Ustanovitev meščanskih šol v Ljubljani. i-oročai aa seji občinsRcga sveta dne 11. februarja 1919 J a k o b D i ni i! 1 k. \prašaajeo ustaaosiivi meščanskih šol za mesto Ljubijano sc vieCe že nad dvajsei iot, in sict-i od icta 1898. Izprožil je prvi to misel teiianji mestai iu poznejsi uezelni šoL-dti nadzornik i i a n Levec, hi sicer ob priliki, ko je po naroulu mestnega šolskega sveta sestavijal stavbni program za lll. mestoo deško šolo. Mestni šolski svet je prvič razpravljal o ustanovitvi deške meščanske šole dne 6. februarja 1905, in občinski svet je na svoji javni seji dne 2. marca 1905 soglasno sklenil, da sniatra za potrebno, da se v dežeinem stolnein mestu Ljubljani čimprej usta novi vsaj ena deška meščanska šola ter se zato deželni zbor vojvodine Kranjske naproša, naj omogoči preosnovo II. mestne deškc osemrazrednice v občo ijudsko in meščansko šolo s tem, da prevzanie plače novih meščanskih učiteljev na račua deželnega normalno - šolskega zaklada. Mestna občma se je izrekla, da je v tem slučaju pripravljena skrbeti noveniu učnemu zavodu za stvarne šoiske potreb•>čine. Z ozirom aa razpis deželaega šolskega sveta z dne 23. marca 1905, št. 1048, je predložil mestni šolski poročevalec mestnemu šolskemu svetu tudi že učai načrt za trirazredno deško meščansko šolo. Ta učni načrt je odstopil mestni šoiski svet posebni konferenci strokovnjakov, ki^se je vršila dne 9. junija 1905, v posvetovanje in odborenje. Na podlagi poročila in d,ebate se je sprejel učni aačrt, ki je bil prirejen za splošne potrebe praktičnega življenja s primernim ozirom tudi na potrobe obrtnega stanu. Na seji mestnega šolskega sveta dne 20. maja 1905 se je razpravljalo tudi o službenili prejemkih učiteljstva na meščanski šoli. Učiteljske piače z vsemi pritiklinami naj bi po nasvetu mestnega šolskega svcta prevzela deJ_ela, skrb za stvarne potrebščine meščanske šole pa mestna občina. O vseh teh nasvetih mestnega šol« skega sveta je razpravijal in jili tudi v celoii odobril in sprejel občinski svet na javni seji dne 7. noveinbra 1905. Pri teh sMcpih je ostaLo. do ieta 1910, in slcer zaradi tega,. ker vecina dezelnega zbora ni hotela nicesar sližati o ustanovitvi raeičanske šoie v Ljubijani, dasi. ]e biia dy-ieinegu zbura Uuiinost, da, bi poskrbel za auseviKi ia kiUturno naobra^bo. svojih. davkoelajievaicev. Na seji tine 1. fabruarja iyi0 Je aeieiai zbur vse tuzadevne skiepe občinskega sveta odklonil. iLeta. 1910. je stppilo vprašaiije o ustanovitvi deške ineSCuaske šole v nov Štadij. Na javni seji obCiaskega sveta dne 20. januarja 1910 je bila sprejcta resolucija obCinskega svetnika ur. tr. Novaka giede ustanovitve nove deške šole za kolizejski okraj. U tem prediogu, oziroma resoiuciji se je posvetoval mestni šolski svet nas voji seji dne 22. marca 1910 in skienil sogiasno: a) za kolizeski okraj naj se zgraai nova mestna siovenska aeška Ijudska šola; b) s to šolo, ki iniej samo pet prvotnih razredov, naj se obenera ustaaovi pod eno streao samostojna deš k a rn e S C a n s k a š o 1 a. V ta namen aaj bi se odločili od 11. mestne .