Političen list za slovenski narod.
^Ki prejema veli«: Za oelo leto predplačan 15 fld., ta pol leta 8 rl'*, u četrt leta i fld.. za en mesec 1 fld. iO kr. f •teiaittraelJI prejeaaa velji: Za eelo leto 12 sld., za pol leta 6 fld., la četrt leta > rlA.«	meMc 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke reijajo 7 kr. Hareinln* prejema epravniltvo (adminiitraeija) in ekipedicija, Semeniške ulice št. 2, U., 30
Nainanlla (inierati) le ipr^emajo in velji triitopna petit-vnta: 8 ki., če le tiska enkrat: IS kr če le tiska dvakrat; 15 kr., če le tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji ae cena primerna zmanjša
Rokopisi le ne vračajo, nefrankovana pisma se ne iprejemajo.
TrednlStvo je v Semeniških olicah h. št. 3, I., 17.
Iihaja viak dan, izvzemii nedelje in praznike, ob > ,6. uri popoludne.
^tev. SOO.
V Ljubljani, v petek 12. septembra 1890.
r^tnilc XVIII.
Slavnost v Olji.
(Konec)
Tesooba prostora oaro oe dopušča, da bi obširno govorili o slavnosti druzega dne. Torej le en passant! V ponedeljek dopoldne ni bilo določene točke na vsporedu; mnogi so si ogledali razvaline znamenitega gradu nekdaj slavnih grofov celjskih. Popoldne pa je vse iznenadil banderij kmečkih fantov iz Savinjske doline, ki so v čedni opravi z narodnimi zastavami na čilih konjih prijezdili do hotela, kjer je bilo navadno shajališče ; bilo je vseh nad 30. Krasen in veličasten bil je prizor, ko se je pomikal slikoviti banderij pred vrstami »Sokolov" in ostalih gostov skozi mesto in mestni park do vozov, ki so jih čakali zunaj mesta, da jih popeljejo v Žalec. Mej potjo so celjski razgrajalci z zidu pri takozvanem „Waldhausu" prav surovo napali slovensko družbo; žandarji pa so hitro naredili mir.
Prisrčen bil je sprejem v odlično ndrodnem Žalcu mej pokanjem lopičev. Župan g. Hausen-bichler je pozdravil vso družbo pri vznešenem slavoloku, tri gospodičine so zastave okrasile z venc'. V trgu je kar deževalo šopkov in vencev na Sokole. Po kratkem odmoru pri g. županu šla je vsa mnogobrojna družba v krasni park pri gradu »Novo Celje", katerega je knez Salm-Reifferscheid odboru dal na razpolaganje. Na tem lepem in primernem prostoru, kjer so bili postavljeni šotori, mize in klopi, razvila he je popoldni prav živahna ljudska veselica. Iz okolice nabrala se je velika množica ljudi. Svirala je godba požarne brambe iz Zagreba, »Slavec" je zapel več lepih zborov. Sokoli pa so telovadili na drogu in bradlji. Oglasilo se je tudi več govornikov. Tako je g. dr. Tre o zahvalil vse goste, izrazil obžalovanje zaradi tolikega sramotenja v Celju in priznanje okr. glavarstvu celjskemu, ki je strogo vzdržavalo red po svojih organih, ter končal s trikratnim »živio"-klicem na presvetlega cesarja; vse občinstvo je navdušeno odzvalo se njegovemu umestnemu pozivu, godba je zasvirala cesarsko himno. Govorili so še dr. Mazzura, Josip Nolli in dr. Triller. Mej tem se je zmračilo in družba se je vrnila v gostoljubni Žalec, kjer je bilo do 11. ure
pri vrlem narodnjaku in županu zopet jako živahno gibanje. Vrstili šo se govor ža govorom.
Ker so došla iz Celja mnoga poročila, da se zopet zbirajo po ulicah zlikovci in člani »Sudmarke", ki so ob jednem imeli v Celju svoje zborovanje, naznanili so staroste iz Žalca brzojavnim potom okr. glavarstvu v Celje, naj skrbi za red, ker bi sicer »Sokoli" ne bili odgovorni za mogoče slabe posledice. Sklenili so namreč vsi tako dolgo ostati v Žalci, da bi se od tu vrnili naravnost na celjski kolodvor. Glavno zbirališče pouličnjakov je bila kavarna »Central" pri magistralnem poslopju. Tu so govorili najustodnejše govore ter napadali z jajci in kamenjem vsak voz, ki se je od 8. do 11. ure vračal iz Žalca. Navzlic vsemu kriku in surovemu vedenju so mestni redarji celjski gledali čez prste večinoma najetim razgrajalcem.
Da se niso zgodili neprijetni izgredi, ker »So-kolci" so bili vsled vednih napadov, osobito pa pri »Waldhausu", do skrajnosti razvneti, prišel je vra-čajočim se iz Žalca po 12. uri nasproti velik del celjske vojaške posadke in žandarji, ne ravno tem v varstvo, temveč celjskim razgrajalcem.
Iz-mej mnogih slučajev, ki pričajo o surovosti ali pa budalosti neke celjske klike, navedemo le dva. Nadučitelj g. Porekar s Huma pri Ormožu hotel je oddati ključ od sobe v g. Košerja hotelu; mej potjo pa ga je napal neki Schaupp in udaril po glavi, da so drugi dan na mestu videli sledove krvi. Ranjencu je dr. RiebI zavezal rano; Schauppa je mestna policija sicer prijela, a takoj zopet izpustila.
Drugi slučaj. Tajnik celjske posojilnice in Sokol g. Lončar vračal se je sam domov v svoje stanovanje. Ko je ravno odklepal vrata, napala sta ga zavratno učitelj Gusenbauer in Edvin Ambro-schutz, sin znanega okrajnega šolskega nadzornika. Gusenbauer je strgal klobuk g. Lončarju, ki pa je suroveža zgrabil in izročil pravici. Ambro-schiitza je prijel orožnik. Omenimo še mimogrede, da je znan celjski nemčur obljubil po 5 gld. za vsako sokolsko pero, katero se mu prinese.
Poročilu svojemu o slavnosti, ki se je sicer sijajno vršila v vsakem oziru, dodamo še bistveni po-
LISTEK.
Zadnja dneva Marije Stuar^.
(Spisal baron Kervyn de Lettenhove; poslovenil J. Benkovič.)
(Dalje.)
