E
VREME

Murska Sointa, 16. lelinirtal^« trittiavil •	1311811'

i

'1'akole

>^imogrede lahko v [eh dneh
V
veljaki (mestne
m
so se poslovili od
>^dobnih

z usnjem obtoženih stolčkov.
’A
t

L**
I

J’’
Jli
ffir'7.ir<j /r ii' saj je
rp.
FiJ'

I
('t”
o vzdrževanju
in dobavi računalniške
fryni
Hi

>tienia
prt m
!■

^7'
pokazalo, ati sedanja
je dogajalo v preo-
■mskih
^^«'vljale
so se po-
tudi
Ptt so še ostale in bodo
gradnja večnamenske
dvorane
občinskemu
- on nt bilo
Zli


poročilom takranicga
‘‘ta- Ne
^ekot
trošenje proračunskega
cepcijo
in
tehnično
službo.

premoženja, kol je zna-
ZV,LZI JU
■ )o dobili Tešanovci mimo
ferijo.
J. VOTEK
Ljutomerčan in Radenska. Nasled-
Švici

5S«h
''“'trgovine
^Mdo25.
februarja
iSSSS^MSTi
polžki
'JSodna

]5rma. Svoje zahteve bo naj verjetneje uvej^avijalo tudi me-
PHkdaja;
st& t^i^ana (po zadujth tofosninadjah kar močno), prav
tako p^ bi nmmK orgamdrati vsi potendaini l^nild
samo

Za 5 milijonov DEM
^1
^^1




^^^potivodijo
bodo novi lastniki. Za sejem iti za , sejemsko mesto je nujno naslednje:
opreme s podjetjem AGTECH (upam, da sem sedaj zapisal pravilno), katerega solastnik je župan, ki si lako kljub odredbam in zakonu o javnih funkcionarjih na ta način povečuje svoje dohodke. In za tako medlo spoprijemanje z nepravilnostmi niso krivi
s prostori za predavanje in kongrese, prostori za tiskovno središče, špedicijo, carino, banko, pošto, informacije, zavarovalnico, re-
Pomurski sejem, ki vsako leto organizira največji slovenski sejem in enega najboljših evropskih sejmov, to je mednarodni kmetijsko-živilski sejem, se je znašel v veliki zagati. Za nadaljnji razvoj sejemske dejavnosti je nujno vlaganje v razstavne prostore. Nujna je gradnja večnamenske dvorane ter obnova že dotrajanih razstavnih hal. Družba Pomurski sejem, ki je organizator sejemskih prireditev, je nemočna, kajti lastnik sejemskih prostorov še vedno ni znan. Ustanovitev Ljubljanskega sejma, Pomurskega sejma in Radgonskega sejma je bila skoraj brezkoristna, kajti Gospodarsko razstavišče se je odločilo za najslabšo varianto in celotno lastnino predalo Skladu republike Slovenije za razvoj.
sprejete in veljavne razdelitve proračunskega denarja. Kljub namigom, naj bi si nekdanji funkcionarji podobno napolniti malhe kot Ljubljančani . tega ne moremo z gotovostjo trditi, ker nam govoric nihče ni hotel uradno potrditi, se pa kaže spomnili na povečanje plač za dobrih 300 DEM že veliko prej na račun menedžerskega zavarovanja, ki ga je zakuhat nogometni klub Mura. Podobno je v Ljutomeru, kjer .še vedno velja pogodba
samo občinski parlamenti, ampak tudi ustrezne inštitucije nadzora, ki s svojimi ugotovitvami {soboški primer) niso sprožile ustreznih postopkov zaradi osebnih kalkulacij vodilnih ljudi teh inštitucij (SDK), ki so bili v politični igri za imenovanja in so biti Imenovani na višje položaje, za to pa so potrebovali politično podporo večine parlamentarnih strank . Za katero inštitucijo gre, je bolj ali manj vsem jasno. Da malhe ne bodo prazne niti v novi lokalni samoupravi, se ni bati, saj se je večina nekdanjih vodilnih politokratov iz nekdanje občinske ravni preselila v nove občine. Vprašanje je le, kako bodo vsemu temu kos župani in novi Občinarji, ki doslej v teh igrah niso sodelovati. In da bodo malhe polne, kaze že to, da so se sedanje državne uprave prepolovile in da ljudje bežijo iz državne v nove občinske birokracije. Limuzine se torej selijo na peri-
Pregovor
Kakor na Petrovo vreme kane, tako ves mesec ostane.
I
I I
I
Sejemska agonija končana, a ne v korist Pomurja - V prihodnje celo brez sodelovanja mesta - Nove lastnike bo izbral Sklad republike Slovenije za razvoj
Sejem postal državna last
r
i
Kaj bodo počeli s svojo usodo in kje bodo našli kruh mladi? Na to, ali se lahko zanesejo na državo in njene zgodbe o gospodarski rasti, poskušamo odgovoriti na strani 8.




CREDITANSTALT
Banka uspešnih	____
M. Sobota, Lendavska 11, tel: 21 780
ri /	skorajda ves svoj
«'	brez kakršnega koti nad-
''^ez blagoslova
'UrzcTH-j ,	luano v [en anen
kako Trt J f’^^'^nikih prebiramo zgodbe, P^-eden
Šefi državnih uprav resda uporabljajo službena vozila, toda ne luksuznih limuzin, ki so sijih privoščile nekdanje občinske politokracije.
v interesu, da poči-
V soboto bo sončno, v nedeljo spet poslabšanje s padavinami. Vestnikov koledar
16. februar, četrtek, Julka 17, februar, petek, Aleš 18, februar, sobota, Šimen 19. februar, nedelja, Konrad 20, februar, ponedeljek, Sadon
21. februar, torek, Peter 22. februar, sreča, Marjeta
Čeprav so pred radgonskimi sejmarji glede prihodnjega organiziranja sejmov še velike neznanke, pa to ne moti njihovega normalnega dela in priprav na letošnje sejme. Ekipa Pomurskega sejma je aktivna tudi mednarodno. Od 19. do 28. januarja 1995 je bila v Berlinu predstavitev slovenskega gospodarstva na sejmu Griine Wochc, nosilca razstave sta bila ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo in ministrstvo za zunanje zadeve, organizacijo pa so zaupali Pomurskemu sejmu. Med večjimi podjetji, ki so se predstavljala v Berlinu, so MIP, Agro Vipava, Radgonske gorice.
nja predstavitev v tujini je v
na sejmu LUGA 95 od 28. aprila do 7. maja (o tem smo v Vestniku že pisali), predstavljali pa se bodo mlekarji, mesarji, Zlatarna Celje, Mura in drugi. Prva domača sejemska prireditev bo 8. mednarodni sejem gradbeništva in gradbenih materialov. Poleg aktualne in bogate razstave vsega s področja gradbeništva bo Se posebno zanimiv strokovni kongresni program; strokovnjaki bodo predstavili in obravnavali teme, kot so naložbe v gradbeništvu, gradnja in vzdrževanje cestne infrastrukture (avtocest), izobraževanje v gradbeništvu, računalništvo, gradbeni poklici, organiziran pa bo tudi posvet o organiziranju komunalnih služb in o kakovosti v gradbeništvu.
Zanimiva sprememba bo pri kmetijskem sejmu, saj se ho čas organiziranja premakni! skoraj za teden dni, začel se bo 26. avgusta in bo trajal do 3. septembra. To je bilo mogoče uresničiti letos zato, ' ker bodo ljubljanski vinski sejem prestavili na junijski čas. Sejemska ekipa je tudi na tiskovni konferenci

-	- občinskega parta-
,P'^^’'‘^^^mskega denarja.
^njhni, s kora i -
italijansko I • špageti »
tukr. .
v četrtek, 9.februarja 1995, poudarila, da Se nimajo potrebne infrastrukture za merjenje moči in kakovosti v evropskem sejemskem prostoru, vendar pa je zato za Gornjo Radgono največji izziv in prednost lokacija na stičišču štirih držav, stičišču germanskega, slovanskega in ogrskega jezika, na križišču med vzhodom in zahodom ter severom in jugom. Sejmi takšnega tipa, kot jih organizirajo v Gornji Radgoni - kmetijstvo, gradbeništvo, embalaža - imajo prihodnost tako v Sloveniji kot Evropi. Vse pa je odvisno od tega, kako bosta pri nadaljnjem načrtovanju sodelovala mesto Gornja Radgona in pomursko gospodarstvo. Še prej pa, kdo
razstavnih prostorov v Gornji Radgoni. Vse je spet na začetku,
v takšni dvorani bo mogoče organizirati manjše razstave v vseh vremenskih razmerah.
Še letos naj bi uredili parkirne prostore in problematično mestno kanalizacijo, prav tako nujna pa je gradnja večjega razstavnega platoja za gozdarstvo, lovstvo, ribištvo, poljedelstvo in vrtnarstvo. Prve načrte jim je že prekrižalo mesto, kajti levo od Ceste na stadion (ki je mestna ulica in ne del sejmišča) ne dovolijo več novih gradenj, zato bodo morali poiskati lokacijo za večnamensko dvorano znotraj sedanjih meja razstavnega prostora, morebiti na prostoru katere od sedanjih dotrajanih hal. Prav tako je gornjeradgonska občina vložila zahtevek za vrnitev vseh zemljišč; ob morebitni ugodni rešitvi zahteve se bo njihov delež v Pomurskem sejmu povečal.
BERNARDA B.PEČEK
O’-.tiKJ
Zadnja vest
Glede na Številne zaplete in sodniške tožbe tei trmasto vztrajal^ pri svojih predlogih je bila za Martina Bizjaka (direktorja Gospodarskega razstavišča) očitno to edina možiKffit za reSitev problema; predam zato, ker se z Borutom JerSetom (direktorjem Ljubljanskega s^ma) nista mogla dogovoriti, kdo bojirihodnji direktor. Toda; kdo bo prihodnji lastnik sejma v Gornji Radgoni, bodo imeli mesto in lastniki razstavnih prostorov svoj delež lastnine, sc bo celotni prispevek sejemske ekipe v osmedesetib letih obravnaval kot zasluga Gospodarskega sejmiSča Ljubljana? Mogoče, ker je pač nekdo pristal na to, daje bil Prnutirski sejem samostojna poslovn.a enota le za propagandni material, ne pa tudi pravno veljavno. Lahko pa In bilo drugače in ha ba Pomurski sejem že zdavnaj samostojno sejemsko podjetje. je stanje takfioo, da se bo Gospodarsko razstavi lastninilo kot sarm^liojRa in «n^a tteu^hena
'i
'■<1
1
4
1/p	—
67.00 g,^svitek
boste ^riii oblnt/ ■ -
P^enarci ki "i, '	'...........  '
^''oie	Pobasati v svoje žepe za
' '	P’'^'^'^io, uspešno delo, niso bili
^isoraj ce/3	dobre polovice do
b^itibtjana 'h	tolarjev. Ljubljana je

''^°ta, ki ‘
^^^‘‘^tni	^'^'f^^^^tiskega denarja.
'^^Slobljaio M ■	rta dolgo in široko
' bili dnt, '	da so bili podatki,
' k lavnost, dani od zato poo-

	
Atih delitveno bilanco med ^^^^bno, občina Morav-• .... toliko manjši delež nek-
s polnimi malhami
^jynih.
Pri tf, skorajda ni slišati niti čg, i / r^feri ne kaže prehitevati, 'Oblast tie fifj, , pokazalo, ati sedanja svojih math na podoben
H	duttduitia.
^Ittlih	se ■
rt-tf	svoje malhe.
'It^lonierski	dovolj že soboški in
■Iti
feW ^^<’'CTr -r :■,	fe m
ISl^	k;- .>4 N ■ "' .; ' 4 ^S9l
1^5?3h1 kL	^4 v-' -'-{'^ 1 ' ■	—* \ -4 '*-<5ij app-r-J j “ ■- igr^FTf
Ss:Š;V^ V-j^-‘.;X	'■>>: r :
. "' ' r^HN aRI ^HH aS^le^A
^@3^ [j QwlHinM
stran 2
vestnik. 16.februarjajjj-
Vi
aktualno okoli nas