šole tnje visji razredi, ki se naj formujejo kot samostojna' trirazredna meščanska šola. Na izredni seji občinskega sveta dne 19. apnla 1910 so Dili vsi skiepi mestnega šoiskega sveta soglasno sprejeti in poick tega se doaatni pieaiog šoiskega odseka: »Dežeaii odbor se aaprosa, da prevzanie piace uciteijstva aa mesčanski soli vsaj v tej meri, koiikor znašajo za ljudskošoisko uciteljstvo, povišek za mešcanskošoiska uCiteijstvo bi pa prevzeia mestna obcina.« Ueželni odbor je pa glasom dopisa z dne 13. junija 1910 tudi to prosnjo odklonil. Vse tozadevae popolnoma utemeijene piošnje za obči kulturni dobrobit slovenskega naroda so bile brezuspešne! Vprašanje o ustanovitvi mcščanske šole pa zaraditega ni zaspalo. Potreba o ustanovitvi meščanskih šol je prihajala z vcdao večjo silo na površje. Za to so se zavzemali posebno obrtni krogi na razniii shodih. Za ustaaovitev meščanskih šol jc povzdignilo svoj glas tudi organizovano slovensko učiteljstvo vse Slovenije, in sicer s spomenico Narodni vladi SliS z dne 2. novembra 1918. Točka 10. te spomenice so glasi: »Narodna vlada preosnuj sedanje deške in dekliške osemrazrednice v petrazredne Ijudske in trirazredne meščanske šole, kjer za tako preosnovo govore krajevne potrebe.« Brezdvomno govore za ustanovitev meščanskih šol v Ljubljani krajevne potrebe. Oziri na naše obritio šolsuro, na ačiteljišča, na prenapolnjcne srednje šole ia na splošni napredek Ijubljanskega prebivalstva nas silijo uvaževati vprašanje o ustanovitvi meščanskih šol. in ko se je dne 18. julija 1899. leta debatiralo na seji občinskega sveta o potrebi meščanske šole za Ljubljano, se jc izjavil naš spoštovani gospod župan dr. Ivan Tavčar tako:ie: »!sTi umestno šaliti se s šolo in še manj uniestno pa, da bi prešli preko^ tako važnega in resnega vprašanja na dnevnl red, ker je očividno in dokazano, da se i ešitvi tega vprašanja ne boino smeli izogniti.« In že leta 1898. je rekel blagopokojn; deželni šolski nadzoniik Fran Levec: vPo niojih rnislili se vprašanje o ustanovitvi meščanskih šol v Ljubijani ne da več spraviti z dnevnega reda. ker smo Kranjci y tcm oziru zaostali celo za Ualmacijo h\ Bukos ino ia je Ljubljana zdaj edino deže!no stolno mesto v Avstriji brez javne uicšcanske šole.*; Poglejnio, kako znajo v dragih dcželah ceniti meščanske šole! Ccška n. pr. ima 392 meščanskih šol, Moravska 144, Galicija 58, Šlezija 30, Štajgrska 28, Pri- niorska 8., Dalmacija 7, Koroška 7 in Kran]ska 2 meščanskl šoli (v Krškem in v Postojni). Ce prlmerjamo število prebivalcev s štsvilom učiteljev meščanskih šoL prlde na enega učitelja meščari^dh. šol na Ce^ škem okroglo 2<X)0 prebivalcev, v Pragl 900, na Moravl 3000, v Šleziji 5000, ha Koruškem 8000. na Štajerskem 13.000, v Qallctji 15.000, v Ualmaciji 15.000 in na Kranjskem pa 45.000 prebivalcev.  Poglejmo, kakšno nalogo, vrednost ia vaznost lrnajo niescaribke Soie! iviebcansKe soie unajo v prvi vrsti nalogo, pnpravljati učence za prakticno živijenje tako, aa dODirao ODrtaike, trgovce m aiiine gospoaaijc, ki so sposobni niteti za aupieuKom časa. iNekaten ucenci pa Iirepcn6 še po večji izoDiazbi; zato so aDsojventom mescaaskia sol oovoijeae te-ie ugouaosu: ue lmajo ucni nacrt tako urejen, smejo vstopui iz č. razieua v 4. razrea reaiKe, ozauaia iz 4. razieua mescansKe soie v 5. razred realke, v ucitetjisce, v visje trgovske