Služabniki Marije Stuart so bili tako zbegani in potrti, »da so skoro obupavali". Tolažila jih je milobno, kažoč jim na steni preprogo, v katero je uvezla trpljenje našega Zveličarja od njegove zapu-ščenosti in njegovih prestanih muk do zmage njegovega vstajenja in častitega vnebohoda. V priloženi legendi si je morda vpodobila sliko svojega lastnega trpljenja: »A Juda proditus, a turba captus, spinis coronatus, depositus, sepultus, resurgens, ascendens, vindex malorum, gloria bonorum." — »Tam je temelj moje sreče," — rekla je okoli stoječim. Ko pa joku in ihtenja le ni bilo konca, nadaljevala je: »Kvišku, bodite srčni in molimo k Bogu!" Obrnivši se proti ženam je dostavila: »V^ pa pridite in čujte z menoj!" In ko so bile vse okoli nje zbrane, spomnila se je besed apostola Janeza, od Zveličarja toliko ljubljenega, katere je zapisal v svoj evangelij:
»Ker je Jezus vedel, da je prišla njegova ur», da odide s tega sveta k očetu, in ker je ljubil svoje, ki so bili na tem svetu, ljubil jih je do konca."
»Vlije vodo v umivalnico in začne umivati učencem noge."
»Peter mu pravi: ,Gospod, ti mi hočeš umivati noge?' In Jezus mu odgovori: ,Ce te ne umijem, ne bodeš imel deleža z menoj; in če sem jaz, gospod in učenik, umil vam noge, morate i vi drug drugemu noge umivati. Vzgled sem vam dal, da tudi vi delate tako, kakor sem jaz vam storil.'"
Marija Stuart je imela Zveličarjevo britkost v vseh stopnjah trpljenja pred očmi. Gled6 na to, kot vzor resignacije, ukazala je prinesti si skledo z vodo; in kakor je imela navado vsako leto pri obredih velikega tedna delati, pokleknila je pred ženami ter jim umila noge.
Polnoč je ravno minula. Marija se je podala v svoj oratorij. Spremljevali sta jo dve dvorni gospi, Elizabeta Kennedy in Elizabeta Curle. Tu je pisala, duševno popolno mirna, svojo oporoko, v kateri je za vse natančno poskrbela: od legacij, katere je
snetek dopisa iz Celja, katerega je objavila mariborska »Sadsteirische Post". Dopisnik piše: So-kolska slavnost zvršila se je sijajno. Bila je navdu-ševalna in poniževalna, navdnševalna za nas in poniževalna za naše nasprotnike. Sijajni izid te slavnosti pa nam je tudi zadoščenje za neizmerne ovire, katere ste nam delali vi gospodje nemške klike.
Osramočeni so vaši malovredni napori in prerokovanja. A zvršilo se je nekaj druzega. Imate svoje pomagače, s katerimi vas moramo odslej jed-načiti, razdelili ste nemška znamenja pometačem ulic in enakim osebam, plačali jim pijačo, prej pa že dva tedna po svojem glasilu pripravljali za izgrede in napade.
Povsod smo tudi videli nastavljene te malo-vredneže. Sodišče bode še itak imelo opraviti s temi ljudmi. Nakopali ste si sramoto.
Gostje naši ločili so se od nas z zavestjo in vtisom, da je večina celjskega prebivalstva gostoljubna in uljudna, da pa vi gospodje gotove klike v Celju niste nič boljši od katilinaričnih eksistencij, s katerimi se bratite. Predrzno se ponašate s svojo omiko, ali pa so pouličnjaki omikani ljudje? Trdili smo vedno, da se ogibljemo vsakega izzivanja in napadanja; vsak poštenjak nam mora sedaj po slavnosti pritrditi.
Ce so v kakem mestu pretepači in umazanci, to ni še neodpustljivo; neodpustljivo pa je, da kdo tem ljudem podaje roke.
V spominu nam ostanejo vedno besede telegrama, poslanega iz Žalca c. kr. okr. glavarstvu: »Z ozirom na pretilna poročila prosijo sokolska društva izdatne podpore, eventualno vojaške pomoči, sicer si bodemo morali sami radikalno pomagati". Prišla je vojaška pomoč in zabranila nameravani napad. Ko pa smo korakali mimo kavarne »Central", metali so na nas jajca in kamenje. Vojaki in žandarji so zabranili na srečo radikalno samo-obrambo.
To se nam je zgodilo v Celju pred očmi župana, ki stanuje le 10 do 20 korakov oddaljen od te kavarne I Zakaj niste imeli poguma, da bi bili prej razpodili to druhal?
Ne opravičujte se torej pred svetom, gospodje od znane klike, z nobeno besedo; vsi ste obsojeni,
dala bolnicam in šolam, do prodaje kunj in porabe vozd za dvorne gospe. Potem je pisala pismo francoskemu kralju, katero je datovano 18. februvarija, ob drugi uri zjutraj. Naznanja mu svojo smrt in ga prosi, da izvrši njeno zadnjo voljo. Ta spis nam jo kaže v vzvišenem ponosu nad razžaljenjem grofa Kenta: »Katoliška vera in moje stalno pogajanje za pravice, katere mi je dal Bog za to krono, sta vzroka moje obsodbe; in vendar rai nočejo dovoliti, da bi povedala, da moram umreti radi katoliške vere." Drugo pismo je imelo naslov na njenega bratranca, vojvodo Guise-a. Se tretje pismo je napisala škotskemu kralju, a tega nimamo več. S kako tožnimi in bolestnimi občutki se je moralo posloviti ljubeče materino trce od svojega neposlušnega in nehvaležnega sina I
To opravilo, s katerim se je zamudila dve uri, utrudilo jo je tako, da je legla na posteljo, ne da bi iskala spanja. Dasi je zatisnila oči, vendar so se ji ustnice vedno premikale v molitvi. Njene gospe 80 čitale zvečer navadno životopis kakega svetnika, čigar trpljenje ji je dajalo uteho v žalosti. V tem hipu je došel odgovor njenega miloščinarja, in ne-
vi sami ste se obsodili, vi ste predrzno klicali po bajonetih proti nam ter pripravljali in hojskali dva tedna svoje pomagače. Daues vam kličemo le resno besedo: Vi gospodje nemške teroristične klike, vi sami ste pri naši slavnosti zakrivili svoj političen bankrot. Malovredne napadnike zadela bode roka pravice, vi pa od nemške klike obsodili ste se sami.
Rim in Italija.
II.