Kdor je zamudil, ima sedaj te^o pot do slovenskega državljanstva
Po podatkib, s
je postregel M
1
■ LJUBLJANA - Na predvečer slovenskega kulturnega praznika je bila v Gallusovi dvorani ljubljanskega Cankarjevega doma tradicionalna osrednja republiška proslava, na kateri so podelili najvišja državna priznanja za umetniške dosežke - Prešernove nagrade. Letošnja Prešernova nagrajenca sta filmski režiser Matjaž Klopčič in pisatelj Alojz Rebula, Slavnostni govornik je bil lanski Prešernov nagrajenec akademski slikar Andrej Jemec, ■ LJUBLJANA - Pred slovenskim kulturnim praznikom se je predsednik Milan Kučan srečal s predstavniki Slovencev, ki živijo v sosednjih državah. Po njegovih besedah ima slovenska država zdaj odgovornost in tudi pravico, da skrbi za položaj svojih manjšin v državah, kjer te živijo.
■ LJUBLJANA - Slovenija bo v okviru Phatovega programa Energija in okolje 1994 dobila dva milijona ekujev nepovratnega denarja, in sicer za nadaljevanje izvajanja energetskega projekta, To je tudi eden izmed bistvenih poudarkov iz finančnega memoranduma, ki sta ga podpisala dr, Maks Tajnikar, minister za gospodarske dejavnosti, in Pierre Borgoltz, odpravnik poslov Delegacije evropske komisije, ki je dokument podpisal v imenu Evropske unije. ’
■ LJUBLJANA - Minister za obrambo Jelko Kacin je sprejel posebnega odposlanca generalnega sekretaija OZN JasuSija AkaSija. Pogovori so bili informativni, pri čemer je Kacina seznanil s svojim po^edom na razmere v BiH,
■ LJU'BLJANA - Na dvodnevnem obisku v Sloveniji se je na povabilo državnega zbora mudila delegacija parlamentarnega odbora Efte, ki so jo sestavljali poslanci držav članic. Delegacijo je spremljal tudi generalni sekretar Efte Kjartan Johannsson, ki sta ga sprejela predsednik republike Milan Kučan in premier dr, Janez Drnovšek.
LJUBLJANA - Vlada je sprejela spremembe uredbe o lastninskih certifikatih in z njo do konca tega leta podaljšala rok, v katerem bo mogoče zamenjati certifikate za delnice.
Tujci v svoji deželi
Slovenija je imela ob koncu leta 1.969.440 državljanov s stalnim	i Ij:2;i„	;j____1.2,
bivališčem v naši državi. Če bi k tej številki prišteli še tistoi ki	Jugoslavije. Kasnejši republiški
viji in da je bila državljan nekdanje
za-
r
ms^Eni
■ BRUSELJ - Evropska komisija je potrdila novo območno razdelitev držav, s katerimi sodeluje, Slovenijo je iz skupine sredozemskih držav premestila med države Srednje Evrope, S tem je dokončno pretrgala vsakršno povezavo Slovenije z drugimi območji nekdanje Jugoslavije,
■ RIM - Slovenski zunanji minister Zoran Thaler je v okvir obiskov v sosednjih državah navezal stike z novo italijansko zunanjo ministrico Susanno Agnelli. Do tega srečanja po dolgih mesecih krize v italijansko-slovenskih odnosih je menda prišlo zaradi »interesa obeh strani, da ne bi bili samo sosedje, temveč tudi prijatelji*. Po splošnem prepričanju je pričakovati otoplitev odnosov med Slovenijo in Italijo, Thalerje obiskal tudi Vatikan, kjer ga je sprejel zunanji minister Jean Louis Tauran. Clintonom in nemškim kanclerjem Helmutom Kohlom so minili v prijateljskem razpoloženju. Govor je bil predvsem o varnosti v Evropi, ■ STRASBOURG - Slovenski premier dr, Janez Drnovšek je kot sopredsednik sodeloval na konferenci Sveta Evrope o enakosti in demokraciji. Ob tej priložnosti se je sestal tudi s predsednikom parlamentarne skupščine Sveta Evrope Martine-zom.
■ BRUSELJ - Zveza Nato je začela konkretne priprave na morebitni umik Unproforja iz BiH. Veleposlaniki 16 držav severnoatlantske zveze so se dogovorili, da bodo Hrvaško prosili za dovoljenje za uporabo hrvaških cest, pristanišč in letališč pri morebitnem umiku mirovnih sil OZN iz BiH.
■ SARAJEVO - Predsednik BiH Alija Izetbegovič je po daljšem času znova privolil v neposredna mirovna pogajanja z bosanskimi Srbi. Po njegovem mnenju je napočil trenutek, ko je mogoče rešiti ljudi in državo. Hkrati je pozdravil sklic nove mednarodne konference o nekdanji Jugoslaviji. Ta bo v Frankfurtu, kjer naj bi se Izetbegovič sestal tudi s srbskim predsednikom Miloševičem. Priznanje za srečanje pa je priznanje BiH s strani uradnega Beograda, kar je zavrnil zunanji minister Jovanovič, KNIN - Na izrednem zasedanju k raj iške ga parlamenta so sprejeli deklaracijo, s katero so zamrznili uresničitev gospodarskega sporazuma med Kninom in Zagrebom, Hkrati so zavrnili politični dialog s Hrvaško, dokler le-ta ne bo spremenila svojega stališča o odpovedi gostoljubja Unproforju po 31, marcu letos, ■ VARŠAVA - Potem ko je poljski predsednik Lech Walensa zahteval brezpogojni odstop vlade premiera Waldemarja Pawlaka in zagrozil z razpustitvijo parlamenta, če se to ne bo zgodilo, ima Poljska že novega premiera. To je postal predsednik sejma in eden poljskih socialdemokratskih voditeljev Jožef Oleksy, ■ ATENE - Turško vojaško letalo vrste F-16 je strmoglavilo
v Egejsko morje v bližini otoka Rodos. Grške enote so preživelega pilota rešile iz vode in ga prepeljale v bolnišnico. Do nesreče je prišlo potem, ko je turški pilot kršil grški zračni prostor in so ga grške zračne enote skušale ustaviti,
WASHINGTON - Vojaški menedžer s harvardsko diplomo, ki je sicer brez obveščevalnih izkušenj, a se dobro pozna vrednost vohunskih podatkov - tako poznavalci ocenjujejo upokojenega letalskega generala, 57-letnega Michaela Camsa, ki ga je predsednik Clinton izbral za novega direktorja osrednje obveščevalne agencije CIA,
VESTNIK
Izdaja Pod|etje za Informiranja
Murska Sobota
Čaaoplani svet: dr. Jože Bedernjak. Štefan Cigut, Zlatko Erhh, mag. Dalibor Gader, Cilka Jakelj, Rajko Stopar, dr. Aleksander Šiftar
Urbdniitvo: Irma Benko (direklorica in glavna urednica), Janez Volek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Bernarda Balažic-Peček, Jani Dominko, Jože Graj. Majda Horvat, Milan Jerže, Feri Maučec, Stefan Smej, Stefan Sobočan (novinarji), Ksenija Some n (tehnična urednica), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica).
Naslov uredništva In uprave: Murska Sobota, Slovenska 41. Telefoni: novinarji in odgovorni urednik 21-383, 21-064 in 33-019, glavna urednica in direktorica 22-403, računovodstvo in tajništvo 21-383 in 21-064, GPS (trženje) 22-403, telefaks 22-419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Naročnina za 1. trimesečje 1995 je 1.670,00 SIT, polletna naročnina znaša 3.340,00 SIT, za naročnike v tujini 100 DEM letno.
Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri Abanki Ljubljana 50100-620-00112-5049512.
Tiak: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana, Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št, 16/IBz dne 30. 1, 1992 sešteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov.
JV
voniik, je Lasi
,č-.___L-J driavlj^*"
2.3TZ Iji^.
med j®
tovila. da uis^ bs^H* “. žsvijanstva,

IsSa vpisam v Jfiivl
I
imajo prijavljeno stalno bivališče v kakšni drugi državi, bi se ta številka povečala na okrog 2 milijona. Ni nas torej več kot v kakšnem predmes^u Pariza ali Londona ali katerem drugem vegem mestu. Zato moramo biti res tenkočutni pri uresničevaiiju nacionalnih interesov, kakršno je tudi vprašanje slovenskega državljanstva. Ko smo se osamosvojili, so lahko vsi tisti, ki so tedaj živeli v Sloveniji, sorazmerno lahko dobili tudi naše državljanstvo, in to na osnovi resolucije o dobrih namerah. Ko je rok »dobre volje* pretekel, pa so začela veljati precej stroga merila pri podeljevanju slovenskega državljanstva. Nekateri, ki niso bili dovolj budni m se niso prepričali, kako je z njihovim statusom, imajo danes nemajhne težave, ko jim na tej ali oni občini povedo, da jih nimajo vpisanih v državljansko knjigo in da so potemtakem pravnoformaluo tujci, četudi so v resnici Slovenci po rodu, imajo pri nas skoraj ves čas stalno prebivališče, govorijo samo slovenski jezik, ker drugega sploh ne znajo, itd. O nekaterih takšnih primerih smo že pisali v našem časniku. Da bi dobili nekoliko podrobnejši vpogled v to problematiko, smo s pred dnevi oglasili pri BORIVOJU KOSU, načelniku oddelka za osebna stanja pri Ministrstvu Republike Slovenije za notranje zadeve v Ljubljani.
Ali so tudi vam znani primeri, da je nekdo sin (ati hčerka) slovenskih staršev, rojen v Sloveniji in tudi s stalnim bivališčem pri nas, pa nima slovenskega državljanstva, ampak jih vodimo kot tujce, za pridobitev našega državljanstva pa morajo skozi precej zahtevne procedure, namesto da bi jim ga podelili po rodu?
»Takšni primeri se lahko nanašajo predvsem na tiste ljudi, ki so živeli v času, ko smo izvajali vpisovanje oseb v državljansko knjigo zunaj Slovenije, recimo v nekdanjih drugih jugoslovanskih republikah, kasneje pa jih ni nihče, pa tudi sami niso pokrbeli za to, vpisal v slovensko državljansko knjigo.
Naše državljanstvo f)o rodu lahko dobi otrok, če sta (bila) ob njegovem rojstvu oče in mati državljana Republike Slovenije ali Ce je vsaj eden od staršev ob njegovem rojstvu slovenski državljan, otrok pa je rojen v Sloveniji; pa tudi v primerih, če je ob njegovem rojstvu eden od staršev državljan Republike Slovenije, drugi pa je neznanega državljanstva ali je brez njega, otrok pa je rojen v tujini, V zadnjem primeru pa velja še določilo, da mora biti tak otrok do 18, leta priglašen kot državljan Republike Slovenije ali Ce se v tem času dejansko za stalno naseli v Sloveniji z roditeljem, ki je naš državljan. Tako vemo, da živi precej naših rojakov v Argentini, Imajo celo svoje komune, ohranjajo svoj jezik in kulturo. Zanje lahko rečemo, da so Slovenci po rodu. Njihovi starši so se rodili v Sloveniji in so bili tudi vpisani pri nas v matične knjige ter jih torej vodimo kot slovenske državljane. No, te osebe zaenkrat še niso zaprosile za slovensko državljanstvo, mi pa tega po uradni dolžnosti ne moremo storiti.«
Zakaj ne bi po tek dotoiitih obravnavali titdi tistih prosilcev, ki so nekaj Časa živeli s svojimi starši - rojenimi v Sloveniji in Slovenci po narodnosti - v kateri od prejšnjih jugoslovanskih republik. Zdi se nam, da se tem ljudem godi krivica, ker morajo sedaj opravljati celo preizkus znanja iz slovenskega-jezika, če hočejo izpolniti vse pogoje za pridobitev slovenskega državljanstva, čeprav drugega jezika niti ne znajo? Zakaj tega pogoja nimajo otroci naših izseljencev v Argentini ati drugod? Ali so takšni preskusi znanja iz slovenščine v primerih, ko je nekdo pri nas končat šole in lahko dokaže Že s potrdilom, recimo izkazom, da je uspešno obvladal tudi slovenski jezik, po vašem mnenju res potrebni in življenjski?
»Ce so po rodu, po krvni zvezi Slovenci, jim pripada slovensko državljanstvo, Od njih ne zahtevamo preskusa znanja in tudi ne ugotavljamo drugih pogojev, kot je finančno stanje prosilca. Treba je namreč ločiti pridobitev slovenskega državljanstva po rodu, z toj-Etovm na ozemlju Slovenije, z naturalizacijo ali po mednarodni pogodbi, Samo naturalizacija zahteva
izpolnitev posebnih
Treba je tudi ločiti, kaj je narod-
pogojev.
nost in kaj državljanstvo. Lahko nekdo reče, da je slovenske narodnosti in da se počuti kot Slovenec, vendar to Še ni dovolj, kajti državljanstvo je pravna vez med državo in posameznikom.
Primeri, ki jih omenjate, izvirajo iz stare ali povojne Jugoslavije, Za-
kon o državljstvu nekdanje Demokratične federativne Jugosavije (DFJ) iz leta 1946 je urejal držav-Ijavstvo za vse republike enotno. Leta 1950 je takratna Ljudska re-
koni pp Vi urejali republiško državljanstvo in so določili, da so državljani Slovenije ali Hrvaške in drugih nekdanjih jugoslovanskih republik tisti ljudje, ki so imeli 12, 6, 1941 domovinsko pristojnost v eni od občin. Na podlagi tedaj izdanih «domovnic)> se je začel leta 1948 vpis v državljanske knjige. Vodili so jih v posameznih republikah. In kjer je bil kdo vpisan do leta 1965 (po takratnih predpisih), je postal državljan tiste republike, kjer so ga vodili v državljanski knjigi. V zakonu so bile tudi določbe, da se morata starša, ki sta različnih republiških državljanstev, sporazumeti o državljanstvu otroka. Po letu 1965 pa je se vodila državljanska knjiga glede na stalno prebivališče in tako smo vse otroke, ki so se po tem letu rodili pri nas, vpisovali v naše državljanske knjige, četudi so bili njihovi starši rojeni v Zagrebu, Sarajevu idr. Državljanstvo teh otrok pa so vpisovali po rodu. Leta 1977 pa je bil spet sprejet nov zakon o državljanstvu, Ta je omo-
eol od
Itsa. 1,233 med
izpohtilo vse
gc^e, dft so jbn
posdmo rdSli.
toK|
žavtjaoi.
sl
J!
sredtio povezati s Filozofsko teto v Ljubljani (ali pri njeia“Pj blaSCenih organizacijah), E predpisom določena kot i organizacija za to zadevo-* , j
Podobno so bili najbrž) v državljanske knjige tudi ki so se rodili na primer tini; vpisali so jih torej i
, , u sojin torej " .Ij zanje ne veljajo enaki Oni lahko postanejo stovei‘>‘’
Žavljani po rodu.	,
»To ni isto, Mi smo ni
moCju pač živeli v skupni on' najprej ”	Crhnv. I
tov in Slovencev, nato pn »Tj
claaiiJt (T po-vli Anini ■
v
Kraljevini Srbov, .
■I
.	.	gočil pridobitev slovenskega držav-
publika Slovenija dobila svoj zakon Ijanstva po rodu, Če je bil vsaj eden
o državljanstvu, v katerem je bilo
ul '.rt
1


