Prirodopisno - natoroznansko polje.
.              '    ¦¦ :    ''"         '      Štorklja.
^ .                 PreljuM otroci!   Težko, da je kdo med vami, ki
>J@>^-V      *>i ne bil  še  flič slišal o 6nej čudnej ptici,  ki vam je
^\č$*A^^Jjtynj     znana pod imenom Sterk ali štorklja.   Ali, nijste še
"^^^^gj^^flJ^    iiikoli nie slišali o ptici, o katerej se pripoTeduje, da svoje
^^-^^^PIIpm^;   mlade na herbtu nosi,  da je uči letati in da je otema
^^^^^^^^Mp   nevarnosti  ako nesreča preti poslopju, na katerem sta-
^^^^^^^H^   nuje?  Da da,  to ptico na njenih visokih,  štorkljastih
^K^.,^^3^^   nogah gotovo poznate.  Vsi, ki prebivate na kmetih, vi-
- 146 -
deli ste jo morda živo, nekateri ste čitali o njej, a ti, slovenska mladiua, ki • prebivaš v Ljubljani,  vidiš jo lehko v ljubljanskem muzeji.   Tudi denašnji ¦ nVertec" vam jo kažev majnnej sliki, ter mislim,  da bodete zadovoljni, ako' vam nekoliko več pove o tej ptici, ki se je ljudem tako prikupila kakor do-mača lastavica.
Štorklja, katero po raznih krajih tudi različno zoy6, šteje semedvefije močvirne ptice.   Visoka je blizo do jednega metra, razkriljena pa meri do 2 metra.   Vsa je belega perja razven  černih perot in ttidi okoli očes ima gol čern kolobar.    Visoki nogi sti radeči,  ravno tako tndi dolgi koničasti kljun a rep je podoben prisekanemu škrijcu.
Štorklja se nahaja razven merzlib. severnih krajev skoraj porsod po Ev-
ropi.     A gnezda si nareja samo po nekaterih in sicer po takib. krajih, koder
so velika močvirja ali pa raokre loke in travniki,  po katerih lovi živež sebi
in svojim rnladi6em.   Naši slovenski kraji jej nijso po volji,  na Hervatskem
_ okoli Zagreba je tudi ne vidiš, ali že malo nižje okoli Siska in dalje v Posavji
Lje navaden gost po raseb.
Včasih se štorklja jako raoSki derži in šeta, pa ima tudi res nekaj moš-kega in veljavnega na sebi; ali ogleduj jo, kakor hočeš, — štorklja je . . . štorklja, to je, nekaj štorkljastega zrnirom na njej ostaja. Živi se posebno ob žabah iu žabjih. ikrah (jajcih), pa tudi ob kačah. Za berbanje in iskauje tacega živeža po lužah iu po germovji jej je posebno dolgi kljuu zel6 pripra-ven. Ako ne najde žab, ali kač, lovi si tudi miši, večje žuželke, osobito bu-čele, da}je drobne tičice, cel6 mlade jerebiee, ki so nam tako v slast. Da jej ljudje za to nijso toliko hvaležni, kakor za to, da kače zatira, tega mi menda nij treba pripovedovati.
Da se je Ijudem prikupila, pripomoglo je menda to, da gnezdi«kakor lastaviea jako rada na hišah iu pristavah, ter se tako rada driiži z ljudmi. Za veliko dobrotnico imajo priprosti ljudje štorkljo posebno zat6, ker mislijo po starej veri, da je žtorkljino kakor lastavičino gnezdo hiši na srečo. Ljudje'-so pa že taki, da imajo radi tega, kdor zahaja rad v njihovo druščino, kdor rad burke uganja, verhi tega jim pa včasib. Se kaj dobrega stori, naj si je tudi. malo — štorkljast.
Štorklja klepeče smešao se svojim dolgim kljuuora kakor s lcakiiu kle-petcem, posebno kedar vali. Ali kakor je štorkljasta, letati pa zna tako spretuo in ximo, da se jej ne moreš načuditi. Letaje derži vrat iztegaen na ravnost pred se, 'bedra pa nazaj. — Večkrat stoji ob jedaej samej visokej nogi, kar se nam čudno zdi zaradi tega, ker nijsmo takih umetnic navajeni.
Štorklje žive navadno po dve ia dve (on ia ona) ob vodah, po moč-¦viijib in mokrih travnikib, a to samo od pomladi do jeseni. Pod jesen od-hajajo iz našibin. drugib. krajev v daljno Afriko, in prihajajo k nam zopet na p6mlad.
Štorkljino gnezdo je naneseno iz vej ia suhe bersti, a kotanja je obložena z biSjem, šašem, travo, cunjami, papirjem in drngo mehko šaro. V osmih dneh je delo končano. Ako štorklji nij rnogoče gnezda delati na kakej strehi, postavi ga tudi na verh kakega visokega drevesa.
Ona iznese navadno po gtiri velika belkasta jajea in vali sama, on jo pa hrani ia skerbi za njeuo varnost.   Koacein četertega tedua se mladiči iz-
_ 147 -
vale in zdaj se začno za stariSe težavni dnevi. Treba jim je donašati obflo hrane, s perva mehkejše in drobnejše, pozaeje pa vse vprek, kar je po trav-nikih in močvirjih dobiti, miši, žabe, ribe, slepirje in kafie. Perve dni je morata pitati, pozneje jim raztergano hrano pokladata, tudi jira potrebno vodo donašata v kljunu.
Štorklja je zel6 pametna ptica. Kaj dobro pozna človeka in presodi njegovo dejanje. Ondu, kjer ve, da so jej ljudje prijazni, takčj se udomači in naseli na hišah. Kjer pa vidi, da jo zalezujejo ali da kaj hudega snujejo proti njej, ondu je jako aezaupna in oprezna, ter jej nij mogoče blizu.
Ker je pri prostih Ijudeh, kakor sem že omeuil, štorkljino gnezdo hiši na čast in varščino, zat6 jira gnezd ne razdirajo, nego jim nastavlajo sem ter tja cel6 stara kolesa ali zbite dešeice na verhunec hiše ali tudi na diranik. Kes da ne škoduje štorkljino gnezdo hiši kar nic, ipak se je pripetila že ne-sreča, da je zanesla Storklja v gnezdo tleč og6rek s polja, kjer so poprej ku-rili pastirji, in tako je zgorela pristava, na katerej je ptica svoje gnezdo imela, z drugim poslopjem vred.
Štorklje nij težko privaditi, da ostaja na dvorn ali na vertu; potem se privadi tudi domače hrane. Nekatere letajo po dnevi tudi od biše same na polje, koder si iščejo zernja za plugom, z večera pa se vračajo zopet domčv. Take štorklje ostajajo tudi po zimi pri biši in ne odhajajo v Afriko.