Znamenit ostane v zgodovini rimske države 20. dau septembra 1870. 1. Tedaj so se namreč razmere tako ugodno razvile, da so prostozidarji, vzlasti italijanski dosegli svojo najiskrenejšo željo, da so se polastili Rima, ne da bi se jim bilo treba bati kakega ugovora tujih držav. Pij IX. ni hotel prelivati krvi, le toliko je čakal, da so sovražniki pri Pijevih vratih predrli zid ter s tem pokazali, da si hočejo Rim s silo osvojiti; tedaj pa je precej zaplapolala v mestu bela zastava, v znamenje, da naj se naskok ustavi, ker papež želi pomirja, da se raz-govarja s sovražnim poveljnikom. Kmalu so bili dogovori o pogojih glede na predajo Rima gotovi; sklep se je izvršil in podpisal v »Villa Albani".
Ta pismeni dogovor je jako važen, ker je v sedanjih razmerah podlaga za državnopravno in mednarodno stahšče sv. Očeta. Prva točka dogovora slove: »Mesto Rim (izvzemši Vatikanski grič, fort S. Angelo in Leoniuski del mesta), vse njegovo orožje, zastave, skladišča za smodnik, vsa vladi pripadajoča posestva izročajo se armadi Nj. Veličanstva kralja italijanskegif^ Ta točka je za naš namen med vsemi drugimi najvažnejša. Pred vsem nam je pomniti, da se papež ni odrekel svojim pravnim zahtevam s tem, da je dejanjsko sovražnikovi prosili izročil Rim. Dogovori gled^ na premirje se omejujejo le na dejanjske razmere, ne da bi se dotikali prava. Razmere pravne se vrejujejo s sklepanjem miru, ki mora biti potrjen od nasprotnih si vladarjev. Papež pa in italijanski kralj nista nikoli sklenila miru. Kako malo je mislil papež Pij IX. odreči se svojim zakonitim pravicam do rimske države, spoznamo iz pisma njegovega tajnika, ki ga je v istem času razposlal zastopnikom raznih držav; ondi pravi tajnik: Papež ukazal mi je razglasiti, da je taka sila ničeva in brez veljave in da iz tega ni sklepati, da bi se bil on ali njegovi nasledniki kedaj odrekli zakonitim svojim pravicam ; te si hoče vsikdar papež pridržati, da jih ob svojem času zopet začne izvrševati.
Razvidno je iz tega, da je papež sicer prisiljen dejanjski izročil mesto sovražniku, da si je pa svoje pravice do mesta ohranil. Kaj tacega se čestokrat dogaja v zgodovini, in mednarodno pravo ima za to svoj posebni izraz, imenuje tako postopanje: post-liminij. V takih razmerah živi postavni vladarski dedič hanoveranski, kralj sicilijski itd.
To je torej državno pravno in mednarodno stališče papeževo v sedanjih razmerah, on je tudi sedaj de jure samostojni vladar rimske države, ker se ni nikoli odrekel svojim pravicam in je tudi samostojen de facto, dasi tudi le v Vatikanu. To so vladni listi sami priznali v najnovejšem času, ker so ločili vatikansko in italijansko ozemlje ter vpili, da je papež stopil na tujo zemljo. Papež ja torej suveren v Vatikanu, kot tak ima na svojem dvoru zastopnike
raznih držav, kot tak sprejema njih poslance, kot samostojen vladar sprejel je tudi nemškega cesarja.
Iz tega pa sledi, da rimsko vprašanje, o katerem se toliko govori in piše. oi italijanska notranja ali domača zadeva, marveč da je mednarodna, kar bi radi utajili prostozidarji, da imajo torej katoliki po širnem svetu ne le pravico, marveč tudi dolžnost kot podložniki svojega cerkvenega poglavarja zahtevati, da se mu vrne njegova last, ki mu je vzlasti potrebna za neodvisno, vspešno izvrševanje vzvišenega poklica. V tem smislu govori Leon XIII. r raznih svojih okrožnicah; s tem so uničene vse nade, ki so jih cerkveni nasprotniki stavili na »miroljubnega" Leona XIII., ki z isto odločnostjo in zavestjo zagovarja pravice rimske stolice, kakor slavni njegov prednik in kakor bo moral storiti tudi vsak njegov naslednik, ako bo hotel zvest ostati svojemu poklicu. Mi avstrijski katoliki imamo v političnem in verskem oziru dolžnost, da se proti-vimo načelom, na katerih se je ustanovila s krivicami zedinjena Italija, ker istim načelom zvesta hoče ugrabiti tudi Trst in Trident ter s tem tudi mnogo Slovencev vtopiti v valovju italijanskem.
Politični pregled.
v Liubljani, 12. septembra. J%'otran}« dežele.
Deželni »bori snidejo se, kakor poročajo dunajski listi, v prvi polovici meseca oktobra. V kratkem bodo imenovani novi deželni glavarji v kronovinah, kjer so bile letos nove volitve.
Češko-nemška sprava. Na vseh shodih, katere sklicujejo češki poslanci, oglašajo se volilci proti spravi. Tako je nedavno staročeški poslanec ■\Veidenhofor sklical shod volilcev v Hompolci in se izjavil proti spravi v sedanji obliki. Rekel je sicer, da boda glasoval v prvem branji za vse predloge, pri specijalni razpravi pa si boda dobro ogledal vsako točko, je-li dobra ali slaba, ter glasoval le za dobro. Volilci pa so sklenili, da mora glasovati proti vsem točkam ali pa odložiti mandat. Vse politično gibanje na Češkem kaže zadnji čas, da se sprava ne utegne posrečiti.
Szogpenij in ogrski časniki. Ogrski listi pozdravljajo govorico o imenovanju Szogyeny-ja za ogrskega ministra. Mej drugimi listi piše »Neues Pester Journal" to-le: »V osebi odsekovega načelnika v ministerstvu vnanjih zadev, Ladislavu Siii gyenyi, postane minister državnik, kateri ne bode s svojo posebno zmožnostjo dika in ponos samo ogrskemu ministerstvu, temv€Č sploh Szapdry jevi vladi. Grof Szdpary si mora v srečo šteti, da je dobil takega moža, povsem izvrstnega državnika." — »Budapester Tagblatt" piše o Szooyeny-ju mej drugim tako-le: »Z veseljem pozdravljamo značaj-nega in vrlega državnika v Sz^pSry-jevi vladi, in sicer ne le zato, ker se bode potezal na Dunaji za ogrska interese z razumom in eneržijo, temveč, ker bode tudi pospeševal preosnove v ministerstvu. Nič ne bi bilo bolj nespametno, kakor pri tem vprašanji vzbujati in gojiti opozicijonalno strankarstvo. Vsekako la želimo, da se preosnove posrečijo; to pa^ se bode tem laglje zgod:lo, čim več značajnih mož se bode potezalo za vladoa načela ter delovalo v tem smislu v Sidpdry-jevi vladi."
Tnanje držaTe.