Vf,.-'
as

J w




r
wl
BORIVOJ KOS
optedeljeno, kako si je možno pridobiti slovensko državljanstvo. Temeljni zakon pa je bil kljub vsemu iz leta 1946 in ta je določil, da je jugoslovansko državljanstvo pridobila tista oseba, ki je imela na dan 6. 4, 1945 domovinsko pristojnost v eni od nekdanjih obGn v Jugosla-
od staršev državljan republike Slovenije, drugi pa je bil lahko tujec, rojen v Sloveniji, oziroma Ce sta bila različnih republiških državljanstev, naj bi se sporazumno dogovorila za otrokovo državljanstvo. Če pa ni prišlo do sporazuma, Je dobil otrok avtomatsko slovensko državljanstvo, in to z odločbo. Tako seje res zgodilo, da je bilo veliko Slovencev, ki so se v Sloveniji tudi rodili, vpisanih v državljanske knjige v drugih republikah (tam so delali ali živeli skupaj s svojimi starši). Če ne prej, so to lahko zvedeli, ko so se poročali. Na izpisku iz rojstne matične knjige je namreč zmeraj pisalo, kje so vpisani v državljansko matično knjigo.
Lahko pa bi se strinjal, da so v posameznih primerih takšni preskusi znanja iz slovenskega jezika neživljenjski, vendar mi nismo pravi naslov za to. Na našem ministrstvu samo ugotavljamo, ali je kdo predložil vse potrebno za pozitivno rešitev prošnje za državljanstvo, Če bi na filozofski fakulteti nekomu napisali potrdilo o aktivnem znanju slovenskega jezika na podlagi izkaza iz osnovne šole, nam bi tudi to zadostovalo. Brez takšnega potrdila pa mi odločbe ne moremo izdati. Mislim, da se morajo ljudje v zvezi s tem nepo-
siaviji (z različnimi „!i S pravnimi predpisi je bilo tudi vprašanje državljanstva^: stega, ki je bil torej ob osah* tvi vpisan v kateri od drugia njih jugoslovanskih republik hovo državljansko knjigo. Stelo, da je državljan blike. Vendar pa smo «famozni« 40. Cie n. s ka^hj" dali možnost vsem drža'*) j drugih republik, ki so imel' plebiscita o neodvisnosti ič _ i stoj n osti Republike Slovea‘I-S 23, decembra 1990
decembra 1990
3 prebivališče v |uS Kr: t
stalno prebivališče v iup* i in so tukaj tudi dejansko
so si lahko v
Šestih
sprejema oziroma veljavn^ii
Vlila U^IJUllia vvtjt-
kona o državljanstvu	1
Slevenije, to je 5, januarja l	J
dokaj poenostavljenem pridobili slovensko držav^^^ ।
pnuuuiii	Ml
Potrebno pa ec je bilo siti na pristojnem čb "Jiiji upravnem organu. Vsi,
sedaj težave pri tem.
so
P


krivi tudi sami, saj so deti, da nimajo slovenskega Ijanstva, ker smo vsem slali posebna potrdila, zarjali smo večkrat na to pf^ štev javnega obveŠčačJ^' |,iii'
siev javnega uuvesva.v- pn, tega smo imeli na minii‘^^'' rtriten ni a ^mrlAiiA if T	i"Ji'
IbllVlI 1»^
notranje zadeve v Ljubljen.' dan uvedeno dežurstvo ph nu,Tiste, ki živijo nekje j tini ali v kateri drugi ne moremo enačiti z doin^v
meri.«

uP' M
Monoštra piše
Grenka usoda
finančnih ministrov
Madiarski pregovor pravi za zakonske pare, ki se jim ne obeta dolgo in srečno skupno Življenje, da zakonca ne bosta skupaj pojedla veliko soli.
Vse kaie, da rek vetja tudi za madžarske jinančne ministre, kar se tiče njihovega »zakona« z vlado. Prejšnja vlada (Antallova in Boroševa), je imela kar tri, kot je sinov v Ijud-
v tako napetem vzdušju do nasprotja nistrskim predsednikom in finančnittt .strom. bJfjivpč nesnciro-riimfi htm med FrL
strom. Največ nesporazuma je bilo meti zaradi privatizacijskih vprašanj. Gre zelo močni in velikokrat tudi trmasti Njuni stiki so bili že od začetka precej 4^ toda eden od koalicijskih pogojev
,.,	,	. demokratov je bil imenovanje BčkeŠijt^
s/c; pravljici. Tudi najnovejši, gospod Bčkeši, nančnega ministra.
ni pričakal prve obletnice svojega ministrova- “

nja. Odstopil je namreč konec januarja na zasedanju socialistov v Sidfoku.
Tako so nekateri menili, da bo odstOP . .ii
aK.o so rienuieri menili, aa oo
poskusni kamen koalicije. V času
jfra poskusni kamen koalicije. U času pT/.i novega ministra in tudi novega
~Ko sem sprejet naloge finančnega ministra, Madžarske narodne banke - inštitucijli! sem postavil pogoj, da bodo vsa vprašanja nekaj mesecev brez predsednika - jč gospodarske politike, torej tudi privatizacija, zalo, da koalicija precej Škriplje. , v istem resorju, je ob odstopu povedal mini- p .......................................
s ter. Tako se seveda ni
Prejšnji teden je ministrski predsednik
J
strinjal z vlado in stavil oba kandidata. Lajolu Bokrošu, , da bodo imenovati sedniku	finnk,f nm*iffnien I ■
ministrskim predsednikom, da bodo imenovali sedniku Budapešt Banke je namenjen '■ privatizacijskega ministra.	nančnega ministra, Gydrgyu Šurdny‘rj
Očitno je, da tudi tako uravnotežen človek, predsedniška funkcija pri Madžarski kot je Bčkeši (tudi njegov priimek pomeni banki. O slednjem je treba vedeti, miren), lahko izgubi potrpljenje.	funkcijo opravljat tudi v času prejšnja
Zanimivo je vedeti, kdaj je prišlo do odstopa Toda ko je po odpustitvi 128 radijcev finančnega ministra. Seja poslanskega kluba protestno pismo, so se hitro postavili df socialistov je namreč potekala po enomesečnih z imenovanjem obeh kandidatov (J zimskih počitnicah madžarskega parlamenta, mdi koalicijski partner, Strartka svobaat^j^ ko so se gospodje poslanci vrnili med svoje mokratov, kajti v njiju vidi zagotovH^’’^ volivce. Prav gotovo so slišali veliko kritik na bo nadaljeval Bekešijev gospodarski račun Bčkešijevega gospodarskega programa. Odprtih ostane le še nekaj vorašanj-
Z
jo
i<
račun Bčkešijevega gospodarskega programa. Odprtih ostane le še nekaj vprašanj-.
Tudi drugače letijo očitki z vseh strani. Da so program prejšnjega ministra nadal}^'^ji:j(<!' socialisti obljubljali socialno občutljivo vlado, pravi, da ga niso zamenjali zaradi neiž^rjti^^. toda ukrepi finančnega ministra delujejo v na- sa programa. Ministrski predsednik sprotno smer, da ob podražitvah ni kompenza- zamenjave ni prišlo zaradi osebnih	f
cije, da je vse obsežnejši tisti sloj, ki je na robu rned njim in njegovim ministrom.	/
propada, na robu družbe...	tem? Ostaja nam le rek o grešnem
Tako ni čudno, da je prišlo razpoloženje	MARIJAČ^^
>
I
P« ta
pi Ut
Ot
St P 0i n tl: d
dl v vs ki tu tu
tu
m ki d( ji' di ja-ie
P< za in ki je P tli dl m te jit kt VI sti te Sv.
ža
1
l
ti
t

Če «U Sk Pt r«
hi Vi si ak dr Ije 6fc go rlf sk go sis
M v sk, tti bit Vp bli skf
tiai
vei «« skt »k< bit ''ai
htii Prt
vgs^ik, 16. februarja 1995
stran 3
aktualno doma
Kajak-kanii klubi
njih še državna uprava, kt bi po defniciji morala prevzeti
morala
namesto županov
IPted kratkim se je dalo v nekem slove J prebrati čudovito neumnost. V pisanju o tako . nape-’>h nave lokalne samonpnve«. Avtonca je	rfn,e, ko
•jaju občinskih voditeljev, ki da se	o™
PKUii^ajo, kako bi si orior««*'®**	""
občine K ne
t-
“enijo.
,_____ JHU	^lUSVj nV
-----, !*' pripraskali čim več pristojnosti. Da bi si uredili v male fevde in take reči. Za druge reči i« •*
Seja vlade
mnoge _ občinske birokratske posle. Župani, namesto da bi se ukvarjali z najbolj vsakdanjimi zadevami v občini, se sestajajo in nadirajo državo, ker jim ni pripisala dovolj pristojnosti.
Seveda je kriv tudi zakonodajalec. To je napaka in pomanjkljivost tistega višjega reda, iz istega naslova in vira od katerega prihaja pomanjkanje politične elite. V takem primeru si država lahko pomore, kot smo že rekli. Zakon lahko prepiše in se neha delati veliko in »samoupravno«, kot se je delala propadla Jugoslavija in je bilo zato v njej toliko narobe. Kako pa naj si pomaga država, če nima ljudi za vsakdanjo rabo?
Samo pogljemo. Pomladni vetrovi so posušili in dvignili iz zimske poleglosti plastično navlako vseopovsod naokrog. Nočem biti malenkosten, niti se nočem nenehno ponavljati s to domačijsko simboliko, vendar ne morem mimo tega. Pokrajina razkriva videz nemarnosti njenih občanov. Noben župan pa še ni organiziral čistilnih akcij. Če ne počne tega, najkoristnejšega in osnovnega za bivanje sodobne občine, potem ne počne tudi ničesar drugega medijsko in si-
Zupan in svet ne bodo več
pes in mačka
dokaže nasprotnega, bom trdil, da v tej državi za zdaj ni izjeme, da so vsi izvoljeni župani krepka zmota v izbiri vo-lilvcev, V tej državi, ali vsaj v tej pokrajini, v kateri imam nad županstvom neposredno in posredno vednost, ni na županskem položaju nikjer človeka za vsakdanjo rabo.
Na neki nedavni Vestnikov! okrogli mizi je eden od novih županov dejal, da bi bili v njegovi občini najrajši. Če bi se jih vzelo v mestno občino Soboto. Ker je razdelitev občin takšna, da to ne bi bilo mogoče, tudi če
Predlaganih je 27 sprememb zakona o lokalni samoupravi, ki bi jih naj državni svet sprejel 22. februarja po hitrem postopku.
Vlada Republike Slovenije je pripravila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi, ki naj bi ga
važcvBtifh tako nekoč največ- , — je potem, ko jega prohEemii ce dež«k. Pnr-da je dovolj ne- jeki lokalne samouprave je naredila demaonšU namreč propadel. Ne zaradi
ideje, propadel je zaradi ljudi, ki so na čelu lokalne samou- j prave. To je potrebno povedati ' jasno in razločno. Samo na tak I način se bo zavoženi zadevi še morda dalo pomoči. Stvar je '
Kotnenatofka j'
ji je zdelo, C ,	.
prijazna, naredila demagoški odstop od ostrine in se priliznila rekoč, da tako pa gotovo ni v vseh občinah, {e tffl S« •"(ztfguČBa
iUPbrir’ - -
ne-
parlument sprejel po hitrem postopku. To zahtevajo številni za- ll nlptL Iti on «« nniAvili v nnvjknastfllih nhonah v nHnn«i>i mcul imnflni r
pleti) ki $0 pojavili v novunastaJili občinali v vdnosih med žtipani
dez
«KWse jKvnfMt nr i* Ustvarila j,, skratka, na vi-
'*kab
sicer
'majceno,

zatočišče.
I

nagnetli strašna.
voditelji, samo za pristoj-
^^''leneve če nrpiSe,
vanj sodijo - j
, kot a sc


btiinp
so. ker se o njih
-.■uimo w tukaj ignorira po-loen javnosti? In sicer dvakratno. Najprej dopušča, ker se j

zato, ker se
predvideva, da
^naduST"' S^iieven-javott,/"'’ da tisteaa
!**«« ne
...	■ Le se o dobrih
Za tako imenovano »visoko« politiko, za politiko na državni ravni se govori, da je kadrovsko omejena, da nimamo politčne elite, da smo preprosto premajhna država in moramo po sili razmer pristati
bi prebivalci obeh
občin
na shajanje
s
tistim, kar
imamo, V tem primeru pač ni možnosti izbrati dovolj primernih ljudi za najvišje funkcije v državi in se mtrfa zategadelj zasedanje teh funkcij picpustiti oligarhjjl.
ne niše Drugič p^,-.’ P?*®"* jih ni. ^teho, zelo ni^’ ustvarja
*eiino Ta , potuho očenje i dejstvom, da tudi
t ’^'nsoZan^ voditeljev, te nekakšna
Sti	''•'žavnega
te	sknpnt
A' «ulast,	■'
To je manj strašno kot so-
na
te
Za
''oditeljev
le av-
1 gre
lokalni ravni ni pravih ljudi. Če
pTvt> probematizira rnajlusosi države, problematizira drugo državo kot tako. Majhnost smo si izbrali, ker smo izbrali samostojnost, Z začasno številčno omejeno skupino ljudi na oblasti se da, dokler se ne vzgoji in zaredi dovolj ustreznega po!i-
se videli tičnega kadra po vseh večjih
od
■" neodvisno.

smo vzeli •n omalo-
strankah, ohraniti državo. Naj pa se zdaj odpovemo smotrno urejeni državi zato, ker nimamo pravih ljudi niti za vsakdanjo rabo?
Župani so ljudje za vsakdanjo rabo. Dokler mi nihče ne
o združitvi soglašali, vmes so pač druge občine in bi bila združitev možna samo s koridorjem, tako kakor v Bosni med različnimi enklavami, bo moral župan po siti ostati župan. Čeprav pa je razdelitev po občinah taka, kakor je, smotrnejša, vsaj v osnovnih potezah, od tiste, kakršna je bila prej, se to v tem primeru in v mnogih drugih, vendar tam iz drugih razlogov, ne bo poznalo. Reč se bo zvedla na isto: tudi ta župan, ki s svojo funkcijo in še bolj s svojo občino, ne ve ne kod, ne kam, bo ravnal tako kot oni, ki jim je smisel nove občine v tem, da si v njej organizirajo miniaturno birokratsko državo. Nastavil si bo kar največ uradnikov in jadikoval naprej. Malodušje bo v Se večji dozi zlezlo na ljudi v občini, ki v večini tako ali tako niso zelo za, in občina bo črkovala, preden se je prav začela.
To je farsa. Še tako mala občina bo imela vsaj tri zaposlene. Naslednice starih jih. Čeprav so zdaj manjše, imajo toliko kot prej. In čeprav je ob
cer pomembnega.
Marveč
zgolj fingira neko administrativno pomembost.
Edino upanje za zadeve iz vsakdanjosti - to pa so eminentne zadeve občin in županov - so različna društva, brodarska, lovska, upajmo da tudi gasilska, kajak-kanu klubi. Od tu in tam se sliši, da se v teh društvih in klubih pogovarjajo o čiščenju okolja. Mediji za te pobude vedo, torej ve zanje tudi javnost. S tem je njihov obstoj vzpostavljen in potrjen.
Župani pa nič. Bog pomagaj državi, v kateri so kajak-kanu klubi, gasilska in brodarska društva, organizacijski odbori foklornih praznikov in drugi pojavi’ veseličnega značaja koristnejši od novih občin.
ŠTEFAN SMEJ
in mestnimi sveti. Na imvinaiski konferenci sla predloge predstavila minister Boštjan Kovačič in direktor vladne službe za reformo lokalne samouprave Stane Vlaj. Razlogi za hiter postopek sprejemanja predlaganega zakona so v tem, da je obstoječi zakon o lokalni samoupravi omogočal različna tolmačenja in da nekaterih vprašanj lokalne samouprave ni uredil. Zaradi tega so tudi nastale težave na začetku delovanja občinskih svetov in županov. To zlasti velja za razmerje županov do občinskih svetov in županov do odborov sveta, za vprašanje nezdružljivosti funkcije župana in drugih funkcionaijev, vključno načelnikov upravnih enot in predstojnikov notranjih organizacijskih enot ter zaposlenih v občinski upravi s članstvom v občinskem svetu ter za razmeija občinskih
I svetov do upravnih enot.
Glavni cilj predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi je, da se omogoči tekoče in usklajeno j delovanje občinskih svetov in županov, s tem predlaganimi spremembami naj bi se tudi olajSala priprava statuta, jKislovnika ter drugih aktov občinskega sveta in aktov župana. Spremenjeni in dopolnjeni člani zakona o lokalni samoupravi so jro mnenju predlagatelja ustrezna normativna podlaga za delo organov lokalnih skupnosti in občinske uprave Spremembe in dopolnitve se predlagajo samo v delih, v katerih je zakon nejasen ah nedorečen in omogoča različne razlage, ne posegajo pa v sam koncept zakona in njegove temeljne vsebinske rešitve.	.
Po zagotovilu ministra Boštjana Kovačiča je predlagatelj ujx>šte-val pri pripravi sprememb in dopolnitev zakona tudi predloge in pobude, ki so bile izražene na strokovnih posvetih ali pa so prišle iz posameznih občin, prav tako pa so upoštevali predloge resornih ministrstev in vladnih služb.
V konkretnih primerih sprememb in dopolnitev izstopajo jasnejše določbe pristojnosti občinskega sveta glede imenovanja in razreševanja enega ali več podžupanov, imenovanja in razreševanja nadzornega odbora, komisij in odborov občinskega sveta in izvolitve predstavnikov občine v sosvet načelnika upravne enote. Odbori in komisije so opredeljeni kot delovna telesa občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.
Prav tako so natančneje opredeljene pristojnosti župana. Župan predlaga občinskemu svetu v sprejem akte iz pristojnosti občin-
>^niitiiranje« pobude za pomursko usklajevanje
J ^prav^ aktov in županovega predloga o začasnem delovanju občinske

