (letnika 1959 in mlajše). V septembru pa naj bi se pole-'tovci udeležili skupnega treninga nekje v Sloveniji. Pester spored, ki kaže, da Polet resno dela in si udejstvovanje tudi programira, kar je v športu zelo važno. Vprašali smo trenerja Tavčarja, če je pristaš poletnega udejstvovanja v športu: »Sem pristaš, in to iz enostavnega razloga, ker lahko treniramo le na odprtem igrišču. Torej, pozimi imamo bolj mata možnosti za treninge, zato moramo izkoristiti poletje, da čim več pridobimo.* b. 1. ženska štafeta 4x400 m je dosegla nov svetovni rekord s časom 3'28”8. Nov čas je za sekundo boljši od prejšnjega rekorda, ki je tudi pripadal Vzhodni Nemčiji. RIM, 6. — Trst. Varese. Genova in Milan so osvojili prve naslove v piavanju v finalu mladinskih iger v Rimu. Za Tržačane je bila uspešna mlada Paola Mar-tinuzzi, ki je zmagala na 50 metrov hrbtno s časom 35”2. V sabljanju so tudi podelili prvi naslov, in sicer Olgi Cesiro iz Latine. ki se s tem športom ukvarja šele tri mesece. V soboto bo na sporedu finalno srečanje v ženski košarki med Turinom in Brin-disijem, ki .je danes premagal re prezentanco Trsta z 39:32. MODENA, 6. — Avtomobilska hiša Ferrari se bo udeležila dirk v Watkins Glenu s tremi avtomobili vrste 312/P, ki jih bodo upravljali Andretta - Ickx, Peterson - Schenk-ken in Merzario - Redman. Dirka, ki bo 23. julija, je veljavna kot zadnja vožnja za svetovno prvenstvo. Silve ni več Spočetka nismo mogli verjeti vesti, ki je kakor senea zlohotne črne ptice legla na nas, toda bila je preveč žalostna, da bi ne bila, žai. resnična: Silve Počkajeve, roj. Pernarčič, ni več ined nami. Smrt ji je pretrgala nit življenja, ki se je komaj dobro začela viti, ko je komaj dobro zastavila korake na poti svojega naravnega poslanstva. Silva se je rodila 19. avgusta 1950 v Trstu, kjer je obiskovala osnovno šolo in nižjo gimnazijo, kasneje pa še učiteljišče. Rasla in razvijala se je v ponosno dekle, polno življenjskih radosti, katere je nesebično delila s svojo okolico. Bila je resno dekle, ki se je z uspehom posvečalo šoli in tudi športu, katerega je vzljubila že zamlada. Pri ŠZ Bor se je po- svetila odbojki, zrasla je v obetajočo igralko in je s svojim navdušenjem pritegnila k temu športu tudi mlajšo sestro Sonjo, kasnejšo državno reprezentantko. Od Bora je prestopila k bazoviški Zarji, za katero je nastopala do svoje poroke. Po zaključku šolanja se je zaposlila pri podjetju IRET, katerega u-službcnka je bila do svoje mnogo, mnogo prerane smrti. Pred kratkim je svojemu možu Silvestru povila sinka Žarka. Sprejela ga je v svoje življenje tako, kot ga pač lahko sprejme samo mati. Toda ni ji bilo usojeno, da bi svojega otroka spremljala skozi življenje, mu stala oh strani, se rado-vala njegovega čebljanja in mu pomagala pri prvih korakih. Nenadna kruta bolezen Jo je Iztrgala svojemu otroku, kt bi jo še tako potreboval, možu, staršem, sestri in vsem, ki smo jo poznali. Njen razposajeni smeh .ie zamrl, toda njena podoba bo v VTstah zamejskih športnikov vedno ostala taka, kot smo jo bili navajeni videti: podoba vedrega dekleta, borbene športnice, priljubljene družabnice in srčno neizmerno dobrega človeka. Za njo iskreno žalujemo vsi slovenski zamejski športniki. iiiiMiiimiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiimniiiimmniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiUI ■HHHHHBHi Etapno zmago je včeraj osvojil tudi Belgijec Walter Godefroot (v sredini) : ' 1 1 *Tr*i Thtf r t: Rusi M ATLETIKA Svetovni rekord Lusisa v kopju STOCKHOLM. 6. - Na mednarodnem atletskem mitingu v Stockholmu je sovjetski atlet Janis Lu-sis dosegel nov svetovni rekord v metu kopja s 93,80 m. Prejšnji re korder je bil Finec Kinnumen 2 92,70 m. Na tem tekmovanju se je včeraj Jugoslovan Korica uvrstil na peto mesto v teku na 5000 metrov. Za zmagovalcem Stewartom le zaostal za 10 sekund • • • RIM, 6. — V odmoru nogometne tekme Milan — Napoli, je ekipa CUS Torino izenačila italijanski rekord v štafeti 4x100 m s časom 40”1. • • * PARIZ. 6. — Vzhodnonemška PRED BLIŽNJIM GOSTOVANJEM ŠKOTOV Ekipa Airdrie bo odigrala na Proseku dve srečanji Ob tej priložnosti bodo temeljito obnovili proseško nogometno igrišče Prosečani se vestno pripravljajo na sprejem škotskih gostov iz mesta Airdrie. Kot je vsem znano, sta vzpostavila pred leti Primorje in univerzitetni krožek Airdrie stike in medsebojno sodelovanje. Pred tremi leti so proseški nogometaši, skupno s pevskim zborom »Vasilij Mirk* s Proseka-Kontovela, gostovali na Škotskem. Zato si sedaj prizadevajo, da bi bližnje športno srečanje čim bolje uspelo, da bd s tem zapustili pri gostih najboljši vtis o naših krajih in ljudeh. Obisk Škotov bo imel svoj višek v dveh nogometnih tekmah, ki bosta 15. in 16. julija,,DgJik-tel*W, ki se bo pričela ob 17. uri, se bodo spoprijeli naraščajniki ..nogometnega odseka aicdrieškega vseučilišča in kraška reprezentanca, katero bodo sestavljali igralci Au-risine, Brega, Gaje, Vesne in Primorja. V drugem srečanju, ki bo ob 18. uri, pa se bodo pomerili škotski in proseškj mladinci. Mladi proseški nogometaši že precej časa trenirajo za to priložnost. Trener Sardoč jih vestno in požrtvovalno pripravlja, saj se zaveda, da bodo nasprotniki trd oreh, katerega bo mogoče premagati samo z odlično telesno in tehnično pripravo. Ob tej priliki naj povemo, da je na škotskem Primorje zgubita s štirimi goli razlike. Obe nogometni tekmi bodo odigrali na proseškem igrišču. Ker je bilo ob koncu nogometnega prvenstva tretje amaterske lige v precej slabem stanju, je odbor Primorja sklenil, da ga popravi. Na športni objekt so pripeljali buldožer, ki je v kratkem času »zgladil* zemljišče, tako, da ostaja sedaj le še mata dela, da bo igrišče spet v redu. Delavni Prosečani pa se niso ustavili samo pri tem: na novo so prepleskali slačilnice in ograjo. Pozanimali so se tudi pri tržaški občini, kj je sporočila, da bo za to priložnost prispevala tribuno za približno 200 oseb in spominski pokal. SOŽALJE ŠZ Bor izreka ob prerani smrti Silve Počkaj roj. Pernarčič iskreno sožalje vsem svojcem svoje bivše igralke. PL A VANJE SIRACUSA. 