Rim. Da je sv. očetu mnogo do socijalnega vprašanja, potrjujejo najnovejša poročila iz Rima. Iz Vatikana se je namreč razposlal list sv. očeta duhovnikom v Rimu in po deželi, v katerem je iz-
ražena želja sv. očeta, da naj bodo propovedi osnovane kolikor mogoča ua socijalnem prašaoji. Podlaga propovedim uaj bodo papeževa načela, katera 80 razvidna iz njegovih okrožnic in govorov.
Srbija. Iz Belega Grada se poroča zadnje dni mej drugim: Tukajšnja policija je zaplenila v noči 10. t. m. protivladno brošuro i naslovom »Novi popebniki Srbije in Srbov". Spisal jo je baje bivši arhimandrit Pelagič Najostreiše pušice v imenovani knjižici naperjene so proti kralju Milanu. Pisatelj obsoja Milanovo gospodarenje, ki je v Škodo narodnega premoženja in trdi celo, da namerava kralj Milan s pomočjo Avstrije in naprednjaške stranka odstraniti sedanjo postavno vlado, sam zasesti prestol, uničiti svoje sovražuika ter predati Srbijo in Srbe Avstriji. Pisatelj pozivlje nadalje vse domoljube, naj izroče izdajice pravičnemu narodnemu pravu, da bodo usmrčeni. Po vsej deželi naj se osnujejo posebna sodišča, izdajice namažejo s smolo, potre-sejo s slamo ter zažgo. Ta usoda naj zadene tudi liberalce, ker so prvi začeli podkupovati uradnike. Z vso pohvalo in navdušenostjo pa omenja knjižica Karageorgievica ter obžaluje, da je bila odstavljena za Srbijo »toli zaslužna vladarska hiša". Policija je storila svojo dolžnost, da je zaplenila omenjeno brošuro, zakaj s takim branjem se vzbuja v narodu le nem:r in nezadovoljnost ter izpodkopuje lojalnost.
Rusija. Ruska diplomacija se utegne zopet nekoliko izpremeniti. Tako vsaj se poroča iz Peterburga čez London. Ruski zastopnik v Bukreši, o katerem se je že poročalo, da bode premeščen, imenovan bode baje za ruskega poslanika v Carjigradu namesto sedanjega ruskega poslanika Nelidova. — Znano je, da se selijo Kitajci iz svojega »nebeškega kraljestva" v Sibirijo, vzlasti v provincijo Usuri. Ker bi utegnili v Rusijo naseljeni Kitajci ruski državi več škodovati, kakor koristiti, namerava ruska vlada obdačiti selitev Kitajcev v Rusijo. Tn bode pač pokazala ruska vlada, da je v Rusiji ona gospodar,
Italija. Nedavno je stari protivnik sv. cerkve, Crispi, zopet pokazal svojo pravo barvo. Prepovedal je namreč, da se ne smejo vršiti mnogi že napovedani katoliški shodi. Kakor se pa sploh sluti, namerava Crispi celo popolnoma razpustiti različna katoliška društva. Da niso dotična društva čisto nič zakrivila, umeje se pač samo ob sebi. Vzrok nameravanemu razpustu tiči le v Crispije»em strahu pred radikalci; zakaj bo)i se očitanja, da je njegova vlada strankarska. Ker je namreč razpustil dve zloglasni protivladni društvi, razpustiti mora seveda tudi nedolžna katoliška društva, da pokaže svoje nestran-karstvo (!) ter ugodi želji vročekrvnih radikalcev.
Nemčija. Kakor se je že poročalo listom, sklenili in podpisali ste Nemčija iu Turčija novo kupčijsko pogodbo, s katero so neki Nemci in Turki povsem zadovoljni. Posebno je baje Turčiji ugodilo, ko se je osnovala namesto težne carine vrednostna carina, kar jej bode vsekako pomnožilo njene dohodke. — Scbliitzer, nemški zastopnik pri Vatikanu, se je povrnil na dopust v Nemčijo. Zadnja njegovo občevanje s sv. očetom je bilo jako veselo, zakaj poročal je, da ja uravnal v kulturnem boji konfiskovane milijone mark ter jib postavil v prejšnji stan katoliškemu duhovništvu. Sicer se je pruska vlada sprva branila izročiti nazaj glavnico in je hotela duhovništvu le letne rente plačevati. Naposled pa je sklenila berolinska vlada plačati polovico onih milijonov v glavnici, polovico pa v rentah. Sv. oče je bil zadovoljen s tem poročilom in je čestital Schlotzerju na njegovem vspešnem delovanju.
Izvirni dopisi.
Iz Komende, 10. septembra. Znano je, da se izdelki naše lončarske hišne industrije prodajejo malone po vsej deželi in tudi daleč izven njenih mejd. Velika množina tukajšnje lončevine izvozi se v Trst, Go-
dvomno ji je on svetoval, da ja ukazala čitati o trpljenju našega Gospoda po evangeliju, »kakor bi se hotela pokrepčati za svoj zadnji boj," — opomni neki zgodovinar, — »in kakor bi mešala kri in solze Zveličarjeva s svojo krvjo in solzami." Ko pa je dospela do kraja, kjer prosi križanega Gospoda jeden izmed razbojnikov, naj se ga spomni v raji, in kjer mu odgovori: »Resnično ti povem, še danes boš z menoj v raji!", dala je znamenje, naj preneha, kajti v teh besedah je našla blaženo obljubo božje milosti.
Komaj mine pol ure, in Marija Stuart se dvigne ter pravi svojim gospem: »Sedaj se moram udati le premišljevanju večnosti. Ostanite tukaj in molite, dočim tudi jaz molim!" Gospe so jo videle, kako je odprla oratorij in v ti mrzli februvarjavi noČi bosa stopila na kamenit tlak ter se vrgla pred oltar.
Kaj sa je godilo v tem molitvi posvečenem kraji, ko je kraljica nekaj ur pred obglavljenjem prosila usmiljenje božje za lepšo in neminljivo krono?
Ko je padla glava vojvode Norfolka pod sekiro,
bila je i Marija Stuart v nevarnosti. Papež Pij V., katerega je cerkev proglasila za svetnika, bil je globoko ginen radi njene blage, stanovitne vdanosti sredi besnečih viharjev. Verojetna vest sporoča, da ji je poslal v dragoceni puščici posvečeno hostijo, da bi se „in articulo mortis" sama obhajala, ako ne bi imela duhovnika,
Ko se je približal trenotek, zmotili so prevla-daječo tišino mehki glasovi hvalnega speve, ki so doneli iz oratornega ozadja; bili so morda vzeti iz cerkvenih spevov, toda bolj verojetno je, da jih je zložila jetnica sama, premišljuje bolesti in turoba svoje ječe.