skega sveta in ima pravico udeleževati na seji občinskega sveta in j vS v'.Aj 11.0 A Ch ti C-11V	^li i.VrAzlnO fAlA	I
na njih razpravljati, predlagati sliko redne ali izredne seje občin-
Zakaj ne bi bili
čuS'*"* 'M’ w svetniki v
hUro te brc* prip»w»’’ tem« " t «*a*. pa » *	."“'la Ttpravi strok«*«*
“ Pobudi M usklajevanje dela? jj, sestavin dolg' ri>en? ** spremembe lii dopolnitve pros . jnJarili«^' ***»• in srednjeročnega plana RS - kar P<e«l
7il C-:
pn vsem tem, je župan MIllA si faj ki le poudaril, jfl aktov Uostorskih d«*« Y r 'tena ti^. te tvMii -
zraven?
odboru za usklajevanje načrtovanja smotrne rabe prostora in
'zvedbeiiih
naravnih dobrin
v povodju
(ittj
1^ pristojna
''beta, ^'»cirati	P^Prav-
‘«’n^iL“‘obč na‘r“^‘'« veliko 'JathAd 13 čadska	so to
v>otv.ja Rad-"^'Murska 5'isieir, lunoak-imj*
ttktwi<čanje reke in geotermalne ener^V^ ' o'ntjmju otivitev 'kcf* kanala v Apaški do'd" • '^tedii.ev kolesarskih poti v Vo-'h"tjii, skladen regionalni taz,-''^ij Pomurja, perspektive Tp' tauria kor gospodarsko-krnetip ^ke rtjpie ter vloga Vijinuil**
Slovenili m med-vlrateaiji Slovenije.
Al BIN A HORV AT jc po-videla piedios f" loleMitskih MM in da te' teotai Jaejbiiic^ gotnjeiaditc '^'Vmčjnci. Rredlagala te. d* 9* na vsak naiCiti vUjutii* dolino. FELIKS je ptMfiugal. da mora , temi njihova občina svojega Ptedsavrrika v meditsorvkem
Oor
l^-Lendava
v
na-
i-te
jon
]c. da bi
reke Mure ter da mora le-ta
kaj časa ni več pravega sodelovanja. ampak so precejšnja razhajanja, zato bilo potrebno
goni, če bi bila njihova občina v mariborski ali kakšni drugi regiji. Njegov očitek glede carinarnice pa je najbrž upravičen, vendar je vprašanje, ali so na to kaj vplivale občinske povezave. MARJAN BANFI je dejal, da sicer podpira skupno reševanje prostorskih vprašanj, vendar bi kazalo po njegovem predlog sklepov preimenovati
počakati in ugotoviti, ali sploh
obstaja želja po skupni regiji, v osnutek in jih sprejeli šele na Po njegovem so bile manjše 1 naslednji seji občinskega sveta, PETER FRIDAU, MILAN
občine v Pomurju v minulem obdobju zapostavljene in med drugim se je vprašal, ali bo, na primer, občina Kuzma želela
NEKREP, JOŽE KUZMA,
VINKO
ROUS,
IVAN
,	..	podpirati projekt oživitve 11-
posameznih odloči- . mlinskega kanala v ApaSki dolini. Če naj bi podprli pobudo
tvah poprejšnje soglasje občinskega sveta. JANKO SLAVIČ
za
usklajevanje prostorskih
Svttniki gomjcrvdgonske obSne so ob zadnji seji tpfcjel) tudi predlog prngrame za praznovanje SO. obletnite zmage nad faiizinom m oacizmoni. Oredjijaprrsslliva bob. maja, v tislem tednu pa bodo pnpravili Indi tazslavo stik in dokumentov, ki prikatujejo odpor občanov občine Comja Radgona proti tdrupBlotju v obdobju 1941 -1945 ter predvajali-nekatere filme s tematiko iz NOB, Za predsednika popravljalnega odbora so imenovoli Petra Rfidsua. Odboru bodo posredovali tudi izjavo občinske oigajdzadje Slovenskih krSčanskih demokratov, v kateri oporarjajo, da je bilo to tudi obdobje bratomorne revolucije in predlagajo da se je potrebno ob tej prilolnosti apomnitt vseh žrtev za dovensko domovitta.
je podprl predložene sklepe in projektov, potem bodo v repu-predlagal nekatere spremembe bliki to upoštevali, kot da so se besedila (črtanje besede že opredelili za skupno pomiir-»stranska« v zvezi z železniško sko regijo, »Nisem proti skupni progo Gornja Radgona-Mur- zadevi, ki bi bila dobra za našo ska Sobota-Lendava, namaka- občino. Toda kaj je ostalo od
(črtanje
nje kmetijskih zemljišč iz reke Pomurja? Kje smo zgraditi bol-Mure in njenih pritokov name- nico? Kam je šla carinarnica? sto »v pomurski ravnini« m oži- Ne smemo se izgubiti v teh in--ITmlinskega kanala leresih!« je skušal podkrepiti ApaSki dolini	namesto svoje pomisleke v kasnejši re-
”	■ ka- pliki. Če si lahko dovolim re-
naia«). Precej drugačno gleda- pliko tudi kot avtor tega poro-nje na vso zadevo pa je imel čila, potem bi gospoda Trope-ANTON TROPENAUER. ki nauerja vprašal, ali bi morda je menil, da v Pomurju že ne- bolnico zgradili v Gornji Rad-
vitev
v
»opuščenega vodnega
namesto svoje pomisleke v kasnejši
DROZDEK in MIHA VODENIK pa so menili, da gre za koristne pobude, pri katerih je potrebno biti poleg m izkoristiti ponujena državna sredstva za predvidene prostorske projekte. Gre za cilje, da se v tem obmurskem prostoru, kjer je tudi gornjeradgonska občina, nekaj premakne. In navsezadnje so za predložene sklepe glasovali vsi (tudi g. Tropena-uer).
Za županov predlog o začasni organizaciji in delovnem področju uprave občine Gornja Radgona pa je glasovalo le 14 od 21 navzočih svetnikov. Precej dolg spisek pripomb, lahko bi rekli, da so bile nekatere tudi upravičene, je imel zlasti FELIKS PETEK. Tudi več drugih razpravljalcev je soglašalo z njim, daje 18 zaposlenih v občinski upravi, kot je predlagal župan, preveč, saj da so pred volitvami obljubljali, da bodo bistveno zmanjšali število zaposlenih na občini. Ker pa gre te za začasni akt, ga je večina vseeno podprla.
JOŽE GRAJ
škega sveta. Določen je tudi postopek, če župan zadrži objavo splošnega akta občinskega sveta, če meni, da je nezakonit. Župan določi sistematizacijo delovnih mest v občinski upravi. Zakon je določil naloge podžupana kot pomočnika župana.
Predlagane spremembe in dopolnitve zakona o lokalni samoupravi tudi določajo, da ima občinski svet predsednika in po potrebi enega ali več podpredsednikov. Predsednik občinskega sveta sklicuje in vodi seje sveta, pomaga mu sekretar, ki ga imenuje občinski svet izmed zaposlenih v občinski upravi. Člani občinskega sveta opravljajo svoje funkcije nepoklicno. Zakon tudi določa, kdaj preneha mandat članu občinskega sveta, pri čemer je pomembna dopolnitev zakona, ki določa, da v primeru, če je član občinskega sveta imenovan za podžupana, v tem Času opravlja funkcijo člana občinskega sveta naslednji kandidat z iste liste kandidatov.
Vse spremembe, ki so jih zahtevale posamezne občine oz. naselja po spremembah mej občin, se bodo reševale postopoma - tudi pred ustavnim sodiščem - do naslednjih lokalnih volitev čez štiri leta,	MARJAN HORVAT
-	------------------------------=J
Letni zbor sadjarjev
Kako povezati sadjage v regiji?
Sobotni občni zbor Sadjarskega društva Pomuija, ki šteje 2W članov, je spet potrdil, da je do tovrstne oblike združevanja velikim (tržnim) pridelovalcem sadja le malo mar. Po besedah enega od razpravljalcev to pomeni, da sadja (zaenkrat) ni težko prodati, saj že nekaj let povpraševanje presega ponudbo.
Sicer pa so zbrani ocenili delo društva v minulem leto ter sprejeli program za tekoče enoletno obdobje, izvolili pa so tudi nove organe društva. Za predsednika je bil ponovno potrjen pobudnik tovrstne društvene dejavnosti v regiji, inženir Vlado Smodiš iz Oiovec.
Pomurski sadjarji so ocenili, da je društvo kljub navedenim negativnim dejstvom že v nekaj letih upravičilo svoj obstoj, saj so v nekaj letih usjreli povezati večino ljubiteljskih sadjarjev, ki jim ta kmetijska dejavnost v glavnem pomeni koristno obliko sprostitve, nekateri v društvu pa se z njo ukvarjajo kol tržni pridelovalci.
V nekaj letih so v društvu veliko naredili tudi pri izobraževanju svojih Članov, saj so samo lansko leto na strokovnih predavanjih našteli čez 1.000 slušateljev; 41 pa se jih je udeležilo sadjarskega tečaja. Nenazadnje se lahko pohvalijo tudi s kakovostnim društvenim glasilom Moj nasad, ki izhaja enkrat letno.
Društveni sadovnjak si pomurski sadjarji ustvarjajo v Otovcih, kjer gojijo stare sorte sadnega drevja. Doslej so jih uspeli posaditi že 161, od tega največ jablan, najti pa je mogoče tudi nekaj breskev, hrušk, orehov, češenj, sliv, murv ter črnega in rdečega ribeza.	GEZA GRABAR
stran 4
vestnik, 16. februagaj^

gospodarstvo
i
Skladova dražba - drugič
Vroča bo zaradi pobranih certifikatov
Sklad za razvoj sc zaradi lastninjena podjetij bogati tako naglo, da najbrž komaj sam sproti sešteva vedno večje bogastvo. Kapital se kar sam množi z vsakim dnem in vse močneje. Menda ga je priteklo že za okoli slo milijonov mark, se več pa je rezervacij.
Na dan žena ali osmi marec pa bo Korzetov sklad postal bogatejši še za prodane delnice podjetij na drugi javni dražbi. Na prvi dražbi konec lanskega leta je ponudba obsegala vsega nekaj več kot petdeset podjetij, registriranih investicijskih skladov pa je bila prav tako le peščica. Prav zaradi tega je prihajalo na Sklad s strani družb za upravljanje, ki še niso bile registrirane, nemalo kritik. Malo podje-

Pomurski tehnološki center v Lendavi
Brez povezanosti ne bo razvoja
zgovorno potrjuje podateLJ^ pomurska podjetja za sofiuam* nje prijavila le 5 projektov, f-’ so bili v glavnem odbiti.
Cilj Pomurskega tehnol^ centra pa ni le pridobivanji “ nega denarja, pač pa tudi izkoriščenost že obstoječe^ valne opreme in kadrov, murska podjetja Nafta, Var stroj in Živinotej^ terinarski zavod za PomaijtI* i
namreč že registrirane valne enote, za ekonoffldii skave pa Je registrirana SeWj valna enota soboškega
*
ekonomiko in urbaoizelU' . od teh bo posamično gotu'^
tij, Se manj privatizacijskih investicijskih skladov je bila značilnost prve dražbe, ki je bila prva, začetna in je minila brez velikih pretresov ali velike zagretosti kupcev, da bi vneto licitirali. Na prvi dražbi tudi niso bile prodane vse deklice, ki jih je ponujal Sklad. Na drugi, osmomarčevski bo zagotovo drugače, že zaradi tega, ker sklad ponuja pakete delnic 168 podjetij in ker številne družbe za upravljanje uspešno polnijo svoje sklade. Dražba bi po napove-
Brez znanja ni razvoja, tudi za Pomurje pa je bil v preteklosti značilen beg kadrov na druga območja. Zlasti velja to za strokovnjake, ki delajo na znanstvenoraziskovalnem področju, saj so bile tovrstne ustanove doslej v glavnem skoncentrirane v republiškem središču. Pomurje nima univerze, tudi ne znanstvenih in raziskovalnih ustanov, mnoga podjetja pa premorejo opremo, ki ostaja cesto neizkoriščena. Težnjo po ustanovitvi ustreznega razvojnega centra je bilo v Pomurju čutiti že dalj časa, vendar do uresničitve te ideje ni moglo priti, saj v ministrstvu za znanost in tehnologijo ’ v preteklosti za to niso imeli pretiranega posluha.