6. — Italijanska plavalka Novella Calligaris je dosegla še en nov evropski rekord. Tokrat je dosegla najboljši čas na 1500 metrov prosto s 17’29”3 Ta teden je Calligarisova dosegla nova ev ropska rekorda tudi na 400 m in na 800 m prosto. V nedeljo na 72 km dolgi progi Veterani tonjerske Adrie bodo nastopili v Buii V nedeljo bodo kolesarji - veterani Adrie iz Lonjerja nastopili na dirki v kraju Buia pri Vidmu. Proga bo dolga 72 km. odvijala pa se bo na 12 km dolgi krožni progi, ki jo bodo morali kolesarji prevoziti šestkrat. Start bo ob 16. uri. Tako Maver kot tudi Bonano, ki branita belo-modre barve lonjerske-ga kluba, sta v zadovoljivi furmi, kar dokazujejo tudi zadnji rezultati. Tudi v nedeljo ne bi smela razočarati, saj ni proga preveč naporna. Razne vzpetine bi morale dirko poživiti in opraviti selekcijo med najboljšimi že takoj v začetku. Proga je idealna za lonjerska kolesarja, braniti pa se bosta morala pred hudo konkurenco, predvsem tržaških kolesarjev, ki se na dosedanjih dirkah niso preveč izkazali. Radi jfllUMUMIUIIlUIMMIIIUUimillllllUmuilllllIMMItlllUillllllllllllllllllllllllIlllIltlllimiHlIllllMaKUIIIIIIIIIMM V REVKJflVIKU Prva poteza dvoboja verjetno v nedeljo Fischer se je opravičil Spasskemu in Sovjetom tudi pismeno REYKJAVIK, 6. — Kot vse kaže, se bo začel šahovski dvoboj za naslov svetovat ga prvaka med Sovjetom Spasskim in /Američanom Fischerjem v nedeljo, a., najkasneje v torek. Sinoči sta se namreč sestali obe strani, da bi razrešili zaplet, v katerega >e zašla vsa prireditev po znanem odlašanju Fischerja s prihodom v Reykjavik. Fischer se je danes Spasskemu opravičil tudi pismeno in sicer je dejal med drugim, t iskreno obžalujem nespoštljivo oonašanje, ker se nisem udeležil otvoritvene slovesnosti srečanja. Moj spor z organizatorji v zvezi z denarno platjo mojega nastopa v Kevkjaviku, me je 7.anesei predaleč. Jžali! sem Vas in Vašo deželo, Sovjetsko zvezo, kjer zavzema šah izredno pomembno mesto. Prosim, da mi oprosti tudi predsednik Mednarodne šahovske zveze dr. Max Eut»e, organizatorji srečanja, ljubitelji šaha po vsem svetu, zlasti pa mnogi prijatelj v ZDA*. V nadaljevanju svojega pisma je Fischer prosil Spasskega, nuj ne vztraja pri zahtevi, da bi morali prvo srečanje brez borbe odločiti v korist Sovjeta kir bi s tem dobil sovjetski šahist »preveliko prednosti, saj bi (mu) od 23 možnih zadostovalo le 11 čk za osvojitev naslova svetovnega prvaka*. Trenutno tudi še nisc določili, kateri od obeh šahistov bo igral z belimi, m kateri s črnimi figurami. Ob >sei» tein so te zdaj oglasili še Jugoslovani, ki se boje, da bo zavlačevanje pri tem dvoboju oškodovalo šahovska olimpiado, ki bi so morala začeti 17. septembra v Skopju in za katero se je prijavilo 64 držav. Jugoslovani so zagrozili, da se bodo odrekli organizaciji šahovske olimpiade, le se srečanje Spasski — Fischer ne bo začelo pred 15. julijem. V dvoboju bodo namreč odigrali tedensko po tri partije, tako da bo dvoboj trajal osem tednov. — mladostni dnevnik ° SIMONA RUTARJA £ soboto ob 6 zj.lutrajl jutranja molitev, premišljevanje, ma-*aj utr ek; ob 9. križev pot, 10‘A premišljevanje, ll’A Izpra-56 van j e vesta; 12. kosilo, branje, častenje itd; 2. branje terple-3. premišljevanje; 43A rožni venec; 5% premišljevanje; 7% ^^rja itd; 8‘/a večerna molitev. Ravno tako v nedeljo, razim PJagoslova ob 4‘/j. V ponedeljek po maši je bilo ob 8 vsega *0in*c. Vaje je vodil Jezuit Starš. , — V teh 3 mesecih sem sprevidel, da je Marušič nesposo- za voditelja seminišča in da se v njem, mesto krepostni, y°^teni in značajni možje, le hinavci, potuhnjenci, prllizovavei 111 še celo siroveži odgojujejo. Da, ko bi bilo to seminlšče Pošten zavod, to bi bilo drugač! AH iz te «jame», kakor ga j^fcdo imenuje, ki je noter bil, ne more nič dobrega priti. Ko-hkokrat sem moral zoper lastno prepričanje, zoper lastno pa-met delati! Ali kaj sem hotel? Tudi ekonomično vodstvo je bilo nePraktično. Koliko nepotrebnih reči se Je napravilo, koliko Puinih in potrebnih (npr. oblika odgojencem) se je opustila? ^Ploh da je bila le zunanjost sijajna, drugo naj bo kakršno boče. Formalnosti so veljale vse, jedro nič. Kako sem se pri b*kih okoliščinah počutil, ni mi treba praviti. Nesem vedel ali ™ bil jezen, ali žalosten. Poslednje je bilo navadno, včasih tako, mi ni bilo prestati. H. Gremo na velikonočne praznike, kjer sem se boljše imel, kakor sem pričakoval, dasiravno ni bilo niikake zabave zame v nie nenavadnega. Prebiral sem šekspirjeve[=Shakespearovel mstorije. Doma so se popolnoma prepričali, da se seminiščem m nič — kar me je jako veselilo —, in oče se Je že izgovarjal, na on ni vsega vzrok, da sem v semindšči, kar sem miu tudi veroval. 