„0 Dom'ne Deu?. speravi in te; O care mi Jesu, nuno libera me: In dura catena, in misera poena desideo, Languendo. gemendo et gcnulleetendo Adoro, imploro, ut liberes me!" ')
') „Gospod moj in Bog moj, jai upam le v to ; O ljubi moj Jozus, oprosti zdaj me; v okovih tejtavnih in v kazni prebritki samevam, Jete, vzdihovaje, pr«d te poklek vaje Te molim in prosim: Uh, resi fkor me I"
Morda je ponavljala tudi sledeče vrstice, katere sj nam še ohranjene:
„Donne, Seigneur, donne-moy patience, Amour et foy et en toy esperanee. .... Mon Dieu. ne m' abandonne point, Et mesmement en cest eztresme poinct, A cette fin que tes voyes je tienne Et que vers toy a la fin jc parvienne." ')
Marija Stuart je bila vsa vtopljeua v tiho premišljevanje in v globoko pobožnost; toda, žalibog, v teb trenotkih so naraščale tožbe ženfi v glasnih britkostnih vsklikib, kajti med mile glasove, ki so doneli iz oratonja, mešali so se grmeči udarci tesarjev, ki so začeli narejati oder. Ob jednem so sa začuli ludi udarci konjskih kopit, ki so naznanjali dohod vojakov, odločenih za stražeuje grajskih shodov.	(Konee sledi.)
.
') o Gospod, daj mi potrpljenje, ljubesen ia vero in upanje v tebe. Moj Bog, ne zapusti me nikdar in vzlasti v tem zadnjem trenotku, da hodim do konta po tvojih {otih. ter da pridem slednjič k tebi!"
i
rico, Beko ia Istro, razpošilja pa se tudi na Štirsko, Koroško in Tirolsko. Sploh so tukajšnji lončarski itdelki oa jako dobrem glasu in to osobito radi SToje trpežDosti, kakor tudi primerno nizke cene. Lahko si tedaj mislimo, kako bo se zarzeli naši lončarji, ki prodajejo svoje blago na ljubljanskem trga, ko jim je bilo pretekli teden na jedenkrat zabranjeno nadaljno prodajanje, češ, vaša roba ni za rabo, ž njo se človek lahko zastrupi. Te dni pa je bil v tnkajšnjem kraji objavljen razglas slavnega mestnega magistrata ljubljanskega, v katerem se strogo prepoveduje nadaljno prodajanje te robe v Ljubljani, kjer se je nekda zasledilo, da obstoji ta lončevina iz strupenih, zdravju škodljivih snovij. Mi tu gori seveda nemamo ničesa govoriti proti ukrepom sl. magistrata ljubljanskega, kajti vsak gospodar dolžan je pometati pred svojim pragom, vendar smo toliko drzni, da si upamo staviti nekatere opazke gled^ na ta novi nenadni ukrep.
Da se je res morda primerilo, da so se našli izdelki, ki so pokazali strupeno snov, oziroma da se je strupena tvarina kasneje v njih napravila, ne bodemo ugovarjali. A krive bile so temu skoraj gotovo razmere, v katerih so se dotični izdelki nahajali — blago bilo je morda slabo narejeno, premalo ožgano in potem premalo snaženo, kar je na to uplivalo, da se je jela „glasura" krušiti in se je napravil iz tega svinčeni ali bakreni okis. Vsaj pa je jednakim razmeram podvržena tudi železna in ploščevinasta posoda, tudi o teh izdelkih trdijo mnogi zdravniki, da so kvarni človeškemu zdravju, vendar nismo še nikdar čuli, da bi se bilo prodajanje njih tu ali tam brez izjeme prepovedalo. In z ilovnatimi izdelki je jednako. Izdelki te baže, ki so narejeni marno, dobro ožgani in se drže v snagi, prestoje vam gotovo vsakatere skušnje in ni se bati po njih zastrupljenja. Pripomniti moramo, da se n. pr. v Trstu tukajšnja lončevina preje nradno preišče, predno se sme postaviti na trg. Proces ta vrši se tako, da se nekda vzamejo z vsakega voza nekatere posode, v katere se vlije žveplena kislina, katera potem pokaže dober ali slab resultat.
Tudi slavni ljubljanski magistrat bi možno kaj jednakega lahko ukrenil, kajti radi jednega ali dveh slučajev zavreči vse izdelke in takorekoč uničiti vso industrijo, bil bi pač prehud udarec za tukajšnje prebivalstvo, katerega stotine redi ta obrt. Odprla bi se seveda pot vnanjim slabejšim in dražjim izdelkom, kar bi pa bilo jako slab tolmač lepega gasla: »Svoji k svojim!"
Iz Dunaja, dni 10. septembra. (Cesar o Velikem Dunaju. — Razprava o tem vprašanju v mestnem zastopu. — Povodenj. — Dr. Gruscha in rokodelski učenci.) — Dni 9. septembra sprejel je cesar deputacijo mestnega zastopa, njej na čelu župana Prix a, ki je ob tej priliki izročil ndreso - čestitko mestnega zastopa dunajskega, katero so sklenili dunajski očetje ob priliki poroke nadvojvodice Marije Valerije. Cesar je z deputacijo med dragim govoril tudi o dnevnih vprašanjih, vzlasti o pripravah za združenje Dunaja s predkraji v okolici. Izrekel je vladar svojo iskreno željo, naj bi se ta zadeva prej ko mogoče vravnala na korist Dunaja in v prospeh združenih predkra-jev; to se tem laglje pospeši, ker se priprave v ta namen vodijo že dolgo in ker je potrebna tvarina za razprave že zbrana; govoril je tudi o nemški pevski slavnosti in o povodnji.
Tudi ta razgovor cesarjev z mestno deputacijo hočejo židovski listi vporabiti v svoje namene proti združenim kristijanom; poudarjajo namreč, da cesar labteva na vsak način to združitev, da se pa temu ustavljajo antisemitje, da ti torej delajo proti volji vladarjevi. V zavijanju resnice so židje res mojstri; zakaj znano je, da združeni kristijani ravno tako žele spojiti Dunaj s predkraji, kakor cesar; sevida, « tem še ni rečeno, da morajo tudi potrditi način, kako se to zgodi, kakor so ga določili liberalci. Ti pa si hočejo ravno po tem potu svoje omajano gospodarstvo na Dunaji zagotoviti tudi za prihodnje čase.
