Slovenski tabor pri Šempas-u na Goriškem. (Dalje govnr dr. g. Touklija.) Ko stopi na oder g. dr. Vošnjak, ga pozdravlja Ijadstvo z gromovitimi, neskončnimi slava- in živio-klici, kteri se pouavljajo pri vsakem stavku jegovega navdušeuega govora, iz kterega tu uavedeino nektere točke: Pozdravljarn Vas v itncuu vaših slovenskih bratov na Štajarskem. (Živeli! Slava Materijalno in duševno razvijanje je pa mogoče le v Da-štajarskiiii Slovencein !) Govornik naprej dokazuje, kako se roduem jeziku; pravico imamo tedaj zahtevati, da se našije rodila misel zedinjenja vseb Slovencev na Stajarskem. otroci v vseb šolab v slovenskem jeziku podučujejo in da se400.^00 štajarskili Slovencev je nakleneao na 600.000 Nemnara pravo vsake vrste govori v sloveaskem jeziku. cev, v deželnem zboru graškem^so zastopaai samo po 8 po- Tega pa ne mnremo doseči dokler nismo zedinjeni v Slo-slancih mimo o5 neinškib. Ime Stajav je sicer staro^ pa ime venijo, ker Slovenci na Štajarskem in Koroškem so v manj-slovenskoje še starejse. Mi sruo Sloveni in ne Stajarci, šini uasproti Nemeera, na Primorskern, pa nasproti Laboru.mi govoriir.o slovenski m ne štajarski jezik. Kaj je štajarNadsodnija v Trstu je za Prirnorske Slovence le laška, vski jezik. Kaj je štajarskim Slovencem pomagalo, kteri doGradcu za vse druge pa le nemška; tedaj ni pričakovati dabiček so imeli od svoje zveze z Nemci? (Klici: Nič!) Prav bi ee v sodnijab slovensko uradovalo. iniate, nič nisnio imeli, kakor plačauje za vse nemške za- Tako se godi v solah ; na Primorskem ao te namreč alivode, slovenskih pa nain nobenega niso privolili. Razeepljeni nemike ali laske, na Kranjskem, Koroškem ia Šajarskem paSlovenci nitnamo nobeue moči, vendar se je dozdaj od zedile nemške. Nikjer pa nimamo sknpnega sloveaskega učilišča, njenja le bolj po časnikih naših govonlo. Da pa ta misel in ga tudi ne bodemo zadobili, ako se ne združimo. Ko bi bili pa vsi v Slovenijo zdniženi, bi naru zadostovalo eno namestništvo, ki bi bilo lahko vseslovensko, bi inieli svoje slovenske sodnije in političae in finančne nrade, nadsodnije, šole ia pa vseučilišče. Slovenski možje, Sloveaija bi ne bila le v korist nam Slovencein, ampak celi Avstriji. stopi v življenje, jo jejreba na glas iziekati: Mi vsi SIovenci nočemo biti ne Stajarci, ne Korošci, ne Kranjci, ne Primorci, ini bočemo biti le Slovenci zedinjeni v eni Sloveniji. (Slovenija živela!) Dokler smo razcepljeni, si nikoli ne pridobirno naših naroduib pravic. (Res je!) Ali to ni žalostno in razžaljivo, da se nam SIoveDCem na nasi slovenski zemlji pot zapira skozi sloveiisko Spominjate se vsi, da leta 1866 se je bila vojska vnelajmesto? (grdo je!) Tako ravuanje ne more roditi dobrega Avstrijo na eni, Italijo in Prusijo na drugi strani. Orožje sadu! Vas tlači tuji laški, nas tuji nemški živelj, pa nas Avstrije je bilo nesrečno, in nasledki so bili ti; da je odsto- dolgo več ne bode. Zavedeli smo se, da snio Slovenci, in pila Italiji ne sanio Beueške Labe, ampak tudi Beneške Slo- da za nami stoji se 80 miljonoj Slovaaov, ki z nami čutijo roed vence, kterih 40 tisoe zdihujejo pod jarmom Iaškega naroda, ker Lahi ne prizaavajo Sloveneem naiodaib pravic, marveč po njih z nogami teptajo. Ali Italija še ni nasitjena; lačna je še po Goriški, Tržaški in Isterski deželi; gre tedaj za naš obstanek, ker Italija z rokatni po nas sega in grabi. Da se bodemo tega poljuba obranili, da ne pademo pod požrešno Italijo, je neobhodno potrebno, da se vsi Slovenci zedinimo in združimo, nijo! (Hočerao !) v eno kroaovino, da vstvarimo Slove- Slovenija zedinjena, močna, se bode laže ubranila vsaki zunajni sili, ona bo otela sebi narodnost in svobodo, presvitlemu cesarju, kojemu 8moSlovenci vse skozi vdani ia zvesti, pa lep leskeči biser na združeae v Slovenijo! kroni, to je slovenake