soie ln v kauciaice; aalje v QVoruzreano trgovsko soio, v mornarsko (navticno) šoio, v strokovne šoie na teaaoioskem obrtnem muzeju, v razne grancne zavoae ln višje stroKovne lecaje; v drzavno obrtno Soio, v vse strokovae suit-, v kmenjsKe sreanje šoie, v visje šoie za vmorejo m sadjerejo, v vse gospoaarske šoie, v učiteijski tečaj na goaoenem koaservatoriju itd. Absolventje meščatiskih šol postaaejo lahko poduraaniki in uradniki pri pošti in železnicah in lahko tudi državnl uradniki. Zaradi teh velikih ugodnosti, ki jih imajo absoiventje inešoaiiskih šol, je bivši sloveaski državni poslanec in sedanji naš ministrski podpredsednik gospod dr. A. Korošec pozivljal v državnem zboru kranjsko deželno vlado, da naj ustanovi čim več meščanskih šol na Kraajskeiru Važnost meščanskih šol jc pripozaal tudi bivši češki državni poslanec Bufival, ki je v odsekn za službeno pragmatiko državnih uradnikov predlagal, da naj se dovršenl 4. razred meščanskili šol šteje kot enakovreden (5etrtemu razredu srednjih šol. Prl utemeljevanju tega prcdloga se je poudarjalo, da podaje dovršeui 4. razred meščanskih šol zaključeno in zaokroženo znanje; da je učni načn mcščanskih šol prav moderno zasnovan ter da se bodo s tem razbremenile srcdnje šole. Široki sloji ljudstva ne morejo pošiljati otrok v srednje šole, pač pa jim bo meščanska šola ouprla pot v praktičiie stanove. Ce ta ali ona meščanska šola morda danes še ne doseza svojega namena, je treba edinolc prenarediii učni načrt ter ga prikrojiti krajevnim potrcbam in raztneram primerno. zakaj meščanske šole nimajo enotnega učiiega načrta kakor ljudske šole, ampak ima skcraj vsaka poseboi učni načrt, ki se ozira.na praktične potrebe dotičnega kraja. Jz povedanega je razvidao. da so meščanske šole velike važnosti in koristi. Pomaiijkanje mešačaskih šoi je največ krivo, da dere pri nas vsa mladina v sreclnje šole. Posamezni razredi srednjih šol so zaradi tc;«>;a prenapolnjeni, zbog česar trpi pouk, učenci pa zaradi nezadostnega predznanja zaostajajo iti izostajajo. Taki iičenci bi pa lahko prav dobro napredo\ali v mesčanski šoli ter bi bili izvrstna pridobitev za našo obrt in trgovino, tako so pa brez pravega znanja nekaki propadii dijaki ter.se obesijo tani. kjer se k morejo, da si s silo priborijo košček vsakdanjega kruha, če se niso poprej že popolnoina pogubili ter postali maiovredna in nevarna bitja v človeški družbi. Kako se pogubc dijaki nn srednjih šolali, nara kaze la-ie pmaera, ki seai jo aor>u svoj Cas se od pokojnega aezeiae^a soisice&a naazormka rr. Levca: Leta lao9 se je vpisaio v tukajsnjo reaik.o v l. razred lu ucencev. ua teh jin je pnsw v Z. razred 70, v tretji 48, v Cetrti 3H, v peti 21, v sesti 15 in v sedmi le 14 aijakov! i.sto ieto je vstopilo v tukajsnjo vi^jp gi mnazijo v 1. razrea 221 ucencev; na koncu leta jih je t>uo samo se loO, ki so aosegli ucni smoter; v peto Soio jih je pmio •samo 21 m maturiraio jin je pa oa ^zi, ki so se vpisaii v prvo soio, saaio lai Poseono mocno lzostajajo aijaki v spodnjin stinh razieaih. Uuieajeno iexo jih je lzoitaio v prvin stinti razreain aa reaiki n>S, aa gannaziji pa iyol vsi ti propaaa Qijaki bi gotovo aooro lztiajaii na mescanski soa, ko Di jo