Ta zadeva prišla je daues na vrsto tudi v mestni zbornici. Referent je vzlasti zagovarjal ono točko načrta, ki govori ob osnovanju dunajskega mestnega sveta. Po tem nasvetu bi namreč imel v rokah vso oblast mestni svet, magistrat in mestni tastop bi bila poleg njega le senca brez življenja. Proti tej točki se složno oglašajo vsi zastopniki predkrajev, ker jim je taka centralizacija zoperna in škodljiva.
Dr. Luegger se je prvi oglasil proti novemu načrtu; po njegovem mnenju je vse to prenagljeno; poprej vendar treba natanko poznati dolžnosti, razmere, denarno stanje pri občinah, ki se imajo združiti z Dunajem; treba se prej dogovoriti o načinu kanalizacije, vodovoda, razsvetljave itd. Sploh pa po mnenju njegovem ne bo deželni zbor kom-petenten sklepati o tem vprašanju; treba bo za to zakona državnega zbora, ker po novem statuta jenja sedan a dunajska občina, kakor tudi vse one, ki se priklopijo Dunaju; za novo občino Veliki Dunaj pa potreba državnega zakona. Tudi se pritoži doktor Luegger, da se vzvišena oseba vladarjeva vpleta v to zadevo ter se hoče uporabljati v strankarske namene in predlaga slednjič, da se razširi dunajska pbčina, ne da bi se s tem z večjimi davki obremenile občine na Dunaju in v predkrajih; vladi pase naroča, da v ta namen vse potrebno ukrene v deželnem zboru kakor tudi v državnem in gosposki zbornici.
Povodenj, ki je drugod vzlasti na Češkem napravila tako strahovito nesrečo, grozila je tudi Dunaju in okolici. Donova je vidno naraščala, po nekaterih krajih že prestopala bregove, razrušila več jezov, nje odtoki so po posameznih predkrajih vdrli v kleti; vendar je hvala Bogu jela voda kmalu padati ter nas rešila velikega strahu in mnogih nesreč.
Enezonadškof dr. Gruscha, katerega je nedavno izvolil cesar za svojega tajnega svetovalca, ima še vedno svoje srce pri rokodelcih in delavcih. To je pričal njegov prvi v socijalnem oziru zelo važni govor v cerkvi sv. Štefana, to priča ukaz knezo-nadškofa, s katerim vrejnje pouk krščanskega nauka 2a rokodelske učence ter opominja mojstre, naj svoje vajence redno pošiljajo v šolo.
Dnevne novice.
(Odbom „61asbene Matice") posrečilo se je za glasbeno šolo pridobiti izvrstno učiteljsko moč v osebi g. Hofmeistra iz Prage, ki je na tamošnjem konservatoriji dovršil študije z odliko in sicer v vseh predmetih. Spričevala praških kapacitet ua muztkal-uem polji dokazujejo, da je g. Hofmeister povsem izboren glasbenik iu zlasti v igri na klavirji pravi mojster. — Ta vest zanimala bode osobito one stariše, ki pošiljajo svoje otroke v šolo »Glasbene Matice", ker g. Hofmeister bode zbok svojih eminent-nih zmožnosti izvestno tudi dober učitelj. Priporočamo ga torej vsem rodbinam najtopleje za privatni pouk.
(Glasbena Matica.") Oni učenci, ki žele vstopiti v šolo »Glasbene Matice", zglase naj se 15., 16. in 17. septembra t. I. od 9.—12. ure dopoldne in od 3.—6. ure popoldne v šolskih prostorih (Špi-talske ulice št. 7, Permetova hiša, II. nadstropje), kjer se bode vršilo vpisovanje. Poučevalo se bode v igri na glasovirji, na goslih in na raznih drugib inštrumentih, v petji, teoriji in harmoniji. V glasbeno šolo vsprejmo se samo otroci udov »Glasbene Matice". Učnina za jednega učenca znaša 1 gld. na mesec, udnina 2 gld. in vpisnina 1 gld. za celo leto, katere zneske je vplačati takoj pri vsprejemu.
(O naših političnih uradnikih.) Z Dolenjskega nam piše prijatelj: V jedni zadnjih »Slovenčevih" številk poživljate slovenske pravdnike, da naj se po dovršenih študijah posvete politično-upravni ttroki, katera se je do sedaj od domačinov skoraj popolnoma zanemarjala. Kdor vi, kakega pomena je dobra politična uprava v narodnem oziru, pritrdil bo temu pozivu tem raje, ker tuji uradniki, nevešči slovenščine in nepoznajoči narodove razmere, pri najboljši volji ne morejo biti kos svoji težavni nalogi. — Da pa dobimo uradnike-domačine, treba v prvi vrsti, da zahtevamo z vso odločnostjo od političnih uradov, da rabijo pri svojem ustnem in pismenem občevanju z duhovskimi iu občinskimi uradi, kakor s strankami sploh slovenščino. Ce bi se bilo to do sedaj vedno zahtevalo, ue nameščali bi se pri nas tujci-plemenitaši, ki mnogokrat uimajo niti volje, priučiti se slovenskemu jeziku, ne občevalo bi se več s strankami v jeziku, ki se ne more smatrati slovenskim. Žalibog, da se osebito naše dolenjsko ljudstvo premalo zaveda in ne poslužuje ( o ustavi danih mu pravic ter v svojej dobrovoljnosti sprejema dopise, pisane v tujščini. Le tako je mogoče, da imamo še sedaj ne samo podredjene uradnike, temveč tudi uradnike-načelnike, ki bi prišli v veliko zadrego, če bi jim bilo zapisati stavek v pravilnej slovenščini, ako ne potrebujejo pri svojem
poslovanju celo — tolmačev. Ce je na Kranjskem tako, kako mora biti po drugib kronovinah, kjer bivajo Slovenci!