šele s prihodom sedanjega ministra dr, Rada Bohinca so se razmere začele spreminjati, na znan-
stvenoraziskovalnem
Na dražbi delnic Sklada za razvoj se bodo v ognju znašle v paketih tudi delnice nekaterih podjetij naše pokrajine. Komunala Lendava je na sklade prenesla 64,52 odstotka kapitala, od tega na razvojni sklad 631 delnic v enem paketu. Izklicna cena delnic je enaka nominalni vrednosti delnic.
Komunalno-stanovanjsko podjetje Ljutomer je na sklade preneslo 61,17 odstotka kapitala, od tega na razvojni sklad 9 043 delnic, ki jih bo prodal v paketu. Izklicna cena je enaka nominalni vrednosti delnic.
Pekarna Mura Gornja Radgona je na sklade prenesla 68,32 odstotka delnic, od tega na razvojni sklad 17 049. Prodal jih bo v enem paketu, izklicna cena pa je enaka nominalni vrednosti delnic.
Pomurska založba Murska Sobota je na sklade prenesla 51,41 odstotka delnic ali na razvojni sklad 2 264 delnic. Paket delnic bo ponujen za spoznanje ceneje od nominalne vrednosti delnic.
Projektivni biro - inženiring Murska Sobota je na sklade prenesel 56,14 odstotka kapitala, na razvojni sklad pa 819 delnic. Prodal jih bo v paketu, izklicna cena pa je enaka nominalni vrednosti delnic.
področju
začne polagoma prihajti do decentralizacije in v ministrstvu so pokazali tudi zanimanje za ustanovitev ustreznega razvoj n o tehnološkega centra v Pomurju. Že ob predlanskem obisku dr. Bohinca v Pomurju je dobila ideja o ustanovitvi centra, ki naj bi imel sedež v lendavski Nafti, vso podporo, vendar kaže, da se zadeve niso razpletale tako, kot so si zamislili. Po takratnih zamislih bi bilo smiselno popisati razpoložljivo opremo, ki je na voljo v raziskovalnih odelkih nekaterih pomurskih podjetij, prav tako pa združiti tudi znanje, ki Je na voljo. Ko se je minister Bohinc nekaj časa po tem srečal še s predstavniki soboške občine, ti nad centrom v Lendavi niso bili pretirano navdušeni in takrat smo slišali tudi želje po ustanovitvi takšnega centra v Murski Soboti. Da v ministrstvu podpirajo razvojno in raziskovalno delo na terenu, priča tudi
ja 1 le z razvojem naftnih in petro-kemijskili proizvodov. Njegovi ustanovitelji trdijo, da bodo dali poudarek razvoju novih izdelkov, zlasti takšnih, ki imajo prihodnost in so prijazni do okolja, prednost pa bodo dajali izrabi geotermalne energije.
Čeprav so med ustanovitelji tega tehnološkega centra le podjetja iz lendavske občine, so ga poimenovali Pomurski tehnološki center, saj pričakujejo, da se bodo vanj vključila tudi druga pomurska podjetja ali pa bodo vsaj uporabljala njegove storitve. Nesmiselno bi sc bilo namreč zapirati v ozke lokalne meje, saj ministrstvo ni pripravljeno razvijati takšnih centrov v vsaki občini. Nesmiselno pa bi
bito tudi zavračati sredstva, ki Jih država namenja za sofinanciranje tehnološkega razvoja. Slovenija je namreč v preteklih letih za to namenjala približno Četrtino vsega državnega raziskovalnega denarja, z njim pa je želela spodbuditi predvsem izboljšanje kakovosti izdelkov in storitev, uvajati nove proizvodne metode in podobno. Je pa bila večina sredstev, ki jih je država namenjala za spodbujanje tehnološkega razvoja, izkoriščena prek subvencij - Tako je v letu 1993 ministrstvo za znanost in tehnologijo sofinanciralo 466 razvojnorazisko-valnih projektov v skupni vrednosti nekaj manj kot 1,7 milijarde tolarjev, Pomurje pa od tega ni dobilo skorajda nič. Da to drži, najbolj
žila manj, kot če bi se -povezale prek Pomurskega loškega centra, pa tudi sit*' center uspešnejši pri stavljenih nalog. V izhodi®«. venske industrijske razvojni (t tike je zapisano, da je tehnološke politike sposobnosti lastne industn^^^ novi inovacij, prav tehno1o>"j tri pa naj bi pomagali tvi tega cilja. V Pomurju j® .
center
s cilja, v Homuiju)'' fi še toliko boli potte“.
podatki kažejo, da je ta r«K vrsti kazalcev, ki opre"^ stopnjo razvitosti, med
razvitimi v Sloveniji in M
se samo
raJt’’
I v sjIOVCIIIJI li' J 1> povečuje. ZmanjS*L
i_ L r. _ I.	V*
bomo lahko le, če
ustrezno povezali. ,-.i LUDVIK
STIGMA 8
droge, AIDS; 061 97 89 od pon. do pet. od 10.30 do 14.30 in od 15.00 do 20.00
V
Sindikati o letošnjih plačah
I
dih v drugo morala biti živahna, saj Sklad nima na voljo toliko delnic podjetij, za kolikor se je pomnožilo število registriranih investicijskih družb. Pa ne le da se je število družb povečalo, tudi zelo uspešne so pri polnjenju svojih skladov. Za njihovo dobro bi bilo, da bi pobrane certifikate takoj ali čimprej spravile v gibanje. Jih bo to vodilo k vnetemu kupovanju ali bodo zaradi konkurence kupovale delnice tudi nad izklicno ceno ali nominalno vrednost delnic? Tako naj bi bilo, napovedujejo strokovnjaki, in cene delnic podjetij, ki so sedaj v lasti Sklada, naj bi poskočile. Na to pa potiho računa tudi Sklad, saj večino delnic podjetij ponuja po nominalni vrednosti in ni že sam znižal izklicne cene, kot je to storil ob prvi dražbi. MAJDA HORVAT
registracija razi.skovalne enote pri Živinorejsko-veterinarskem
za-
V območni organizaciji sindikatov Pomurja so temeljito pro- ,	_____-
učili nekaj zelo pomembnih dokumentov, ki zadevajo področje rabi faktor 0.9.
mer se za možno pove'

luvestjcijske družbe »n pri zbiranju lanstniJtVikifl certifikatov md™;	V lanskete leta jc bilo
BKanom^emb 23 za »prasdjaaje s 40 jaivatiza' mvesticijskimi skladi. Zanimivo m je, da so štiri rknft« xi i^iavljapje v svop skladih rijrale 54 odstotkov vseh bctpiikih oortifiktttov. Tri so v lasti bank in ena v Inici zavarovalnice. NAalcdojili 5 liiuft je zbralo Se 37 odmoikrTv m ptctrfcalth 11 ukupsj 11
odstotkov {Trtifikatov,


vodu, kjer opravljajo raziskovalno dejavnost predvsem za kmetijstvo.
Ker ideja o ustanovitvi tehnološkega centra pri lendavski Nafti ni naletela na ustrezen sprejem v pomurskih občinah, so se v Lendavi odločili, da takšen center ustanovijo sami. Trdijo namreč, da je v Lendavi več kapitalno močnih podjetij z ustrezno raziskovalno opremo in kadri, če bi vse to povezali in združili, pa bi bili rezultati še boljši. Poleg tega se je v Lendavi uveljavil tudi Center za razvoj podjetništva, ki ima ekonomiste in piavnike ter ustrezno opremo za vse storitve, potrebne za pomoč tehničnim strokovnjakom. Vse to so bili razlogi za ustanovitev tehnološkega centra, ki pa ne bo imel sedeža v Nafti, pač pa v neposredni bližini Centra za razvoj podjetništva. Skupaj s tem je tehnološki center ustanovilo še pet lendavskih podjetij, ki so z ustanoviteljskim deležem vanj vložila tudi precejšnja sredstva. Nafta je tako le ena od njegovih ustanoviteljic, zato je odveč strah, da bi se center ukvar-
njihovega delovanja, V prvi vrsti gre za navodila o načinu izračuna izhodiščnih plač za leto 1995, ki so bila objavljena v letošnjem Uradnem listu Republike Slovenije. V njem je namreč zapisano, da podpisniki splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo sporazumno ugotavljajo, da se veljavnost tarifne priloge za leto 1994 podaljša za letošnje leto. Ti se tudi dogovorijo o načinu izračuna izhodiščnih bruto plač, ki se usklajujejo tako, da se za
razliko nad 13 odstotkov rasti cen na drobno v primerjavi z mar-
cem
In kako se bodo r*’
kjer ne

r I
KO se DOOO	I
dosegajo	i
gospodarstvu
nogi ali gospodarstvu , Slovenije v pred hod učH* i sečju? Gospodarske i-' roma delodajalci lahko možno povečanje plač i'. >

nat I- >
faktor 1. Seveda pa I. nje plač po prejšnjem dol'
r,
1994 upošteva celotna rast inflacije. Enak način izračuna dejo le tiste gospodaisk^^j,‘|
izhodiščnih plač velja tudi za kolektivne pogodbe dejavnosti.
Po tem izračunu znaša izhodiščna plača za prvi tarifni razred bruto 39-215 tolarjev. Za drugi razred je izračunan znesek 43.137 SIT, za tretjega 48.234, za četrtega 53.725, za petega 60.783, za Sesti razred 72.548, za sedmi 82. 352, za osmi 98,038 in za deveti tarifni razred 117.645 tolarjev. Hkrati pa Je republiška vlada sprejela sklep o uskladitvi zajamčenega osebnega dohodka, ki je za obdobje Januar-marec 1995 30,136 SIT.
Pri vsem tem pa je gotovo zanimiv dogovor o politiki plač in drugih prejemkih zaposlenih v gospodarstvu za leto 1^5, ki predstavlja nekakšen del letošnjega socialnega
sporazuma. Kot navajajo delodajalci, mora jHisamezna gospodarska družba oziroma delodajalec ugotoviti povprečno plačo na zaposlenega delavca kot osnovo za izračun plač tako, da povprečno plačo v podjetju za obdobje od Januarja do vključno oktobra 1994, ki nr obdavčena po določilih dogovora o politiki plač za leto 1994 ter zakona za njegovo izvajanje, poveča za 9,3 odstotka (različica 10,3 odstotka). Pri obračunu plač se upošteva število zajMJslenih na podlagi delovnih ur. Tako izračunane plače se lahko povečajo vsake tri mesece za naslednje trimesečje glede na rast življenjskih stroškov, pri Če-
oziroma delodajalci, M ' trimesečni bilanci poz’6^^> dobiček (bruto dobičei^|j(iF največ do višine tega zneska. Višja izplačila pa kot udeležba zaposlenih , j dobičku podjetja. Hkt^ J vlada in delodajalci plače poslovodnih dela^^^ijij-lavcev s posebnimi poObj kujejo skladno z merili čili za individualne poslitvi poslovodnih delavcev s posebnim' P ter odgovornostmi rilNl nager in Gospodarske
Slovenije.
V-
k d
Skladno z veljavno i
... v.	.b' I
pogodbo se bo fires za lemi doDusfr
Država bo zatisnila davčni vijak
greš za letni dopust, treba povračila Škov glede službenih d iti enotno za vse veniji. Podpisniki tega ■ Čjfj <lTiniain Hii ip
Popolna davčna evidenca nad posameznikom; podaljšan rok za izralx) lastniških certifikatov do 31.12. 95; brez potrošniškega varuha pravic; blagovne rezerve pod inšpekcijsko kontrolo.
Vlada nadaljuje z organizacijo učinkovite davčne službe, zato je na zadnji seji obravnavala in sprejela projekt nove davčne službe, ki bo enotna; dosedanji dve se bosta združili. Oba pomembna zakona - zakon o davčni službi in zakon o davčnem postopku - sta že v proceduri v državnem zboru. Projekt je prestavil državni sekretar v ministrstvu za fiiiance Boris Kovačič, kije dejal, da bo osnova za enotno organiziranost in pobiranje davkov načelo davčnih zavezancev in ne davkov. Vsak posameznik bo imel davčno številko, na osnovi katere ga bodo lahko kontrolirali davčni uslužbenci. Obstajal bo glavni davčni urad in območni davčni uradi. Območni davčni uradi bodo prvostopenjski, glavni davčni urad v Ljubljani bo dvostopenjski organ odločanja. Glede na število obvezancev so predlagali, da bi bili sedeži območnih davčnih uradov v Ljubljani, Mariboru, Cetju, Kopru, Novem mestu, Kranju, Novi Gorici in Murski Soboti. Bistvo nove davčne službe bo učinkovit informacijski sistem, s pomo^ katerega bodo kontrolirali vse posameznike. Povezan bo s plačilnim sistemom Banke Slovenije in bo vključeval davčni register, ki nas bo razkrinkal, koliko denatja imamo, koliko in kje delnice, kakšni so naši hoDoraiji itd. Od leta 1997 pa bomo plačevali tudi davek na dodano vrednost. Vsi podatki naj bi bili tajni.
v agenciji za privatizacijo Se 826 programov, nekateri Še čakajo na revizijske postopke. Prav tako pa je vzrok za podaljšanje tudi dejstvo, da na certifikate čakajo tudi upravi-
čenči
v
denacionalizacijskih
postopkih, sklad pa jih Se ni začel izdajati. Tudi certifikati, ki jih bodo izdali na osnovi neizplačanega dela plač v negospodarskih organizacijah. Še niso v obtoku. Zakon o lastninjenju državne lastnine pa je Šele v parlamentarni proceduri. Tone Rop pa je dodal, da mnoga zanimiva podjetja niso začela z javno prodajo podjetja.
nimi rezervami. Z blagovnimi rezervami bo odslej skrbel javni gospodarski zavod, ki bo nadomestil direkcijo za blagovne rezerve. Po besedah Janka Deželaka bodo vsi zaposleni našli delo v novem zavodu. Vlada je predlagala, da se združi drugo in tretje branje tega zakona, ker se z njegovim sprejetjem mudi, saj ponekod Že prodajajo blago iz rezerv in
s
tem denarjem financirajo
Za certifikate je še čas
Vlada je sprejela tudi predlog spremembe uredbe o izdaji, razdelitvi in uporabi lastniških certifikatov. S tem je za
pol leta podaljšala možnost njihove uporabe. Minister za eko-nornske odnose in razvoj Janko Deželak je dejal, da so to storili zato, ker je v obdelavi
Blagovne rezerve tudi prodajajo
Vlada je na zadnji seji obravnavala tudi zakon o blagovnih rezervah, s katerim bodo centralizirali poslovanje z bi a go v-
druge stvari. Prav tako je inšpekcija ugotovila, da marsikje ne ravnajo z blagovnimi rezervami po predpisih. Po besedah državnega sekretarja Davorja Valentinčiča bodo po občinah opravili inventure in ugotovili vse nepravilnosti. Novi gospodarski javni zavod bo imel poleg intervencijske vloge pri blagovnih rezervah tudi vlogo stabilizatorja blagovnih in denarnih tokov, ki jih zahteva država. Vlada je obravnavala
tudi zakon o varstvu potrošnikov in sklenila, da je primeren za drugo obravnavo v državnem zboru. V razpravi v delovnih telesih državnega zbora in na državnem zboru so bili podani številni predlogi, ki jih je predlagatelj upošteval. Na predlog državnega zbora so vnesli dve novi poglavji o oglaševanju blaga in storitev in odgovornosti za storitve. Opredeljena je vloga inštitucij - nosilcev varstva potrošnikov. Prek nacionalnega programa varstva potrošnikov bodo v delo na tem področju vključene tudi že delujoče inštitucije civilne družbe in strokovne organizacije. Ponovno so razmišljali 6 posebnem varuhu potrošnikovih pravic (o ombudsmanu), vendar so ta člen Črtali, delo varuha potrošnikovih pravic pa bo opravljal varuh človekovih pravic.
strinjajo, da je možno nagrade izplačevati le individualnih delovnih J“ poslenih in da so te iz omejitev. Vsa druga morebitnih jubilejih P^^(jili,j ganizacije, izjemnih sežkih pa se lahko '^P v obliki udeležbe v Čiste podjetja.
Nov pa je tudi dopi’^ii#L log delodajalcev o razumu za leto 1995-poglavitnimi usmeritva^j^^ gotavljali bistveno cije, nadaljevanje (t**l*^^ sli, ohranjanje in <8ip"^jLi delovnih mest, znia'"'^ posle nosti, učinkovit^|(i9 nie breznoselnih v
nje brezposelnih v mr>r7Arwkclt^nnQt tCT
mozaposlenost ter zahtev do registriran'.(ff. .................... 1
nih po usposabljanju '' vanje nezakonitega r Poleg tega naj bi zagu staja nje realne rasi' bruto plače za zastjn^i^/
sli dela, izboljšanje
sli najbolj ogroženih ^il«y
valstva ob hkratncn* i sistema socialne varm^ jj s k im razmeram
pravne varnosti v segli cilje socialncB®
segli cilje sociaiiive-bodo ukrepi veljali ž® Kvl(*yj
nine ter davke in pdj^aVl’' za Javno porabo i” ‘
MARJAN HORVAT
čun.