17. Mi nek meni neznan mož svojo hčer za kuharico ponudi. 18. Sem bil v Tolminu, med tem ko je Marušič na Ljubu-šinje prišel. Kar ni nobenega «svoj ih dragih« ondi dobil, nam je rekel, ko smo zopet v Gorico prišli, da smo bili v Emavsu. 95) 20. Pridemo v Gorico. 22. So Ese! začeli zopet Statuti brati in vodja Je pravil, kar ko smo marsikaterega pred veliko nočjo prelomili (posebno, da nesmo vkup v šolo to iz šole hodili), kar se ne sme dailje goditi. 30. Se začela Madandacht. 96) Vsaki večer pete litanije in še nekaj drugih pesmi z pridigo, razun tega pa še blagoslov ob sobotah. Maj. 1. Tabor v Tolminu. Skoda da se ga nesem mogel vdeležiti, kar mi je bilo jako žal, zlasti ker Je bila lepa priložnost. Vdeleždlo se ga je tudi kakih 5U dijakov, kljub mnogim, od profesorjev stavljenim overam. Zapovedali so bili namreč, da mora 1. maja vsak k maši priti, akoravno se drugekrate še zmenili neso za njo. In res so tudi ostro pazili, kdo da manjka (bilo jih ni ravno veliko, ker so večidel še le po maši odšli) to potem v šoli ostro izpraševali, kje da so bili. Nekteri profesorji so tudi nalašč težke naloge čez praznik dajali to potem prišle taborite iz njih prašald; se ve da je le malokdo kaj znal. — Govorili so na taborji Lavrič (predsednik), 2igon, Doljak, Mljanli =Mianl1, Tonkli, Premersteto, Klav-žeri =Klavžar], Rutar. Glasovalo se je 1.) o zjedtojemd Slov.Eeni-jll; 2.) o predelski železnici; 3.) o znižanji davkov; 4.) o sl.iovenskeml uradovanji, in 5.) o osemrazredmi meščanski šoli v Tolminu. Bilo je do 8000(?) ljudi zbranih (skoraj vsi domači), med ktertmi je balo polovico(?) ženskih! — Sicer so pripovedovali, da Je bil ta tabor več na sramoto, kot na čast Slovenije, ker so že pri drugem govoru kmetje (ali ženske?) odhajati začeli, tako da jih Je pred koncem tabora polovica!?) odšla. Veliko so to zakrivili Tolminski sokold to dijaki, ker se neso veliko zmenili, da bi se bili med kmete pomešali to jih kaj podučili. To pač dosti jasno priča, koliko nam še manjka, koliko smo zaostali! 97) Po poldne sprehod v št. Maver, kjer so sem eniški pevci s pevovodjem to direktorjem vred pod nos dobili, ker neso znali na g. vikarjev 98) spomin le ene slovenske zapeti i Sramota za take pevovodje ta vodje! — Jaz sem bil šel s Primožičem 99) v Malto na Pevmid, kjer sem se prav dobro imel, jedel in pdl, ter se prav domače pogovarjal z ljudmi. Dolinica — precej romantična — mi je prav dopadala. Nekak svet mir je vladal po njej; bila je ravno v naj lepšem oblačilu, v pomladanskem ovetji. Sploh vesel dan. 22. Popoldne smo poslušali iz Formentini j e vega parka godbo ta petje beržaških ter gorišldh telovadcev, ki so ta dan v Gorici svojo vzajemnost praznovali. Javni vert je ves ljudi mergolel, in sicer večidel gosposkih (domačih im pbujta). Petje to godba prijetna, zraven umetni ognji. 100) 26. Gremo na Sv. Goro k sv. obhajilu. Do Solkana smo se peljali, tako tudi nazaj. Zmudili smo 7 ur. — Po vročem pomladanskem dnevu nastopi temna noč. Neba ne krasijo niti bleda luna, niti svltle zvezde. Precej močen vihar razgraja ta žuga mlademu drevju marsdkako kvar narediti. Zdaj pa zdaj se iz daljave zabliska to čarobno razsvitljuje smrekov gozd, da je groza ta strah gledati. Kakor sence duhov dvigujejo tanka drevesa svoje čeme vrhe proti oblačnemu nebu. Zdi se, kakor bi se vse sovražne moči nocoj prepirale. Nek sveti strah spreleti človeka. Tukaj čuti človek svojo slabost. In tam konec gozda se zdaj pa zdaj majhno poslopje iz goste teme posveti. Strašna je noč zunaj koče, se še huje razgraja kuga v njej. Bolna leži mati ta zraven nje še dve nežni dekliči to tretji otrok ravno pojemujeC—umiral. Pri njegovem zglavji sedi skoraj obnorela oče, edina podpora preubožne družine up to podpora (steber) sedmerih otrok. Ubožtvo ga je že tako daleč pripravilo, da je vse pohištvo, vse svoje ta manj potrebno obleko poprodal ali zastavil. In vendar ga tudi on ne more rešiti Iz nadloge. Dela ni mogoče najti, to tudi ko bi bilo mogoče, ne more od doma ganiti se, ter ženo to deco kar narav nost smerti prepustiti. Na posodo ne more nič dobiti, ker mi nihče ne upa. Kaj mu je storiti? Kaj more pač občutiti njego vo ranjeno srce, ko vidi svoje predrage deloma [zaradi] bolez ni, deloma t zaradi] lakote mreti. Dobrotljivi stvarnik! li.cmiv se tvoje revne stvari! 31. Pride kan.londkl Kastelani[=Castellani] v šolo k Pertou tovi uri. 95) Kraj iz svetega pisma, verjetno današnji El-Quebeibeh, ki leži 11 kilometrov od Jeruzalema. Vezan je na Kristusovo posmrtno pri kazovanje dvema učencema na poti v Emavs. 96) (nem.)= majska pobožnost. 97) Tabor v Tolminu je pripravilo goriško slovensko politično društve «Soča*. Na taboru so govorili poleg dr. Lavriča, ki je tabori predsedoval še: dr. Anton Žigon (1829 1882), posestnik s Kojskege m deželni poslanec. Matija Doljak (1822-1875), kasnejši deželn poslanec in solkanski župan, tolminski rojak in uradnik v Goric Robert Miam, dr. Josip Tonkli (1834-1907), deželni poslanec ir odvetnik v Gorici, dr. Jane« Premerstein, tolminski notar. Ernesl Klavžar (1841-1920), deželni uradnik v Gorici in Anton Rutar župnik v Volčah. 