(Ponk v avstrijski zgodovini na slovenskib šolab.) V torek smo na prvem mestu govorili obširneje o ukazu uamestniškega svetovalca barona Heina kot načelnika mariborskega okrajnega šolskega sveta. Ker smo povedali, kar nam je narekavalo rodoljubje, čitali smo sami dotični stavek. O tej stvari pa je pisala v nedeljo praška »Pohtik" naslednje: »Po poročilih mnogih nemških listov je namestniški svetovalec baron Hein kot predsednik mariborskega okrajnega šolskega sveta izdal ukaz na šolska vodstva, da so mnogi dečki, ki iz ljudskih šol z nenemškim poučnim jezikom prosijo za sprejem v vojaške šole, jako nevedni glede na najvažnejše dogodke v avstrijski zgodovini in vladarski hiši. Šolska vodstva naj torej z vnemo vzgajajo šolsko mladino v rodoljubnem duhu ter strogo pazijo na to, da se v polni meri zadošča učnemu načrtu z ozirom na zgodovino avstro ogrske države. — Glavni namen tega ukaza moremo le pohvaliti, pač pa moramo pri tej priliki opozoriti, da niso ni učitelji ni učenci krivi, če imajo pomanjkljivo znanje, temveč v prvi vrsti to, da so »nenemške šole" med Slovenci skoro brez izjeme jedno- in dvoraz-redne, na katerih tudi spreten učitelj ne more doseči onega učnega vspeha, katerega morejo doseči učitelji na večrazrednih šolah, na katerih so dečki in deklice ločeni in tudi razdeljeni po starosti. Slovenci, ki štejejo 1,107.000 duš, imajo 569 eno- in dvo-razrednih šol, dočim ima po prebivalstvu za polo-lovico manjša Slezija 464 iu sicer tudi večrazrednih šol. Za vzgojo nemških učiteljev, za nemška učna sredstva skrbe muogo bolj nego za slovenska. Sploh pa je mera znanja večkrat odvisna od izpraševalnega jezika, ako je ta drugi ko učui jezik iu če učenci niso dovolj zmožni nemščine. Da pa je pouk v avstrijski zgodovini sploh, torej tudi na nemških ljudskih in srednjih šolah pomanjkljiv, tu dokazujejo v posebni meri nemško-hberalni listi s tem, da opisujejo Avstrijo kot delo nemških dejanj, akoravno je v resnici delo skupnih teženj in naporov vseh v državi bivajočih narodov in sicer pod varstvom naše z dednimi pogodbami opravičeno vladarske hiše". — Temu dostavlja »Siidsteirische Post", da je ta ukaz izdal naučni minister za vso Avstrijo. Sploh pa se v naših šolah porabi toliko časa za nemški jezik, da ga primerno malo preostaja za druge predmete.
(Na C. kr. gimnaziji v Novem Mesta) prične se šolsko leto 1S90/91 dne 18. septembra s slovesno sv. mašo. Vpisovanje učencev v prvi razred bode dne 15., v druge razrede pa dni 16. in 17ega septembra.
(V Rim) pojde g. Ivan Ž m a v e c , bivši osmo-šolec mariborske gimnazije, da se po želji mil. knezoškofa mariborskega v zavodu »Collegium ger-manicum' uči modroslovja iu bogoslovja.
(V Jlariborn) je v sredo pri čč. šolskih sestrah v pričo mil. knezo-škofa več sester storilo obljubo na tri leta ali celo življenje. Na to so čč. sestre izvolile predstojnico, in sicer dosedanjo č. mater Angelino K r i ž a n i č.
(Razstava konj v Gradcu.) Pri razstavi kdaj v Gradcu je bilo prignanih 265 jako lepih živalij. Cesarsko darilo, 100 cekinov v srebrni zaklepnici, je dobil g. Alojzij Ferenc, posestnik v novi Stari Vasi pri Ljutomeru.
(Ogenj.) Danes zjutraj med 2. in 3. uro je v vasi K I e n k u blizu Št. Petra na Notranjskem ogenj uničil petim gospodarjem poslopja. Vzrok ognja še ni znan.
(C. kr. okrajni Šolski svet v Postojini) imenoval je na II. učiteljsko mesto v Vremah gosp. učitelja Janeza Strehovca, dosedanjega učitelja v Št. Mihelu pri St. Petru; učiteljico vremsko, gdč. Kmilijo Jurman pa na II. učit. mesto v Sturje pri Ajdovščini.
(Občinske volitve v Pazinu.) Ker je bila volitev za prvi razred ovržena, bila je dopolnilna volitev razpisana na 4. dan t. m. Dosedanji načelnik Fabris, ki se je izneveril zaupanju hrvatskih volilcev, dobil je nalog, da pozove ono komisijo, ki je sodelovala pri volitvah tretjega in druzega razreda, ker je bila volitev v prvem razredu uničena ravno radi tega, ker je načelnik za prvi razred imenoval novo komisijo. Fabris je odgovoril, da tega ne bode storil, in pri tem je ostalo. Dni 4. t. m. vršila se je vo-^ litev. Fabris je poklical v komisijo zopet one člane italijanske stranke Josipa Camnusa, Josipa Glitrsetcha^
A. RuDca in dr. Constatinija. Do '/»12- ure je prišlo 50 hrvatskih in 33 italijanskih volilcev. Opoldni oatnani Fabris, da se volitev pretrga in nadaljuje ob 2. uri. Ob 2. uri naznani Fabris volilcem, da je pobrala kopita vsa komisija. Uvidela je namreč gotov poraz, akoravno je uničila sedem veljavnih hrvatskih glasov. Vsled tega je moral načelnik pozvati v komisijo štiri odločne Hrvate. Volitev je trajala do Va ure. Italijana ni bilo nobenega več na volišče, ostali so pri 33 glasovih, Hrvatje pa so oddali 116 glasov. Slava vstrajnim volilcem!
(Iz C. kr. poštne hranilnice.) Te dni razposlana okrožnica objavlja v uradnem delo izkaz o prometu v mesecu avgustu. Vložilo se je 589.347krat skupaj 71,414.902 gld., od tega pride na Štajersko 30.129 krat za 2,897.903 gld.. Koroško 9.135 krat za 808.958 gld.. Kranjsko 7.478 krat za 646.187 gld., Primorje 9.182 krat za 1,086.972 gld. Vrnili so pa 169.674krat v skupnem znesku za 70,306.770 gld. Od 12. januvarija 1883, ko so hranilnico otvorili, vrnilo se je 9,068.286 krat skupaj za 3.420,865.821 gld. 18 kr., a vložilo se je 30,947.923 krat v znesku za 3.476,548.256 gld. 56 kr., v blagajnici je torej preostalo 54,677.435 gld. 38 kr. Med izplačili je 13,924.315 gld., za kar je urad vložnikom na zahtevanje kupil in odposlal vrednostnih papirjev. V prometu je rentnih knjižic 9.387 v vrednosti 10,171.950 gl. potem 762.673 vložnic in 17.282 čekovnic. Število vložnikov jo narastlo za 3.438 oseb. Novo pošto z nabiralnico dobili so kraji: Mis ob Dravi, Dijekše, Sv. Jakob v Rožni dolini. V neuradnem delu okrožnice najdeš podatke o poštni hranilnici na Ogrskem, Taljanskem, Švedskem in o šolskih hranilnicah v Belgiji. Tukaj so dne 31. decembra 1889 imeli 7.547 šol s 894.776 otroci; hranilnica je bila po 4.932 učilnicah, varjjevalo je 91.054 učencev in 71.534 učenk, oboji skupaj so privarčevali 3,735.043 frankov. Toliko po ljudskih šolah. K temu pa še po viših učiliščih pride 6.885 varčevalcev s 175.627 franki.