imeii. Upara, aa sem doprinesel dovelj dokazov, kako upravičene in utemeljene so zaateve po ustanovitvi meščanskin sol v Ljubijani. Pouoarjam, da viaaa na višjem soiskem svetu m na poverjenistvu za nauk in bogočastje prav ugodno razpoložeuje za otvontev meščanskih šol v Ljubljani. S tega mesta je bil mestni šolski svet na podstavi spomenice organizovanega siovenskega učiteljstva povabljen, da postavi vprašanje o ustanovitvi meščanskih šol v Ljubijani zopet na dnevni red. In to se je zgodilo na redni seji mestnega šolskega sveta dne 19. decembra 1918. Sprejeti so bili ti-le predlogi: 1. Mestni magistrat Je naprositi, naj izposluje na Narodni vladl SHS v LJubljani, oziroma komisiji za začasno vodstvo in likvidacijo deželne uprave, da se sklepi mestnega šolskega sveta z dne 20. inaja 1905 in občinskega sveta z dne 7. novembra 1905, ki se tičejo ustanovitve deške meščanske šole v Ljubljani, čimpreje rcalizujejo. 2. Učni načrt, ki ga je presodila po sebna enketa, je iznova pretresati ter ga eveiitualno popraviti ia prikrojiti današnjim praktičnim potrebam. Poleg II. inestne deške osemrazrednice naj se na isti način in pod istimi pogoji preosnuje čimprej ludi niestna dekliška osemrazrednica pri Sv. Jakobu v Ljubljani v občo petrazredno ljudsko in trirazredno meščansko šolo. Hkrati je pozvati vodstvo mestne dekliške oseinrazrednice, da sestavi poseben učni načrt z*a nameravano dekliško nieščansko šolo. 4. \' svrho presojanja predloženega učiiega načrta naj skliče mestni šolski svet posebno konferenco strokovnjakov. 5. Vsestransko proučen načrt je predložiti občinskemu svetu in višjemii šolsketnu svetu v odobrenje. Tako se glase predlogi mestnega šolskega sveta. šolski odsek pa predlaga sledeče: Slavni občinski svet skleni: 1. Vse ljubljauske ljudske šoic se preosnujejo tako. da imejmo poslej le 5razredne deške, oziroma Srazredne dekiišek ljudske šole. II. Namesto dosedaj obstoječih šestih, sedaiih in osralh razredov se ustanove: 1) v mestu ena deška štirlrazrediia liioščanska šola; 2. v inestu ena dekliška štirirazredna ineščanska šola; 3. v Sp. Šiški ena deška štirlrazredna nieščanska šola; 4) v Sp. šiški ena dekliška štirirazredna meščanska šoia. III. Ljudske šole so pod svoiiui vodstvom, meščanske šole pa pod svojint ravnateljstvom. IV. Mestnenm šolskemu svctu se naroča, da skliče nemudonia konferen- co strokovnjakov za sestavo učnih načrtov za iinenovane štiri meščaoske šole. V. Vsestransko proučene učne načrte Je predložiti občinskemu svetu t odobrenje. VI. FoverjeniStvo za nauk in bogo6astje se naproša, naj takoj sistemizuje učna mesta in službe razpiše. VII. Mestnemu magistratu se naro6a, da nemudoma začne s pripravami za otvoritev meščanskih šol s prihodnjim šolskim letom. ¦ Vse te predloge poročevalca tov. Jakoba Dimnika je občinski svet s o g 1 a s no sprejel. S tem je izrečena prevažna in odločilna beseda. Kar so zlega zakriviIe prejšnje korumpirane in gnile razmere, to naj sedaj popravi zmagujoča sila demokraške narodne prosvete! S prihodnjiin šolskim letom dobi Ljubljana 4 štirirazredne meščanske šole: eno deško in eno dekliško v niestu ter eno deško in eno dekliško v Spodnji Šiški. Radujemo se tega napredka in ga od srca pozdravljamo!