98) Pevovodja je bil prefekt Flapp. Vikar v Št. Mavru je bil toda Jožef Mašera (1829), ki se je uveljavljal v političnem življenji na Goriškem. 99) Gojenec malega semenišča Valentin Primožič iz Pevme, Rutar jev sošolec, četrti razred gimnazije je istočasno obiskoval še Anton Primožič iz Pevme, ki ga na tem mestu ne moremo upo števati kot alternativo. 100) Pod goriškimd in tržaškimi telovadci moremo razumeti Italijan ski telovadni organizaciji, ki sta združevali liberalne iredentistjč ne elemente. Goriška »Societa Gariziana di Ginnastica* je bile ustanovljena leta 1868, vendar je društvo pričelo delovati Sel« s slavjem 10. oktobra 1869. Na to slavje je bil napovedan prihoc tržaških telovadcev, vendar so prišle le trije. Na otvoritven«! slavju sta govorila znana goriška italijanska liberalca dr. Mau rovich ln dr. Rismondo. »Domovina* (1869, str. 156) je upala da novo goriško društvo ne bo »tistega duha*, kakor tržaško O goriškem društvu obstaja monografija L. Spangherja «Cent'anni della Ginnastica Goriziana* (Gorica 1968). (Nadaljevani* sledi) Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 Ul 24 Maggio 1/1 Telefon Ul Montecchi 6/II Telefon 795 823 Ul Montecchi 6/III Telefon 761 470 794 638 833 82 Uredništvo TRST Ul Podružnica GORICA Uprava TRST Oglasni oddelek TRST Naročnina Mesečno 1 100 lir — vnaprej: polletna 6 100 lir, celoletne 11 000 lir Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir V SFRJ posa- mezna številka 1.— dinar, mesečna 14— din, letna 140,— din, Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 7. julija 1972 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglati Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno * upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mall oglasl» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oadelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I. Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Oorazd Vatel Izdaja In tiska ZTT - Trst ZARADI ZAOSTRITVE RAZREDNIH NASPROTIJ Ponovno razbita pogajanja med Allendejem in čilsko KD Poslanska zbornica izglasovala v odsotnosti poslancev vladne skupine resolucijo proti notranjemu ministru SANTIAGO DE CHILE, 6. — Politični položaj v Čilu se je ponovno zapletel. Ni minilo niti nekaj ur od izjave ministra za pravosodje Jorgeja Tapisa, da se je Allende sporazumel z opozicijo glede ustavnih sporov v zvezi z ukrepi nacionalizacije raznih podjetij, ko je postalo očitno, da do sporazuma ni prišlo in da so bila pogajanja sploh prekinjena. V tem vzdušju je čilski senat nadaljeval svoje delo, potem ko jih je prekinil zaradi nujnosti, da se senatorji pogovorijo na neformalnih srečanjih na hodnikih parlamenta. Potem ko je postalo očitno, da ni prišlo do sporazuma med Allendejevo koalicijo — vlado ljudske enotnosti — in demokristjansko stranko, je senat začel glasovati o 48 «vetih», ki jih je predsednik Allende postavil v zvezi z zakonskim osnutkom opozicije, ki strožje omejuje posege vladnih oblasti na področju lastništva gospodarskih ustanov. Še bolj pomembna pa je vest, da je čilska poslanska zbornica odobrila s 60 glasovi in enim vzdržanim resolucijo s katero se kritizira notranji minister Heman Del Canto, češ da je dopustil nezakonite zasedbe zasebnih industrijskih lastništev, da je o-mejeval pravice do informacij opozicijskih časnikarjev in da je nezakonito dovolil uvoz v državo 18 zavojev. ki so prihajali s Kube. Obtožbe so prihajale iz krogov nacionalne parlamentarne skupine (desnica), demo-kristjanska stranka pa jih je podprla. Poslanci »Ljudske enotnosti* so zapustili v znak protesta dvorano, ker so menili, da je obtožba neustavna. Obsodba, ki jo je izrekla poslanska zbornica bo postala v primeru odobritve senata polnoveljavna in bi se moral zato notranji minister avtomatično umakniti s svojega položaja. Senat bo moral sklepati o tej zadevi v 30 dneh. Do sedaj so opozicijski poslanci predložili že pet takih kritičnih postopkov, toda pobuda se je posrečila samo v enem primeru, to je takrat, ko so napadli bivšega ministra za obrambo Jodeja Toho. Ni izključeno, da se ne bi pogajanja med demokristjani in vlado »Ljudske enotnosti* nadaljevala v bližnji prihodnosti. Res je, da demokristjani nastopajo zelo odločno v obrambo interesov zasebnega kapitala, toda na drugi strani je tudi res, da uživa vlada predsednika AUendeja veliko podporo pri ljudskih množicah. Pripomniti moramo še, da je politično stanje v Čilu precej drugačno kot v drugih deželah Latinske Amerike, ker tu ni prišlo nikoli do vojaških MLADOSTNI VIKAR Tom Linscott je star 58 let. Živi v majhni angleški vasici v Devonu. Pravzaprav je ta.d živel, ker ga že nekaj dni ni na spregled. Vsa vasica, ki jo je ta dogodek vznemiril, je v skrbeh za svojega vikarja. Zena ga že nestrpno čaka. Anna Sheperd je stara 18. let. Živi v isti pasici. Tudi ona je pred nekaj dnevi izginila in starši so v skrbeh zanjo, saj ima dobro službo in bi jo utegnila zgubiti. Te dve novici sta še kar običajni. saj izgine mnogo ljudi. Razlika je le, da sta Tom in Anna zbežala skupaj in se sedaj zabavata v kakem angleškem letoviščarskem kraju. • • » VROČEKRVNI OČE Henry Shoemaker in njegova teta Pebble sta se mimo vozila proti predmestju Schkirry-ja v Teiasu ko sta zagledala psa, ki je napadel dekle. Pomagala sta dekletu in ga spremila domov, njen oče pa je vzel