I
t
I I
I
I
I 1 ( 1
I I
I 4

I
S
(
y^ni^ 16. februarja 1995
stran 5
gospodarstvo
dl’ b il

Zakon za čas po.,.
b
ir'
K iš
J. A*
J It 5
i* I
I' rf
f i’ I'

b!
I#


i
f e I t k I* r
r
t f t T


t
rf
S* Sar
težavuk ali h&-
Vi»oko-

»iti Wl

U: -Dejnv. ndnb ho
' Hll Lq|
* mthUifRB na MEe Bmae.«
»—KtHuecjalni kot

"'?m rn
X’iihyisoko-lu Pri-
; Kaj 6Hi
:u

tw	smer ali
Ta-
tta	»s««
W tradi

teden
Ko iS oorn-
[U
% ttfešK 'za

Ki so


MM :
Po lastninjenju
prava pnvatizacija
Seveda je res, da z obstoječim modelom lastninjenja dobivamo v mnogih podjetjih zelo razpršeno lastniška strukturo, da v procesu lastninskega preoblikovanja pridobivajo lastninske deleže mnogi lastniki, ki imajo do svojega lastniškega deleža zelo omejen in za lastnika netipičen odnos. Res je tudi, da bodo mnogi od »nepravih« poskušali delnice prodati takoj, ko bo to mogoče, in da bodo nekateri pripravljeni te delnice prodajati po zelo nizki ceni.
Tako je zapisal mag. Anton Rop ter napovedal, da se bo po
lastninjenjenju začela
tista
polna privatizacija po pravilih delničarstva in potmi investiranja, ki veljajo v svetu. Prišli bodo pravi in zagreti lastniki, to pa pomeni, da se bo prej zgodilo »zbiranje« ali koncentriranje kapitala. Šele po končanem lastninjenju se bo začelo zares, zato lahko pričakujemo srdit boj za kapital. Tistim, ki glede na sedanjo lastniško strukturo, kjer prevladuje no-trane lastništvo, trdijo, da se to ne bo zgodilo tako kmalu, lahko predstavimo podatek, ki že sedaj nakazuje, da bo notranje lastništvo v podjetjih kmalu izgubljalo primat. V podjetjih res prevladuje notranje lastništvo v skoraj 82 odstotkih vseh slovenskih podjetij, toda takoj, ko pogledamo, kolikšen del kapitala pripada notranjim lastnikom, je to (le) polovica. Torej struktura lastništva z vidika kapitala je nekaj drugega in ne pomeni več, da imajo notranji lastniki več kot polovico vrednosti vsega kapitala. Zunanji lastniki so jim torq po vrednosti kapitala enakovredni že sedaj, ko se lastninjenje niti, še končalo ni.
Zato pa skupina ekonomistov že pripravlja zakon za obdobje »po«, ki naj bi določal
pravila igre za novo obdobje »prave«privatizacije. Zakon
Zakon
naj bi vlada kmalu dobila v branje. Gre za pomembno vprašanje po privatizacijskem obdobju, in sicer za prevzemanje podjetij. Temeljni cilj zakona je ureditev načina prevzemanja nadzornih deležev v podjetjih na takšen način, da bo po eni strani zagotovljena zaščita manjšinskih delničarjev in da bo na drugi strani postopek prevzemanja podjetij jasen, je o zakonu govoril mag. Anton Rop. Ne gre za to, da bi z zakonom varovali slab menedžment, ampak da bi posli potekali na mizi, transparentno in da ne bi bilo špekulacij, je Se pojasnjeval avtor zakona.
r----------------------------------
I Pripravljajo pomursko razvojno ■ strategijo

Zakon naj bi temeljil na štirih glavnih načelih:
- enako obravnavanje vseh delni čajev,
- zaveza za prevzem, če velikost kontrolnega deleža preseže z zakonom določen prag, - dolžnost razkritja podatkov, -določeni obrambni sistemi, ki bi prerečevali prevzem.
Po napovedih zakon ne bo preprost, restriktiven, ampak bo natačno določal pravila igre pri prevzemanju lastništva in kupovanju kapitala. Odgovoril naj bi tudi na vprašanje položaja domačih ali tujih prevzemnikov, čeprav je sedaj še vedno dilema, ali naj med njima ne bo razlik ali pa bodo za tujce v zakonu omejitve. Odločitev bo seveda odvisna tudi od mnenj mednarodnih inštitucij. Znan pa je tudi primer, ko je Lek sporočil, da s svojimi delnicami ne bo »nastopal« na trgu, saj tujcev ne želi sprejeti v svoj okrog, pravila o prenosu podjetja pa še niso znana,
MAJDA HORVAT
I
I
Prednost skupnim razvojnim problemom
Kdaj bo Pomuije dobilo svojo razvojno strategijo, je težko napovedati, dejstvo pa je, da sta projektni svet in projektna skupina, ki sta bila imenovana v lanskem letu, že začela nekatere aktivnosti pri pripravi. Na zadnji seji projektnega sveta, ki mu predseduje poslanec Feri Horvat, so ocenili dosedanje aktivnosti in se dogovorili za naloge, ki so pred njimi. Priprava ustrezne pomurske razvojne strategije je toliko pomembnejša, ker je Pomuije med dvanajstimi slovenskimi regijami po razvitosti na 7. mestu, uvršča se med razvojno manj perspektivna pa tudi podatki o gospo-darienju v lanskem letu kažejo, da se položaj slabša.
Že na eni prvih sej projektnega sveta so sklenili, da je

potrebno pred pripravo razvojne strategije zbrati vse že j izdelane razvojne programe, ki so jih v preteklosti priprav- j; Ijali na različnih ravneh in za različna področja, tisto, kar je j uporabno, pa vključiti v novo razvojno strategijo. Žal so se pri inventarizaciji razvojnih programov srečali z nekaterimi težavami, saj, denimo, ljutomerska občina teh programov ni bila pripravljena dati projektnemu svetu pa tudi sicer se slabo vključuje v medobčinsko sodelovanju na ravni pomurske regije, ki je nekateri ne priznavajo več. Ker tudi iz vseh podjetij niso dobili odgovorov na vprašalnik o razvojnih programih, so na seji projektnega sveta menili, da je treba iti v ta podjetja in zbrati ustrezne podatke, dopolniti pa je potrebno tudi inventarizacijo razvojnih programov. Nekateri se nad zbiranjem podatkov v podjetjih niso navduševali pa tudi ne nad tem. da bi zbirali nekatere podatke za nazaj. Ena od nalog projektnega sveta je namreč tudi bila, da bi ugotovili, koliko sredstev za najrazličnejše spodbude oz. za preustroj je Pomurje dobilo od države, vendar razen nad sredstvi, ki so jih dobili za spodbujanje razvoja demografsko ogroženih območij, v občinah nad drugimi spodbudami nimajo pregleda.
Bolj kot s preteklostjo se je potrebno ukvarjati s prihodnostjo. projektni svet in projektna skupina pa naj se lotevata predvsem tistih vprašanj in področij, ki zadevajo skupne probleme regije. V pripravi je že nekaj podprojektov, med njimi strategija turističnega razvoja, katere nosilec je Radenska, podprojekt o prostorskem načrtovanju, podjetništvu, kadrih, o promociji pomurskega gospodarstva in še nekateri. Seveda pa moramo predvsem doma ugotoviti, kaj bi radi in kaj moramo sami narediti, ne pa
čakati, kaj nam bo dala država.
L. KOVAČ
So se V Benediktu odločili^ da ne bodo več čakali na pomoč drugih, ampak bodo usodo vzeli f svoje roke
t^omačini, slatina

•tt Trije kralji
Slovenskih goric in obrobju bodo Doa t'*!*'*^ kmetijstvo, dopolnilne dejavne gi^?^voiei kjT - dejavnosti so tudi na benedišk^ ob-urejena, lahko pa prinaša dejavno^ dele j dohodka ali postane celo njihova zadevo je začel tajnik Krajevne sknp-ki je v minulih 20 letih zelo
**st	infrastrukture: asfaltiranih imajo 24
slt^	fr dva kilometra, tudi vodo-
^P^vltii^^^^^nda "^“svejeno, vodo pa dobivajo iz maribor-diuga^s J.	so naredili s sredstvi samopri-
jiin ‘ '^sP®*Ki krajanov, z deležem od 30 do 50 tildi diia^ K gradnjah vodovoda, cest in telefonije so ugotovili, da njihova krajevna orah/	komunalnih problemov, ampak
»hst. s problem struktur«	»»J;,..
_	I v pri-
kmetijstvo, dopolnilne dejavnosti in
del«j dohodka ali postane celo njihova
struktura prebivalcev in prevelika nezapo-
MIL AN G OMZA R, tajnik
pred
Slične

.	krajevne skupnosti in piedsed-
nosti in slabosti pokrajine ter nik projektnega sveta: »Dr-
proučitev novejših demograf- žava bi marala bati skrbeti za skih razmer. Danes živi na po- ^odprte projekte', Ce se nekje
ministrstvu.
' 'Kupai s P°-•'"fi neLjL
Ob;/"’ cnum	teden-
t ........
i**?'
hko v prihod-ocnedisko uh ip ' bi talilni "Cdolžen«,

In ih|vii
i kako
'S?’!'!;,
'i fftiiik
ki bi
Koristi in

‘^Sotovitcv pred-
u


I
I
j
t I
[ Benedikt /
hvUriisfrsivo so kmehjshrtj ftt oOčiDO lenort ktcfervna	tonsdUtf
JASAMA Lenvt
Tako je nastlal zaščitni znak (oznaka) za Benedikt, ki bo na vseh obcestnih tablah, izdelkih int publikacijah.


»l
MIRAN TOPLAK, Backova: »Glavni razlog, da sem se odtočil za ta individualni projekt pridelave vrtnin, je veliko po-
manjkanje delornih
mest.
Žena je doma, firma pa v propada. Jaz delam pogodbeno pri bratu. Naša kmetija obsega
dcželju več kot 60 odstotkov	s projektom, ga mora dr- 4 hektarje zemlje, kar je za
'* ■	"■	■	” ■	žava spremljati, dokler ni kon- preživetje družine premalo. Da
čan. Zdaj pa imam jaz obču- bi se ukvarjali z vrmarstvom, tek, da Je država sicer zaintere- Je ideja obeh, soj imava oba sirana, da se naredijo neki interes, da bi se s čim ukvar-skupni projekti, da zaživijo. Jota. Začeti bomo morali
prebivalcev Slovenije. V ob-vnavanih naseljih Stajngrova.
Trstenik in Sveti Trije Kralji.
ki spadajo
v
kmetijsko pokrajino
tradicionalno
z
ne-
ugodno demografsko st ruk- ampak predvsem glede komu-
turo, živi 30 odstotkov nekmečkega prebivalstva s pov-
interes, da bi se s čim ukvar-
s
skupnimi močmi. Njive
natne infrastrukture. Podpira imamo dokaj dobra urejene, že
(najprej so ostali brez službe
ljudje
iz
k m ečk o-delavski h
za vrtnarstvo. V ta namen bodo ustanovili tudi Vrtnaisko zadrugo (ali združenje), ki bo skrbela za pridelavo, predelavo in prodajo izdelkov. Seveda se tukaj takoj postavi vprašanje; ali so pri načrtovanju razvoja pretežno kmetijskega območja sodelovali tudi kmetijski svetovalci (sodelovala sta Jelka Plateis in Matjan Horvat) in najodgovornejša za kmete - kmetijska zadruga. Če bi hoteli pomagati podeželju, bi marsikje lahko pomagali že do sedaj. Odslej pa bo tako, da bodo obravnavani enako kot drugi ponudniki storitev, če bodo učinkoviti, bodo z njimi sodelovali, Če ne, pa bodo izbrali drugega.
V roku enega leta bi morali biti v treh omenjenih vaseh vidni rezultati. Šele potem bodo prijavili naslednje vasi iz KS Benedikt, npr. Drvanjo in Backovo. Njihovo načelo je: najprej poskrbeti za dvig življenjske ravni, potem pa bodo ljudje sami poskrbeli za »lepotne« zadeve. K celostnemu razvoju spada tudi enotna podoba Benedikta in sosednjih vasi na vseh najbolj vidnih oznakah, oživitev najstarejSega slatinskega vrelca, obnovitev vodnjakov ter večje vključevanje kulturno-zgodovinskih zna-
družin), kmetijstvo pa ni bilo tržno usmerjeno, temveč zgolj v pridelavo. Kljub temu se je na skupnih sestankih s strok o v'	njakt pokazalo, da nekateri
' vendarle imajo svojo vizijo razvoja. Ti so bili v prihodnje tudi najbolj motivirani, tako da so poleg skupnega projekta razvoja obmo^a izdelali tudi individualne projekte. Decembra 1994 je Alojz Senekovič iz Tr-stenika že začel z izvajanjem svojega projekta, turistično dejavnostjo na kmetiji. S podobno dejavnostjo se nameravata še letos ukvarjati Ludvik Šijancc od Sv.Treh Kraljev in Janez Kavčič iz Trstenika. Janez Pšait iz Štajngrove se bo ukvarjal s predelavo mesa kot dopolnilno dejavnostjo^ na kmetiji, Drago Kavčič iz Štajngrove z mizarstvom kot osnovno dejavnostjo. Olga Klepec od Sv. Treh Kraljev s cvetličarstvom kot dopolnilno dejavnostjo, Slavko Breznik iz Trstenika s prašičerejo in prodajo na domu, Manja Perko iz Štajngrove z vrtnarstvom in prašičerejo, Fndenk Rola iz Tmcititti bo uncI priišRc in vinotoč. Marjeta Hoja iz Trstenika pa se bo ukvarjala z vrtnarstvom kot osnovno dejavnostjo. 20 družin sc bo ukvarjalo s prodajo lastne blagovne znamke. 13 pa se jih je odločilo
torej le skupne projekte, manj pripravljene za postavitev
_____________,_______,______ pa Je država pripravljena vla- rastlinjakov. Trg, kamor bi stoikov mešanega prebivalstva	gati v individualne projekte,	prodajali, Je Italija, od tam bi
(kmečko-delavsko gospodinj-	Država bi morala za take pro-	tudi dobili semena. Prtdelo-
slvo) povprečne starosti 35 let	iekte, kot je naš projekt vrtnar-	vali bi tako za do^ei trg kot
in le 14 odstotkov kmečkega	skega centra, dajati ugodna	tujega kupca. Doslej smo zete- ' • -	•' •	"	-	"	-	- , njavo pridelovali v glavnem
prečno starostjo 32 let, 56 od-
jekte, kot je naš projekt vrtnar-
prebivalstva, ki je v povprečju posojila ali celo nepovratna staro 47 let. Ljudje so se znašli ’	~	. .n
v nerešljivi situaciji: industrijski centri v Gornji Radgoni.
Lenartu in Mariboru so odpu- ..	,
stili veliko ljudi s podeželja morale.«
sredstva. Da, največji problem zase, spomladi pa naj bi začeti pri realizacijprojektov je, da ie z večjo pridelavo radiča na banke in država teh prizade- odprtem. Ne, ne bojim se m vanj ne spremljajo tako, kot bi nisem v dvomih, saj nimamo - t	kaj izgubili.
menitosti nudbo.
v
turistično
po-
BERNARDA B.PEČEK

stran 6
vestnik, 16. februarjaj^.
sociala, šolstvo, zdravstvo
Pm seja bolnišničnega sveta
n I Brezposelnost mladih