Raznoterosti.
—	Požar v Solunu. Poročali smo že o groznem požaru, ki je zadel zadnje dni imenovano mesto. Iz Aten prihajajo naslednje podrobnosti o strašni nesreči: Ogenj se je prikazal naenkrat na osmih mestih in je upepelil grška poslopja in ulice, po katerih so bivali Evropejci. Da je pri takem požaru ponesrečenik, muogo ljudij, razume se samo ob sebi: kar je dosegel razdivjani element, vse je bilo žrtva njegova Mej drugim je upepelil silni požar dvesto hiš, tri ceriive, tri turške mošeje in jedno bolnišnico. Škoda je velikanska.
—	Ob reki Reni ne bo posebno dobra letina za vino, pač pa obetajo vinogradi ob njenem pritoku Mozlu bogato in dobro vinsko kapljico, če bode še nekaj dni za vinograde ugodno vreme, bo v tamošnjih krajih vsekako dobra letina za vino.
leies:rHmt.
Praga. 11. septembra. Danes ob polu devetih dopoldne se je sesula industrijska palača razstavnega poslopja. Zrušeno poslopje so prenehali popravljati zaradi vednega deževja. Zrušilo se je v najvažnejšem delu s strašnim pokom. K sreči ni bilo nobenega delavca blizu. Škoda se ceni na 30.000 gld.
Tesin, 12. septembra. Poročila zaveznemu svetu iz Bellindone se potrjujejo; zraven se pa še poroča, da je vladni svetnik Rossi usmrčen. Zavezni svet je sklenil, da poseže z orožjem vmes. Dva bataljona sta dobila povelje oditi v Te.sin.
Debrecin, 12. septembra. Dvorni posebni vlak je došel ob osmi uri zjutraj. Mnogoštevilna množica je pozdravljala ce.sarja z
navdušenimi „e]jen"-klici. Cesar je dal roko ministerskemu predsedniku Szaparvju ter ga presrčno nagovoril. Na to je pozdravil in nagovoril cesarja višji župan Degenfeld ter izrazil v imenu naroda veselje za cesarjev obisk, zvestobo in naklonjenost cesarju in cesarski rodovini. Cesar ga je zahvalil v madjarščini, kar je provzročilo silno navdušenje. Cesar je nagovoril škofa Meszelenyij!i in druge dostojanstvenike. S Szaparjjem se je odpeljal v dvornem vozu v mesto Debrecin k mestni hiši. Tu ga jo nagovoril župan Siraonffy ter izrazil veselje in navdušenje naroda za cesarja in domovino. Cesar je opomnil v odgovoru, da je prišel z veseljem v to mesto, katerega prebivalce presrčno pozdravlja.
Rim, 11. septembra. „Tribuna" poroča: Policija je zaplenila na ulicah rudečo zastavo z napisom: Živela revolucija! Živela republika !
Berti, 11. septembra. Vsled poročil, da je navstal upor v Bellinzoni, imel bode zavezni svet sejo. Bržkone odposlale se bodo v kratkem čete med upornike.
Peterburg, 11. septembra. Carje podaril knezu Dolgorukovu povodom njegove pet-indvajsetletnice kot generalnega gubernatorja moskovskega svoj portriH in portivt carja Aleksandra II. v briljantih.
Southampton, 11. septembra. Sinoči so se ponavljali izgredi. Vojaštvo je delalo red t nasajenimi bajoneti.
VremenMko sporočilo.
a . S Ca«	1 Stanje		j Veter	Vreme	II »S
opazovanja	znkontrm T mm	toplonarm po Ctltijii			
! 7. u. zjut. 112. u. pop. 1 9. u. zveč.	741-7 738-6 737-5	7-0 212 152	breTv. sl. svzb. n	megla jasno del. jaanoj	0 00
Srednja temperatura 14-o*, za 0 1" pod normalom
Diinaftika borza
(Telef^ralično poročilo.)
12. septembra.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16* davka) 88 gld. — kr, Srebrna „ .5', . 100 . „ 16* „ 88 i 5% »vstr. zlata renta, davka prosta . . . 107
Papirna renta, davka prosta......101
Akeije avstr.-ogerske banke......971
, Kreditne akcije ..........309
! London.............112
Srebro .............—
j Francoski napoleond.........8
! Cesarski cekini...........5
Nemške marke ......... 5.5
70 55 20
50 55
96',,, 38 „ 20 .
Organist in cerkvenik
išee službo. Zmožen je ta posel opravljati tutli pri kaki mestni župniji. Več pove iz prijaznosti opravništvo „Slovenca". (3_2)
Zobolek, prašek in pasta za zobe
preč. 00. Benediktincev
oputijo Soiilac (Griroiitle).
Dom MAGUELONNE, prijor.
Najcečje odlikovanje: dve zlati uvetinji: liiii-aelj 1880, London 1884.
Iznajdcno leta 1373 P" prijorji Pierre Boursaud. Vsakdanja raba zoboleka oo. Benediktincev (po nekoliko kapljic ua vodi) ozdravi in zabrani gnjilobo zob. Jih obeli in utrjuje; okrepčuje in popolno ozdravi čeljusti.
Zares mor-no ustrežemo našim p. n. fitateljcm, opozoruje na to starodavno ter prekoristno iznajdbo — najboljši in edini lek proti zobobolu.
Tvrdka SEOIPIM:
Kne Crolx de Segnej 106 & 108. Ustanovljena leta 1807. Doliva se v vseh lekarnah in prodajalnicah dišav.	(54)
K 11 j i a 1* 11 a
Ign. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg
v	Kongresni trg št. 2,
priporoča svojo
MF" |io|ioliio zalogo
Šolskih knjig,
broširanih ali trdo vezanih, ki so v rabi na tukajšnjih in vnanjih šolskih zavodih, posebej še one za c. kr. višjo g^imnazijo, c. kr. višjo realko in za tukajšnjo c. kr. možko in žensko učiteljsko pripravnico, zasebne, meščanske in ljudske šole po najnižji ceni.	(4-2) Imenik navedenih učnih knjig se dobiva brezplačno. "^Hf

OLJIVATB BARVE
V
koiiltar«iklli piitiileah po pol in Jeden i^llo
pi-ipoi-oea najceneje
tovarna oljnatih barv, laka in firne^ia	02)
semeniško poslopje 6 LJUBLJANA semeniško poslopje 6.
m9999mmm^mmmm9mwmwwmww9wwwmmmmmmmmmmmmmvimmm\