puško in zahteval od njiju, da ga spremita nazaj, da bo ustrelil psa. Gospod Henrp in teta pa tega nista hotela storiti, zato je dekletov oče naperil puško vanju in ju oba ustrelil. pučev ter se je parlamentarna demokracija razvijala skoraj brez motenj. Sedanji nastopi demokristjanov, ki se potegujejo za zasebne lastninske koristi (vključivši tu ogromne koristi severnoameriških družb, ki so delovale posebno na področju rudnikov bakra), predstavlja brez dvoma precejšnjo nevarnost za nadaljnji razvoj čilske demokracije v trenutku, ko se prebujajo široke plasti delovnega ljudstva in zahtevajo korenitejšo zaščito svojih interesov. Afera z ameriško družbo ITT, ki je imela v zakupu telefonsko in brzojavno službo v Čilu pa še ni popolnoma končana. Pred časom se je večkrat govorilo, da je ta družba zahtevala od vlade ZDA, naj aktivno sodeluje pri strmoglavljenju Allende-jeve vlade. Glasnik ameriškega zunanjega ministrstva je zanikal te vesti. Charles Bray je celo izjavil, da je ameriška vlada skušala pomagati Allendeju pri premagovanju finančnih težav. Res je, da ameriška vlada zahteva pravično odškodnino za ameriška podjetja, ki so bila nacionalizirana v Čilu, toda prav tako je res, da je zastavila ves svoj vpliv — je dejal visoki ameriški funkcionar — za ponovno finansiranje čilskega mednarodnega dolga (ki znaša baje okoli 4 milijarde dolarjev) od katerega polovica pripada ZDA. Nad 100 žrtev usada na Japonskem TOKIO, 6. — Število žrtev zemeljskega usada v bližini kraja Koki na japonskem otoku Šikoku je naraslo na 100. Deževje je povzročilo več manjših usadov na o-toku Amasuka, kjer je prišlo tudi do eksplozije in požara, zemlja je pokopala nekaj hiš v predmestju Himeda, del ladjedelnice in neko kemijsko tovarno. V SREDO ZVEČER V VILI MANIN V PASSARIANU «Igre brez meja»: prisrčna fantazija barv in zabave Prireditev so prenašala televizijska omrežja 12 evropskih držav . Ali je Vila Manin primerna za tako tekmovanje? • Razgovor s prireditelji tekmovanja Predsednik indijske republike Giri, ki se mudi v Beogradu, je usadll drevesce v parku prijateljstva Na lepem dvorišču vile Manin v Passarianu so se v sredo v okviru televizijske prireditve »Igre brez meja* srečali predstavniki sedmih evropskih mest iz prav tolikih držav. Tekmovanje je bilo zelo dinamično in številno občinstvo — kakih 15.000 ljudi — se je v poldrugi uri res zabavnih iger prisrčno nasmejalo. Zmagalo je nizozemsko mesto Ven-ray, katerega predstavniki so v odločilnih trenutkih prekosili vse nasprotnike. Domačini, predstavniki Co-droipa, so zasedli drugo mesto. Zmago so si zapravili z dvema nedopustnima napakama. Pri drugi igri je mladi furlanski tekmovalec napačno sestavil abecedo in s tem zgubil 3 točke, 5 točk pa je Codroipo zapravil pri četrti igri, ko se domačini niso prepričali, če je «most», ki so ga zgradili, dovolj trden. Igre so bile tokrat res dobro zamišljene. Videli smo nekoliko predelano poletno življenje živahnega dečka, Iti mora sicer pisati naloge, iz- KONČNA LESTVICA 1. Venray (Niz.) 44 2. Codroipo (It.) 38 3. Oberursel (Z. Nem.) 36 4. Zottegem (Bel.) 31 5. Moelan sur Mer (Bel.) 30 6. Dalkeith (Vel. Britanlla) 28 7. Sani en (Švica) 23 ............................................................................................................................................................................■■■■n....................................... DRZEN ROPARSKI NAPAD NA BANKO V PUGLil Roparja odpeljala talca v navzočnosti karabinjerja Roparjeva izjava bančnemu uslužbencu: «Znam dobro šofirati in streljati» CONVERSANO (Bari), 6. - Dva zakrinkana moška sta davi okoli 11. ure vdrla v podružnico Banco di Roma v Conversanu ter se polastila okoli 15 milijonov lir. Točna vsota ukradenega denarja še ni znana. Rop v Conversanu bi spadal v vrsto številnih podobnih roparskih dejanj, če ne bi imel nekaterih značilnosti, ki pričajo o drznosti in hladnokrvnosti vsaj enega od roparjev. Dogodek se je odigral bliskovito. Roparja sto prišla zakrinkana1 v banko, kjer je bilo pet uradnikov in nekaj strank. Z orožjem v rokah sta prisilila blagajničarja, da jima je odprl blagajno. Eden od roparjev pa je potem pobral še denar iz vseh predalov. Ko je bilo roparsko dejanje v teku, so ljudje zunaj banke začeli sumiti, da se v podružnici dogaja nekaj nenavadnega. Mimo je prišel neki karabinjerski podčastnik bližnje postaje, ki se je postavil pred vhod z naperjeno brzostrelko. Na ulici pred banko je bil parkiran neki avto znamke »fiat 850» s prižganim motorjem, za volanom pa je sedel neki moški. Ko je to oDazil karabinjerja, je začel močno trobiti, da bi verjetno priklical pozornost svojih pajdašev v banki. Ko je uvidel, da je ves njegov trud zaman, se je odpeljal z veliko naglico. Roparja v banki ste se seveda kmalu zavedla, da je nekaj narobe. Zgrabila sto blagajničarja ter ga odvlekla s seboj na ulico. Karabinjerju sto zagrozila, da bosta ustrelila talca, če bi streljal. Karabinjerski podčastnik ju je potem zasledoval skupaj z nekim drugim kolegom kakih 50 metrov po ulici, kjer se je zbralo mnogo ljudi. Roparja sta se nato polastila nekega avta ter se odpeljala z veliko naglico proti Bariju. Agenta sta se sicer odpeljala za njima z veliko naglico, toda po kakih 20 km nore vožnje sta izgubila sled za njima. Blagajničarja so nekoliko pozneje