Med člani
Mladi brez sol in dela
i
nobenega zdravnika
Na prvi seji so se zbrali izvoljeni in imenovani Člani sveta javnega zdravstvenega zavoda murskosoboške splošne bolnišnice. Svet ima pet notranjih članov, ki so jih izvolili zaposleni, in šest zunanjih, štiri so imenovale stare občine, eden je iz zdravstvene zavarovalnice in eden, ki ga imenuje vlada. Ime slednjega Še ni znano, po sporočilih iz Ljubljane pa ga bodo imenovali še ta leden. Na prvi seji so izvolili predsednico sveta Marjeto Gombor, podpredsedniško mesto pa bo pripadlo enemu od zunanjih Šanov. Imenovan bo, ko bo znano še ime Člana, ki ga imenuje vlada.
Na seji sveta so člani razpravljali tudi o tem, da vanj ni bil izvoljen noben zdravnik ali kdo od zaposlenih z visoko izobrazbo. Notranji člani so tako bili izvoljeni tz sestrskih vrst. Vzrok so iskali v številu kandidatov. Za pet mest v svetu se je potegovalo kar petindvajset kandidatov in od teh je bilo dvanajst zdravnikov. Glasovi so se zato porazdelili. Oba sindikata zdravstva in zdravstvene nege sta vodila tudi močno predvolilno akcijo za izvolitev njunih kandidatov in tudi uspela.
Na prvi seji sveta bolnišnice so Člani sprejeli inventurni elaborat, v razpravo pa osnutek statuta zavoda in sklep o soustanoviteljstvu skupnosti. Sestali naj bi se spet konec februarja, ko bodo obravnavali zaključni račun in morda sprejeli že tudi statut.
Na klin lahko obesimo vse pregovore in številne fraze, kako na mladih svet stoji, ko si v roke vzamemo analizo o brezposelnosti mladih v naši pokrajini (Brezposelnost mladih v letu 94, Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota M. Sobota, februar 95). Podatki vznevoljivo in jezijo, so kričeči toliko bolj, če jih postavljamo ob bok razglašenemu korakanju v razviti evropski svet, kjer se bo v znamenju visoke znanosti in tehnike končalo dvajseto stoletje. Toda vse bolj spoznavamo, da v slovenskih centrih kapitala in moči, torej tudi znanja, ie korakajo s svetom ozvezdja, toda obrobju vse bolj zastaja korak. Tudi zato, ker preveč mladih ne konča niti osemletke, in to na pragu tretjega tisočletja.

0B»a»i6i8
2if{iBpel^a»
4Ktesie«h^ VfctAarfflBbUh
MH
Biotehniška fakulteta Ljubljana zeli vpisati tudi nekaj študentov iz Pomurja
Krajinska arhitektura
čeprav še ni uradni čas za informativne dneve na slovenskih univerzah, so se na Biotehniški fakulteti Ljubljana odločili, da bodo to soboto (IS. februarja ob 10.90) na stežaj odprli svoja vrata vsem tistim srednješolcem, ki jih zanima študij krajinske arhitekture. Kot so nam sporočili, je njihova želja, da bi se za ta študij odločilo tudi nekaj študentov iz Pomurja.
Gre za redni štiriletni dodiplomski študij, dveletni magistrski študij in doktorski program. Diplomanti Štiriletnega programa dobijo naziv diplomirani inženir krajinske arhitekture. Po tem poklicu povprašujejo ustanove, kot so zavodi za varstvo naravne in kulturne dediščine, ustanove in zavodi za prostorsko in urbanistično planiranje, upravne službe v ministrstvih, občinski oddelki za urejanje prostora in varstvo okolja, inšpekcije za varstvo okolja in urbanistične inšpekcije, družbe za ceste, vodnogospodarska podjetja idr.
Krajinskega arhitekta čaka ustvaijalno delo pri varstvu narave in okolja, ki se opira na Široko znanje o fizičnem in družbenem prostoru, pri čemer se mora spopadati z vprašanji kakovosti življenja in bivanja, se soočati s protislovnostmi med potrebami gospodarskega ali urbanega razvoja na eni in varstva narave oziroma okolja na drugi strani.
V 1. letnik bodo vpisali 28 kandidatov. Če bo zanimanje večje, bodo omejili vpis, kar pomeni, da bodo imeli prednost tisti, ki bodo dosegli boljši učni uspeh pri maturi (15 točk), splošni učni uspeh v 3. in 4. letniku (10 točk) ter uspeh pri preskusu ustreznosti (75 točk). Poleg tokratnega posebnega bodo pripravili tudi redni informativni dan, ki bo tedaj, ko bo organiziran na vseh slovenskih univerzah.
Prisilna mladost
Kdaj bomo končno spoznali, da je za družbo nezaposlenost in neizobraženost mladih velika izguba in nevarnost. Občudujemo uspešnost nekaterih malih držav in narodov, a kot da ne znamo poslušati njih, ko nam sporočajo, da je pri njih vsako življenje dragoceno, da iščejo talente ter energijo mladih znajo usmerjati. Vsaka naložba v ta del naroda, vsaka sposobnost, spretnost, znanje, duhovna vrednota, vcepljena v odraščajoči del populacije, določa kakovost in vsebino življenja več generacijam - tako tistim, ki odhajajo, kot tem, ki prihajajo za njimi, je zapisala tudi naša dr. Martina Žmuc Tomori.
Nezaposlenost mladih je dejavnik tveganja tudi v njihovem osebnostnem razvoju. Mlade, ki so v času najbolj dejavnega osebnostnega oblikovanja, neugodne možnosti za zaposlitev posebno prizadenejo. To je čas, ko nastaja njihova podoba o sebi in svetu, ko je od njihovega samospoštovanja odvisna življenjska motivacija. Z zaposlitvijo mladih pa ni povezana samo njihova samopodoba in samospoštovanje, ampak konkretna ekonomska samostojnost. Brez lastnega zaslužka so odvisni od odraslih, so torej v statusu prisilne mladosti, kajti kriterij vstopa mladih v odraslost je prav to, da posta- ' nejo ekonomsko samostojni.
Delež nezaposlenih mladih, starih do šestindvajset let, moremo videti v dveh negativnih razsežnostih. Prva je ta, da mladi niso vključeni ' v delo, in druga, da mladi hitro ali prehitro zapuščajo proces šolanja. Med deležen nezaposlenih mladih ; in povprečno dolgostjo šolanja je namreč tesna vez. Zato o nezaposlenosti mladih ni mogoče govoriti drugače, ne da bi načeli tudi vprašanje njihovega šolanja.	'
170 več kot leto prej. Opomnimo, da se je nezaposlenost v državi lani

IBS?
IK g Ste
35
IS
J. G.
Med nezaposlenimi dve petini mladih
Konec lanskega leta je bilo na listi čakajočih na delo 8879 ljudi (podatki murskosoboške območne enote zaposlitvenega zavoda) ali za
bil 16* te
1
t
zaposlitev, ali kar za 16 razredov otrok rti uspei/io končalo niti os-
znižala, v naši pokrajini pa spet novnošolskega izobraževanja?
■	............. »Naš Šolski sistem je s svojimi
porasla, s tem da je bil trend povečevanja res počasnejši v primerjavi s prejšnjimi leti. Značilnost pomurske brezposelnosti je tudi, da je med brezposelnimi manj Si delež
zahtevami in pravili usmerjen na imaginarno področje: natančno je določeno, kaj moraš v danem trenutku obvladati, kako se moraš vesti; od otrok se pričakuje, da se
žensk (37,8 odstotkov), po-	.	.
membno manj od republiškega temu prilagodijo. Vsak, ki je dru-
povprečja. (45,7 odstotkov). Tema gače n, postane po svoje problema-‘	'	tiče n,« je na temo Mladi na poti od
tega prispevka pa je delež nezaposlenih mladih, in skoraj 40 odstotkov nezaposlenih je mladih, starih do 26 let. Podatek torej, ki je neugoden zaradi samega visokega deleža nezaposlenih mladih, pa tudi po drugi plati, saj nakazuje, da pri nas mladi prehitro zapuščajo šolske
težav s šolo do brezposelnosti, pisala Maja Vodopivec, spec. klin, psiholog. Naj bo njena ugotovitev le drobec k obravnavani temi, ki pa tudi dobro osvetljuje vprašanje nezaposlenih mladih in njihovo doseženo stopnjo izobrazbe.


nfe s do Si4ts tsil 28te
ai


lil I gj
S 4S as
«r.
1 =
?w
151
•IL
i
■ I
£l
Drugo zahtevnostno v tej starosti, čakajočih na , ima 319 mladih, ki so c
mesarji klavničarji, strojni obdelovalci kovin, strugarji, konfekcijski pom'-'*’'
klavničarji,
in zidarji za zidne omete. .
Z dveletno poklicno Solo |« zaposlenih starejših, tnladn*' letno pa 769, ki so avtonie^ kmetijci, poljedelci, >1'^ strojni mehaniki, kuharji,
in drugo,	,. v
S srednjo Solo je 624 mla4% zaposlenih, starih od osernn^ petindvajset let. Veliko s poklicem gimnazijski (kat 13 odstotkov vseh tej* pine), torej tistih, ki Študij* nadaljevali ali bili pri 1^9,,. spešni. Dela v domačem ci™-' tudi ni za ekonomske.
sit
M'
■J
<ii
Za šestnajst razredov brez končane osemletke
Največ brezposelnih mladih ima le končano osemletko. Podatek torej, ki ruši vsa napihnjena pričakovanja o hitrem razvoju in napredku, ki je skrb zbujajoč in tak, ki načenja vrsto vprašanj v zvezi z našim šolskim sistemom. Vprašanje, ki tudi mora biti: kako je mogoče, da kar 409 mladih, ki si iščejo
'j[
/iv
klopi. Število nezaposlenih v tej starostni skupini se je lani v primerjavi z letom prej znižalo, toda le za spoznanje. Delo v naSi pokrajini še vedno išče 3366 mladih, starih do Šestindvajset let ( leto prej 3608).
Zaradi poklicne neizkušenosti so mladi v primerjavi z odraslimi iskalci dela na slabšem, toda to vendar ne more bili edini razlog njihove neuspešnosti na trgu delovne sile. Zakaj torej toliko mladih na listi nezaposlenih? Odgovor je mogoče iskati v dveh smereh, in sicer, kakšna je njihova šolska izobrazba ter kolikšno je neskladje med njihovo strokovno usposobljenostjo in prostimi delovnimi mesti.


d; (J"
Sl'-
zdravstvene, kmetijske ut tehnike,
Nezaposlenih mladih s bi .
1.. aa ti na i
višjo izobrazbo je 32, ti pa * ji nomisti za turizem in lavci ter ekonomisti za dena™
in finance. Nezaposlena p® ? jt diplomirana ekonomistka -narniStvo in finance.
Državna pomoč mladim za zaposbi®*
izobrazbi 1 n «4	^"1	J
Vrzeli vi strukturni neskladnosti (tf lika, da bi jih mogli v celc%'(i niti z ukrepi države ali 2*^ zaposlovanje. Jih pa z njimi prispevajo k
Število mladih na listi

vendar manjše,
Lani je v javnih delih brezposelnih, od tega j petindvajset let. Sicer niso ukrep, v katerega bi s*- "
vključevali tudi mlade.
A
V program spodbujanja poslovnja so bili lani vkljni*^?^ čakajoči na delo, od teg^ Lt mladih. Zanimivo je, da * samozaposlitev odločilo tuo^^ ' mladih, ki uradno nimajo
p«.
dobe, vendar pa imajo , v znanju in izkušnjah pa *'
narju pri starših.