pokrajine, Ako stno tedaj vsi Slovenci združeni v Slovenijo, bodemo s druženimi močmi branili svoje, in pravice presvitlega cesarja, in tako Jemu več koristili, kakor če smo v šest kronovin razcepljeai. Prepričaai sem, slovenaki inožje, da ko bi bili benečanski Slovenci leta 1866 z nami vred združeni v Slovenijo, bi ne bili oni nikdar padli pod laško vlado, kjer so vse veke za nas izgubljeni! Zedinimo se tedaj v Slovenijo, dosegli bodemo vse nam prirojene pravice, oteli narodnost in svobodo, In krepko ia vspešno branili nam ljuboAvstrijo in presvitlega cesarja proti V8akemu napadu, proti vsem sovražaikom. (Med govorom in b koncu nebrojni živio- in slava-klici.) Zdaj naznanja predsednik, da se je oglasil za besedo g. dr. Vošnjak deželni poslanec in zastopnik štajarskih Slo- vencev. kar se nam krivičnega stori. (Živeli vsi Slovani!) Ce se po postavnem potu napravi Sloveuija, bode Avstrija sama imela naj veči dobiček. Mi ne razdiramo, arapak bočemo le okrepčati Avstrijo. Prej pa ne bodemo mirovali, dokler se ne dopolni ta naša naj prva želja, dokler se ne zedijaijo vsiSlovenci veno kro novino ,,Slovenijo". (Živela Slovenija! Mi jo hočemo!) Hočemo jo vsi Slovenci, tirjali srno jo iu jo zmeroni tirjanio mi štajarski Slovenci, tirjajte jo danas tiidi Vi, da bo spoznala vlada, da so vsi Sloveuci v tej misli složni, da vsi želijo nSIovenijo°. Ko prenebajo navdušem slava- in živio-klici, bere predsednik še enkrat 1. resolucijo: Kdor je za to, da se zediuijo vsi Slovenci v eni kronovini z enim dež. zborom, naj vzdigne roko. In 10.000 Slovencev je, kakor na en hip, vzdignolo svoje roke in 10.000 Slovencev je sopet izreklo : Slovenija vstani 0 drugi točki: vpeljavi slovenskega jezika v šolah in o ustauovijenju visoke pravne šole v Ljubljani je izvrstno, ljudstvu razumljivo, govoril g. Nabergoj, dež. poslanec tržaške okolice: „0 nobeni stvari nismo toliko govorili, kakor o tej stvari. Že 20 let se zato poganjamo; čuditi se res moraruo, da vendar še znierom tujsčiaa v naših šolah gospodari, naš sloveuski jezik se pa zanemarja in v kot stavlja. Pri vsakem narodu se podučuje v dornačem jeziku, le pri nas ne. Naše peticije od 1. 1861 so se pri ministerstvu vrgle pod klop. §. 19 drž. osaovnih postav nam obeta ravno- pravnost, pa je mrtev. Mi - x~'"*: A" —A"' — dneva (klici: tudi nočemo). ne moremo čakati do sodnjega Zato smo se danas tukaj zbrali da očitao izrečemo: Našemu jeziku se raorajo y šolab dati popolne pravice. Dozdaj naše šole niso bili učinilce, ampak mučilnice. Mesto da bi se um bistril otrokom, vbijala ae jim je nesrečna tujščina v glavo, tujščina, ktera um in pamet nieša prosteoiu kmetiču. Jasno je, da se nam Slovencem krivica godi. To je soper natorno postavo, greh soper Boga. Jezik je dar božji in naj prvi dar, ki ga vživa vsak človek. Bog nam je dal jezik alovenski, ki je prečudno lep, tnil iD bogat. Ker naš jezik še nima svoje pravice, zato se nam Slovencem velika škoda godi. Ako bi se v douiačein jeziku in ue v tujem podučevalo, bi se vednosti iazširjaie ined lu.im ; in ker bi več vedeli, bi si skoz laže pomagali. Naše gosposke bi naui potem tudi v našem jeziku dopisavale, ko bi se v šolab naučili našega jezika. Zdaj -pa nara je tolmača treba, kotni pisači krueta goljufajo iu derejo. Pa tudi više slov. šole moramo iineti za uaše pravnike in za to je Ljubljana naj pripravniše niesto. Predsednik bere 2. resolucijo: V vseb šolab na Sluvenskeru naj se podučnje v slovenskera jeziku, ia to naj se precej začue (Precej ! precej!). Toraj želite, da se izbnše: ali vsaj v enein letu. (Vse ljudstvo kličo: Precej! precej!) Cela 2. točka se potein soglasno piejuie. 0 tretji resoluciji: vpeljavi slovenskega jezika v uradnijah govori g. dr. Lavrič in odda za ta čas predseduištvo g. dr. Žigon u. (Ualje piih.) jIiii