našli živega in zdravega, čeprav je bil hudo prestrašen. Preiskovalnim organom je povedal, da ga je šofer spraševal, zakaj je bilo v blagajni malo denarja. Povedal je še, da je bil šofer zelo priseben, njegov tovariš pa zelo prestrašen. Vožnja je bila divja ter posebno nevarna na ovinkih, ki jih je ropar neusmiljeno »rezal*. »Spoznam se — je dejal prestrašenemu blagajničarju — sa- mo na dve opravili: znam odlično šofirati in streljati.» Policijski organi so postavili cestne bdoke v vsem okolišu, toda do sedaj se jim še ni posrečilo priti na sled drznim roparjem. Nixon proučil položaj v Vietnamu SAN PLEMENTE, 6. - Predsed nik Nixon je danes proučil položaj na Daljnem vzhodu. S svojimi svetovalci se je verjetno pogovarjal o nadaljevanju mirovnih pogajanj v Parizu. Sestanku je prisostvoval tudi general Alexander Haig, ki je bil pred kratkim v Vietnamu in v Kambodži. Glasnik Bele hiše Ziegler je izjavil, da so vesti, po katerih naj bi nekatere ladje predrle blokado, neresnične. Ponovil je tudi, da so bombardiranja namenjena izključno vojaškim in strateškim objektom. Na bojiščih ni prišlo do bistvenih sprememb. Nadaljujejo se boji okrog Quang Tri ja, vendar južno vietnamsKa vojska ni napredovala Partizani so še vedno napadali Hue ameriška letala pa so nadaljevala z bombardiranjem Severnega Viet nama. Iz Washingtona poročajo, da predvidevajo velike poplave v Severnem Vietnamu ; funkcionarji Pentagona so zanikali vest, po kateri naj bi Američani sistematično podirali jezove, čeprav dopuščajo možnost, da so bili med bombardiranji »poškodovani tudi nekateri jezovi*. V Londonu pa se je danes razširila vest, da sta SZ in Kitajska svetovali Severnemu Vietnamu, naj se pogaja z ZDA. Vest pa ni bila potrjena. Novosti v raziskavi o ugrabitvi časnikarja De Maura PALERMO, 6. — Preiskovalni sodnik dr. Fratantonio se je danes dalj časa razgovarjal s polkovnikom Satarialo ki poveljuje karabinjerjem v palermskem okrožju. Govorila sta o vsebini članka, ki ....................................................umi................................. NA ICTAUŠČU V SAN FRANCISCU Trije mrtvi na letalu po neuspelem gusarskem podvigu Agenta FBI sta ukanila gusaija, ki sta se hotela odpeljati v Sibirijo ■ Ranjen tudi filmski igralec Victor Sen Yung SAN FRANCISCO, 6. - V mlaki krvi se je zaključila pustolovščina dveh zračnih gusarjev, ki sta se polastila letala vrste boeing 737 družbe »Pacific Southwest Airlines*. Letalo je pristalo na letališču v San Franciscu in gusarja sta zahtevala 800 tisoč dolarjev, štiri padala in zračne karte, ker sto se hotela spustiti nad Sibirijo. Ubil ju je agent FBI, ki je vstopil v letalo potem ko je to šest ur stalo na letališču. Med streljanjem je bil ubit tudi neki potnik, dva pa sta bila ranjena. V letalo sta vstopila dva agenta FBI. Prvi je nosil denar 800 tisoč dolarjev, približno 480 milijonov Ur in s tem obrnil pozornost gusarjev nase. Drugi pa je medtem skočil v letalo in začel streljati. Gusarja sta Rusa in sta prišla v ZDA pred kakimi petnajstimi leti. Svoj podvig sta začela takoj po vzletu iz Saoramenta. Baje sta zahtevala večje letalo, ker boeing 737 ne zmore tolikega polete, pa tudi ker nima vrat na repu, katera imajo gusarji - padalci najrajši, vendar je glasnik letalske družbe to vest zanikal. Medtem ko sto se gusarja pogajala s predstavniki letalske družbe, se je nekaj agentov FBI približalo letalu in ga obkolilo. Eden izmed njih pa je neopazno dosegel vrata. Z avtomobilom se je nato približal drugi agent, preoblečen v pilota, ki je nosil denar. Vstopil je v letelo, kjer ga je gusar odpeljal proti repu. Skriti policaj je tedaj prišel do vrat in se znašel pred drugim gusarjem. Ta ga je napadel, a bil je počasnejši. Ko je zaslišal strele je drugi gusar začel streljati in pri tem, kot že rečeno, ubil enega in ranil dva potnika. Ko so mu zmanjkali naboji, je izdrl nož in se zaletel v agenta FBI, vendar ga ni ukanil in je obležal v mlaki krvi. Eden ioned ranjencev je ameriški filmski igralec Victor sen Yung, ki je nastopal v televizijski seriji Bo-nanza. ga je objavil tednik Annabella in ki vsebuje nove elemente v zvezi z raziskavo o izginitvi časnikarja Maura De Maura. Avtor članka Pieroni je baje izročil sodniku fotografijo nekega človeka, ki je sodeloval pri ugrabitvi De Maura in naslov dveh stanovanj, enega v Palermu in drugega v Agrigentu, kjer naj bi bil časnikar zaprt, preden so ga na ribiškem čolnu odpeljali na Lampeduso. Časnikar pa naj ne bi nikoli videl otoka, ker so ga ugrabitelji med plovbo ubili, njegovo truplo pa vrgli v morje. BARI, 6. — Štirinajst mladih pripadnikov levičarske skupine Lotta Continua so danes prijavili sodišču zaradi nedovoljene posesti orožja in lepljenja plakatov na prepovedana mesta. Mladina noče... (Nadaljevanje s 4. strani) bo ta naš nov obrat lepo razvijal. Čs naj še upoštevamo, da bo «Komet» v Metliki v kratkem dobil najsodobnejše delovne prostore. kjer bo teklo delo po tekočem traku, bomo imeli še širše možnosti izpopolnjevati delovni sistem in kakovost izdelkov. Ta panoga konfekcijske proizvodnje ima vsekakor zelo obetajoče perspektive, Mi na inozemskem trgu prodamo kar 40 odstotkov vse letne proizvodnje. Naša letna realizacija pa je več kot tri in pol milijarde starih dinarjev. Zamislite si. da smo pred enajstimi leti začeli iz nič in brez prave orientacije. Šele s prakso smo uvideli potrebo do specializaciji. Upam si trditi, da prav v tem je jedro naših uspehov. To bo potrebno uvesti tudi v novem obratu v Starem trgu.* # * # Zaključno besedo teh beležk prepuščam mladi delavki v novem obratu, 21-letni Mariji Frice Mimici iz Močil štev. 4. Pred to zaposlitvijo je bila prodajalka v trgovini kmetijske zadtuge v Starem trgu. Ker ni bilo dovolj prometa. so osebje zreducirali. Po praksi v Metliki, je prišla 1. junija v nov obrat «Kaj prav za prav izdelujete zdaj v začetku? Ali vam delo u-gaja?* »Izdelujemo otroške nuliie zaenkrat. Imamo pet delovnih faz. Najprej sem sestavljala ramena in ovratnike. To je bila prva faza dela. Dnevna norma, .orej v osmih urah 278 komadov. Tu ie bilo v redu. Zdaj mi je preddelavka Rezika Kure dodelila peto delovno fazo. in sicer jjodroblian.ie in dokončanje pulijev z okrasnimi šivi. To je malce zahtevnejše, toda lepo ie znati vse faze dela • «Je bilo v poklicni šoli v Metliki težko naučiti se dela?* «Ne bi rekla, da je to težko. Prakso ie treba imeti pa gre!* »In kako bo z zaslužkom?* Ja, v Metliki sem se delu še privajala. Zaslužila sem do 80 starih tisočakov na mesec. Tiste, ki so bile. in to po večini bolj spretne, so včasih zaslužile tudi nad 200 tisoč dinarjev mesečno. Upam. da bo tudi nam tako uspevalo, ko bomo dovoli spretne.* «Menite torej ostati v novem o-bratu. če bo šlo?* »Mislim, da bom ostala. Saj je to naš obrat, za katerega smo vsi prispevali, da zdai v njem delamo. Zato se moramo potruditi, da opravičimo njegovo izgradnjo. Saj drugod in tudi na tujem imajo še marsikod slabše od nas. Mi smo doma. In doma je najlepše!* VEDNO BOLJ NAPETO OZRAČJE V ULSTRU Protestantski skrajneži postavljajo nove zahteve Na pobudo organizacije UDA bližnja ustanovitev enotne protestantske fronte LONDON, 6. — Ekstremistična organizacija ulstrskih protestantov je začela prevzemati v svoje roke vse pobude protestantskih političnih sil v Severni Irski. V teku so priprave za pogajanja med organizacijo «Ulster Defence Army», Unionistično stranko (ki ji načelu-jeta bivši ulstrski premier Faulkner in pastor Paisley, voditelj ekstremističnega gibanja «Van-guard* VVilliam Craig in končno predstavnik združenja «Orange Or-der*. Ti slednji so najizvirnejši predstavniki protestantskega gibanja, ki oporeka katoliški manjšini pravico do družbene in politične uveljavitve na Severnem Irskem. Gre torej za poskus ustvarjanja splošne protestantske fronte. Ta poskus dokazuje samo to: da so protestantski vodilni krogi občutili, da jih uradno Anglija začenja zapuščati. Dokler so imeli oblast v svojih rokah, so bili vedno lojalni člani angleško skupnosti, ko pa je angleška vlada prevzeto oblast v svoje roke in posebno še potem, ko se je začela po go 'arjati z ekstremistično skupino «Provisio-nals», so protestantski mogotci skušali spraviti angiesko vlado v dilemo: ali uveljaviti svojo oblast z energičnim posegom (kar bi pomenilo sprejeti boj z 20.000 izvežbanimi in oboroženimi člani organizacije UDA), ali pa sprejeti njene zahteve. Angleži so se deloma sprijaznili s tem ultimatom, ter so celo dovolil; skupno patruljiranje po nekaterih predelih Belfasta UDA pa se je v zadnjih lirah odločila še za širokopotezno akcijo. Čeprav je obljubila, da ne bo ustanavljala drugih «no go Areas* pa je sedaj zagrozila še eno v nekem nedoločenem severnem irskem mestu. Poleg tega je napovedala začasne «no go Areas* v času konca tega tedna. Kako bo IRA, in posebej še njena ekstremistična skupina «Pro-visionals* odgovorila na te protestantske pobude? Do sedaj struja «ProvisionaTs» spoštuje sporazum o premirju z angleškimi oblastmi, toda vsi se sprašujejo, kaj se bo zgodiio, če bodo protestanti prisilili London, da upošteva njihove zahteve, ker so pač lojalni angleški državljani že tristo let, to je od časov, ko se je na Severnem Irskem odločal boj med protestantsko Anglijo in katoliškim jugom. Tedaj so si protestanti zagotovili svojo premoč v Ulstru, kar je bilo pomembno pozneje tudi ;»p ustanovitev Irske republike na jugu. Na vsak način čakajo angleške oblastnike, in še posebej ministra White-lawa, precej hudi časi. boleha za seksualno obsedenostjo. Vatikanski glasnik ga .je danes predstavil kot škofa mesta Puna in tako zanikal govorice, da je bil škof odstavljen. Temnopolti diplomat ZDA v Južni Afriki WASHINGTON. 6. - Zunanje ministrstvo je danes sporočilo, da je- bil James Baker imenovan za ekonomskega in trgovinskega izvedenca pri ambasadi ZDA v Preto-riji v Južni AfriKi, Kjer jc vest povzročila precej razburjenja, saj je Baker Črpec. HOUSTON, 6. — NASA bo verjetno v kratkem določila kozmonavte, ki bodo čez tri leta sodelovali v skupnem poletu s sovjetskimi kolegi. Leta 1975 naj bi namreč prišlo do spojitve vesoljskih ladij Sojuz in Apollo med poletom. Danes bo tudi prispela v Houston 25-članska delegacija sovjetskih izvedencev. rabi pa vsako priliko, da doma zmak-ne kozarec marmelade. Ta vodilna nit, ki se je vlekla od prve pa do zadnje, osme igre, je bila zelo učinkovita. Žive barve tekmovalnih naprav in živahna mladina sedmih evropskih mestec so tekmovanje še popestrile. Najbolje je na občinstvo nedvomno učinkovala predzadnja igra, ko so morala mlada dekleta skozi velik obroč skakati v vodo. Zabavni pa so bili tudi tekmovalci - keglji, katere je morala krogla, v kateri je bil prav tako tekmovalec, podreti. Tekmovanje sta povezovala televizijska napovedovalca Giulio Marchetti in Rosanna Vaudetti, režiser pa je bil Luciano Gigante. V začetku barvnega televizijskega prenosa, katerega si je v dvanajstih državah ogledalo kakih 150 milijonov gledalcev, je režiser prikazal značilnosti vile Manin podnevi in nato zbrano občinstvo s prižganimi svečkami. Vendar pa se nam zdi izbira tega kraja za tako tekmovanje neprimerna. Razlogov za to je več, navedli pa bomo le nekaj najočitnejših. Pas-sariano, kljub vili Manin, ni tak kraj, da bi se splačala tolikšna turistična investicija, kot so igre brez meja. Tudi vila Manin bi morala gostovati predvsem kulturne prireditve, kot je bila predlanskim Tiepolova razstava in kot bo, morda, Tizianova. Skratka, postati bi morala deželni kulturni center. Igre brez meja pa so lepe, zanimive in pomembne, kulturne vsebine pa imajo zelo malo. Končno pa so prireditelji v teh dneh popolnoma uničili travnik na dvorišču vile, saj so postavili, poleg tribun in tekmovalnih naprav še trideset metrov visoke železne stolpe, na katerih so namestili reflektorje in druge televizijske naprave. Mnenja smo torej, da bi bil, tudi v okviru naše dežele kak drug kraj primernejši za to tekmovanje. Po zaključku prireditve smo se pogovorili z najbolj znanimi protagonisti prireditve. Mednarodni sodnik Olivieri je govoril predvsem o humanem pomenu Iger brez meja. «Igre •— je dejal Olivieri, ki opravlja nalogo sodnika že osem let — pomenijo predvsem zbližanje med narodi. Mladina, ki se ne pozna pa tudi ne razume, se tukaj sreča med seboj in si poišče novih prijateljev. To je bistvo iger: tekmovanje je le postranskega pomena*. Z Olivierijevim mnenjem se seveda popolnoma strinjamo, vendar misli- mo, da bi bilo nujno in koristno, da bi na tekmovanju nastopala tudi vzhodnoevropska mesta, saj bi tedaj še toliko bolj upravičeno govorili o pravem evropskem zbližanju. Olivierijev kolega Pancaldi je predsednik enega važnejših švicarskih turističnih društev in smo ga zato povprašali po turističnem pomenu prireditve: «Imam precej točne podatke. Taka propaganda bi stala kakih 109 milijonov lir. Turistično korist pa imajo tudi mesta, ki tekmujejo v tujini*. Napovedovalec Giulio Marchetti nam je o tekmovanju povedal sledeče: »Mislim, da je to najlepša prireditev, kar sem jih videl, ker predstavlja zbližanje mladine raznih narodnosti, ki spoznavajo vrstnike v drugih deželah Evrope in nato pripovedujejo v domačem kraju o doživetjih in o novih prijateljstvih. S tem pa prispevajo k večjemu razumevanju med narodi, ki se tako širi kot krogi, ko vržemo kamenček v mlako*. In še režiser Gigante: «Koliko sta- NAVIJAČI Poglavje zase so bili navijači. Najbolje so bili organizirani Nizozemci, ki so prišli s tremi avtobusi in razdeljevali med občinstvom zastavice in o-beske za ključe z napisom tOhčina Venrag Vas pozdravlja». « * « Najlepši so bili Balgijci, ki so nosili rumene klobuke in jih je bilo videti daleč naokoli. # * # Najnesramnejši so bili Francozi. ki so kake četrt ure pred začetkom prireditve vdrli na častno tribuno in po vsej sili hoteli zasesti sedeže namenjene oblastem. * * * Najglasnejši pa so bili Švicarji, ki so prinesli s seboj velik, kakih 10 kg težak kravji zvonec, ki jim je pomagal pri hrupnem navijanju. ne prireditev? Mnogo denarja, a o-gromno napora; toliko, da vsako leto rečemo: Letos je zadnjič. Ko pa slišimo navijanje občinstva, piskanje sodnikov in ko Marchetti pozdravi: »Gospe in gospodje, dober večer*, takrat nam je šele jasno, čemu delamo in čemu se trudimo*. MILAN, 6. — Avtomobilska tovarna Innocenti se bo od danes dalje imenovala Leyland Innocenti. Ta sklep je posledica slabe uprave lastnikov podjetja Innocenti ki so bili tako prisiljeni odstopiti angleški družbi večino delnic. TOKRAT ZA NASE GOSPODINJE VELIKI PELLAPRAT «Prvi kuhar 8veta» Okamoto v ponedeljek pred izraelskimi sodniki TEL AVIV, 6. — V ponedeljek se bo začel proces proti Japoncu Kozu Okamotu, edinemu preživelemu izmed treh teroristov, ki so 30. maja letos na telavivskem letališču pobili 26 oseb in ranili 79. Okamotu bo sodilo vojaško sodišče in tvega smrtno kazen. Branil ga bo odvetnik Kritzman, katerega je določila izraelska odvetniška zbornica. Perujski škof rehabilitiran VATIKAN, 6. - Papež Pavel VI. je danes sprejel perujskega škofa Gonzales-Ruiza in ga zadržal na daljšem razgovor. Ruiz je bil v središču polemik, ker se je prilagodil razmeram in nosil dolge lase ter obleke, ki tradicionalistom niso bile všeč. G njem so govori Ji, da 1 ■5- ./•:: # 1 ■ 4 I 'I * * 1 -■ J .j. Dragoceno zbirko receptov je sestavil sloveči mojster kuharske umetnosti Henri Paul Pellaprat. Knjiga obsega skoraj osemsto strani velikega formata in nad tri tisoč recep tov. Vsak recept ima poleg slovenskega še izvirni naslov v francoščini. 284 barvnih fotografij pestro dopolnjuje tekst, ki zajema še poglavja praktičnih nasvetov o sprejemanju gostov, serviranju jedi in tehnologiji kuhanja nasploh. Napočil je čas poletnih počitnic. Marsikateri gospodinji bo v razvedrilo, da preizkuša na novo svoje kuharske sposobnosti. Naj si «moderna francoska in mednarodna kuharska umetnost* utreta pot tudi v vaš dom! UicuHta h^i^cUna TRST — ULICA SV. FRANČIŠKA 20 Telefon 61-792