Program priprave na je lani obiskovalo 798 nežaP^t''

ali 515 ( 64,5 odstotka) ■ petindvajset let. Največ jih ^^jtl končano prvo izobrazbeno, (33,4 odstotka), četrto siotka) ter peto (17,3 ods'^ j z osnovnošolsko izobražoo.fl pridobivali znanja kuhatsk’* takarskih pomočnikov ter sabljajo za zidanje in ter pO’


V
Kaj je novega na OS Apače?
• •

i'
OŠ Apače je bila med prvimi v Pomurju, ki je začela uvajati projektno-raziskovaluo delo učencev, Tako so za njimi že trije interdisciptiiianii tedni, ko tako rekoč zaprejo šolske učilnice in se učijo, delajo, raziskujmo ... na terenu. Medtem so se že začeli pripravljati na 4. interdisciplinami teden, ki bo v začetku aprila. Razijo vali bodo preteklost okoliških krajev, gibanje prebivalstva, razvoj turizma in razvoj proizvodnih dejavnosti v njihovem okolju. Ah ima to njihovo delo tudi širši pomen?
»Mislim, da se nekatere sodelujejo le Se v manjšem ob-stvari že premikajo, predvsem segu.
PlitviCki Vrh v Travnike (zaselek v Žepovcih) prej sploh ni bilo avtobusne proge.


keramičnih oblog.
J, G,
Kar 103 nezaposleni lani prejemali tudi nine za dokončanje zadnj^t? nika strokovne Sole, Tako pridobili četrto in jjtJJ nostno stopnjo izobrazb«’ imeli večje možnosti Mladi pa se zanimajo tin skovanje raznih tečaje* zika, računalništva, ,
v turizmu, pestrejše so ponudbe naših zmogljivosti, izdelkov idr. To se je potrdilo na novoletnem sejmu v Gornji Radgoni, kjer so naši učenci skupaj s starši predstavili turistični projekt v povezavi s kulturnim programom. Ker v naši krajevni skupnosti turistično društvo ne deluje, bomo na Šoli ustanovili turistični podmladek. Apaška kotlina ima prav gotovo dobre možnosti na tem področju,« ugotavlja ravnatelj
apaške _ ROVŠNIK,
osemletke
TONE
Njihova Sola je svojčas zelo tesno sodelovala tudi s tovarno Lina (sedaj Melos), saj so učenci opravili dnevno po 6 do 7 proizvodnih ur za tovarno. Izdelovali so podložke za pianine. Žal so se razmere spremenile na slabše, tako da sedaj
Že nekajkrat smo tudi pisali o želji in potrebi OŠ Apače, da bi prizidali ali dogradili manjkajoče prostore. Zaradi prostorske stiske morajo namreč sedaj imeti dvoizmenski pouk za razredno stopnjo, telovadnico pa so za silo uredili v bližnjem kulturnem domu, Kaj je torej sedaj z uresničitvijo že pripravljenih načrtov? Znano je, da so jih uvrstili v republiški program do leta 1999, toda v Apačah upajo, da bodo prišli na vrsto že prej. Načrte pa bo potrebno nekoliko obnoviti (novelirati),
ApaSki šolarji pa so v tem šolskem letu dočakali šolski avtobus, s katerim se vozi v ŠoJo in domov okrog 140 učencev. Doslej so morali pešačiti ali pa se voziti s kolesom, saj skozi
— teL-,.—«
tbMbb K tegB Srf v Pomuiju sbbk BcgM^
—	_ .	----i, bi HB au
poimn b bi J« B^va	kar
uupulVh	■
‘l»sGŽBd»a»»Sd»«IB aameo
8 sastevam »t
rfrrrrHkiCIt«
SB Bilbaa	^avisecffi b
MMHlBieji^	ter iBiepiRali «8(83^1 liEi!W^ m
Gtotnaih prispevfcu* o umeiutrsu. ki SaanttflteB n-teH b obisk ur aovefcova eu»«r. »dr^ b aavdaja človeka z »ese^Bi dd
a« »at
1 tte|ih ^bwih fe^prrjfcvil ifeB
januarja

prejfa/i tB«e£ sa Siell^bKi
prubŠ^iKih za udcn«
nng-
Euteemu so potabili čez 2) gostov, IB se sbte bi alrug!^ okv:^jo 2	Tla je bilo za m	'
3, G.
uSOi.
Mladi s poklici, za katere ni delovnih mest
Ena razsežnost neuspešnosti
mladih na trgu delovne sile je torej	iI/j'
njihova nizka stopnja izobrazbe in Na Zavcxlu za zaposli' .ij drugo struktuuralna neskladnost poslovanje mladih
'	............. s sofinanciranjem pripf®’‘'I^iiJ^
druge.


med zaposlitvenimi možnostmi in njihovo strokovno usposobljenostjo.
Mladi nezaposleni, mlajši od osemnajst let, imajo v večini nepopolno ali končano osemletko, torej so delavci brez poklica ali pomožni delavci. Drugo zahtevnostno stopnjo v tej starosti ima 15,2 odstotka čakajočih na delo, največ je konfekcijskih pomočnikov ter kmetovalcev, nekaj pa je tudi kuharskih ter natakarskih pomočnikov. Le dobrih šest odstotkov nezaposlenih v tej starostni skupini je končalo triletno poklicno Šolo.
Tudi v starostni skupini mladih od osemnajst do petindvajset let, ki so prijavljeni kot nezaposleni, prevladuje delež takšnih, ki so končali največ osemletko (kat 1095 ali 38,4 odstotka vseh). Na trg delovne sile torej lahko vstopajo le kot pomožni delavci ah delavci brez poklica.
povračilom prispevkov cem za socialno zavarov^
FOTOGRAFIJA:


varo''^
ra
NATAi-^ tf
NiM
santtft
Ves
I&
".1
»L
vestnik, 16. februarja 1995
stran 7


I
I
!
I I

F t
r (i.
I
I
I
k
I

kmetijska panorama
Obal^ državni sekretar v ministrstvu za kmetijstvo, spodbudrto ^položaju v tej panogi
Kmetijcem zagotoviti paritetni dohodek
datskn *	države oziroma tisti, ki oLIlkiijcJo
IriavjitJ**’ *®čkrai srečali s kmeti in pridalmJU njihovim pa tndi k ab reševanju nckaierib laživ ukrepali hitreje v	bi jih manj kritizirali. Ivan Obal, državni sekretar
dobro im kmetijstvo in gozdarstvo, zaznetr v kmetijstvu ae^ r	tudi uspešno sodeluje pri ivknnju najustrez-
pa a** srečanju s kmeti auTkljuh vsemu
“ja s Pom™” m'*”*^*’ očitek, Tako je bUo tudi ob zadišem sreča-a	kmetijci, kj so se zbrali im strukovnem posvetu
o	Obala pa so povabili, du bi jln spregovoril
o tthiPEj
, tržni
Sprejet, o
za pšenico.
red za pSenico Se ni
njem pa zdaj raz-
V vladi, kmetje niso kal);" ^Eovora 'takšna bo
Previjajo dobili
^rsenicct«
na vprašanje, bdkupna cena letoš-
''agraievann v
'^'3 bodo izho-kukovostn '’ določili za spodnji nad	vse, v— -
in H;a'^?.,f?datno
izho-
rezred, vse, kar bo
Sal
nagra-
ludi ™ lahko zna-
tolarje za kilo-
državah Evrop-
ske unije in Slovenija se je zgledovala po njih. Vsi drugi odkupni pogoji, od odkupnih mest do zagotavljanja sredstev za plačilo pridelka, bodo podobni lanskim. Izhodiščno odkupno ceno bodo določili ob pomoči revidirane kalkulacije, ki jo je kmetijsko ministrstvo naročilo v kmetijskem inštitutu, potrditi pa jo mora Se neodvisna ustanova. Prav na račun revidirane kalkulacije pa smo na tem posvetu slišali tudi očitek, češ da temelji na višjem
“ztlUlo
kokosi nesnic
~ koruze
J /o
'5%
■■ 5^ 'J
■™ kokoši nesnice vsebuje:
Paničnih otrobov ovsa
-4% ribje moke
- 2% mesno-kostne moke
-2% lucernine moke
- 3,2% apnenca
' Too/^^”^^’^nih tropin ~ 03oy ^1“”^ tropin	.
- 1,0% živinske soli To jg J^'^tninsko-rudninskega premi ksa primer, obstaja pa zelo veliko različnih hesnice.	krmil oz. krmnih mešanic za kokoši
'^^alcenj v ?s>tova za sestavljanje krmnih mešanic je reza, jeir	perutnino običajno Čez 60% žit (ko-
Pta troo/n*”’ P^^nica, oves) in 15-25% oljnih tropin (so-tropine, bučne pogače,,.). Poleg re tnine ' "'osne ali mesno-kostne moke od 4 do ,gjŽ^reO'Vitaminske mešanice od 5 do 8% v meša-"osnice	poudariti, da se v mešanice za kokoši
^revstve kalcija zaradi tvorbe jajčne lupine.
Pft Porutnina	^olo pomembno. Najpomembnejša
PtlSlo dr, preventiva. Potrebno je preprečiti, da ^'0^ih Tejah	'n širitve bolezni v jati. Zato je pri
rediti Živali Pf' manjših potrebno izločiti in ločeno ? .Popravi’ ^l^^rerih sumimo, da so bolne. Če se stanje hfli' moramo na žalost zaklati, kar je dosti jato '"'^^'rev nazaj v jato, kjer lahko okužijo Lahtr	primeru je gospodarska Skoda zelo
'^Ine Tib kokoši iz jate, pri katerih sumimo, da us^^''^‘iemo.
nad zdravstvenim staniera jate je SL	»ekaj pravil:
'J^oSini, ■ '^Prezniti in spet istočasno napolniti kurnico
- 2,5% dikalcijevega fosfata
hektarskem pridelku, kar naj bi imelo za posledico znižanje stroškov na enoto pridelka in s tem tudi nižjo ceno, Ali so takšni očitki upravičeni, bo znano takrat, ko bodo na voljo ustrezni podatki, vsekakor pa odkupna cena letošnje pšenice realno ne bi smela biti nižja od lanske.
Ob pšenici so revidirane cene pripravili še za koruzo za zrnje in silažo, za ječmen, mleko, mlado pitano govedo, prašiče in perutnino. Ob tem so upoštevali različna izhodišča, od stroškov, ki nastajajo na manjših kmetijah, do stroškov pri večjih in usmerjenih kmetih. Doslej so namreč v kmetijsko ministrstvo z različnih strani (seveda nekmetijskih) prihajali očitki, da pri določanju proizvodnih stroškov ostajajo na ravni »vrtičkarstva«, zato so ti stroški ob sedanji posestni sestavi naših kmetij tako visoki. Takšen očitek seveda drži, vendar drži tudi dejstvo, da je naše kmetijstvo v povprečju zelo razdrobljeno, pridelava pa zato seveda dražja. Eden od ukrepov kmetijske politike mora biti zato usmerjen v zagotavljanje razmer za izboljšanje posestne in parcelne sestave naših kmetij. Ti procesi' so pri nas po drugi svetovni vojni tekli v povsem drugačno smer kot v zahodni Evropi, zato bo moralo miniti precej časa, preden se bo sestava slovenskih kmetij bistveno spremenila. Za pospešitev tovrstnih procesov bo potrebno nekatere zadeve tudi poenostaviti, saj je po podatkih kmetijskega ministrstva v Sloveniji čez 100 komasacijskih postopkov, ki iz različnih vzrokov Še niso končani. Za izboljšanje posestne sestave kmetij pa bo potrebno v proračunu zagotoviti tudi sredstva za regresiranje obrestne mere za posojila, ki jih bodo kmetje najemali za nakup zemlje.
potrebno ohraniti tudi v prihodnje. Vlada se je hkrati zavezala, da bo sprejela tržne rede za najpomembnejše kmetijske pridelke, in tudi te aktivnosti potekajo. Seveda pa je pred tem potrebno sprejeti Se zakon o blagovnih rezervah, ki je že v prvi obravnavi v parlamentu in bo pomenil korak naprej pri zagotavljanju večje stabilnosti v kmetijski pridelavi.
Pravzaprav je prelomnico
v
kmetijstvu predstavljal že
sam sprejem slovenske kmetijske razvojne strategije, ki je določila smernice za nadaljnji razvoj, sprejete pa so bile že tudi konkretne aktivnosti, še posebno pomemben je pri tem zakon o posebnih uvoznih dajatvah pri uvozu kmetijskih pridelkov, s katerim želijo predvsem zaščititi domačo pridelavo, Te tako imenovane prelevmane skušajo sproti prilagajati razmeram na tržišču, prav zdaj pa si prizadevajo, da bi te posebne dajatve uvozniki plačevali že na meji, tudi za tiste pridelke, ki jih bodo pozneje izvozili. Do zdaj je bilo namreč potrebno te dajatve plačati v določenem času, uvoz zaradi izvoza pa je bil oproščen plačila teh dajatev.
Sicer pa je osnovni cilj kmetijske politike zagotoviti paritetni dohodek v kmetijstvu, torej je treba kmetijske pridelovalce pri doseganju dohodka izenačiti z drugimi kategorijami prebivalstva. Za dosego tega cilja je potrebno zagotoviti tudi proračunska sredstva, žal pa ugotavljajo, da se njihov delež v zadnjih letih zmanjšuje, To navsezadnje niti ne preseneča, saj proračun jjrevzema vedno več novih obveznosti, kljub temu pa bodo v kmetijskem ministrstvu vztrajali, da bo delež sredstev za kmetijstvo
V
proračunu dosegel 4,2-od-
Ža
l
2,
nad zdravstvenim stanjem jate je
" izprazniti in spet istočasno napolniti kurnico
kurnico in izpust (Če obstaja) med ** v	selitev kokoši iz dvorišča na dvorišče,
^"0, Tej-, ■ dobro kondicijo kokoši s pravilno pte-izdelamo progrnni cepljenja ki Dfl „ boleznim (imtuujpcofilaktiCni pro-skrbno in dosledni* izvajati.
nekateri prevennvhi ukrepi, ki S" fcE ' abčasno dodajanje zdravil alj zaščitnih
“adEni-j’ ""■‘Sevanje zajedalcev na koži in perju, dl?;	P«pc.v4d obiskov v hle-
veri^^ ^reviia v ? prepovedano dodajati antibiotike ali ^ho upo"-).,. . " nesnosti kokoši. Taka jajca je prepereti za prehrano ljudi.
šil p-
Iz proračuna več za kmetijstvo
Sicer pa so kmetijce na zadnjem posvetu v Murski Soboti zanimala še nekatera druga aktualna vprašanja in državni sekretar je bil zanje pravi naslov. Po besedah Ivana Obala se je odnos do kmetijstva v zadnjem času bistveno spremenil, kar potrjuje tudi gibanje cen kmetijskih pridelkov. V kmetijskem ministrstvu so sredi lanskega leta pripravili analizo stanja te panoge in ugotovili, da so cene kmetijskih pridelkov po letu 1980 zaostajale za inflacijo. Vlado so zato opozorili, da mora ta razkorak odpraviti in cene v kmetijstvo morajo rasti hitreje od inflacije. V lanskem letu jim je ta cilj uspelo uresničiti, saj so
cene
kmetijskih proizvodov
Janez Lebar, dipl. inž. agr.
v povprečju presegle inflacijo za 3,4 odstotka, takšne težnje na področju gibanja cen pa bo
stotni delež. Dodatke k tržnim cenam naj bi zagotovili predvsem tistim proizvodom kot v državah Evropske unije.
Spodbudna je tudi ugotovitev, da se v kmetijstvu v zadnjem času povečuje zanimanje za nove naložbe, kar je gotovo potrditev, da se položaj te gospodarske panoge vendarle izboljšuje, Željam po naložbah bo morala zato prisluhniti tudi država, pri tem pa bo morala biti selektivna in bo spodbujala predvsem naložbe v obnovo dotrajane opreme ter v povečevanje tiste pridelave, ki je primanjkuje in ki jo bo možno izvoziti. Za vse prednostne namene bo treba zagotoviti regresiranje obrestnih mer, medtem ko se bo delež nepovratnih sredstev zmanjševal. Izjema bo urejanje namakalnih sistemov, v katere bo država v prihodnjih desetih letih vložila precej nepovratnih sredstev, s temi zemljiškimi operacijami pa naj bi predvsem povečali pridelavo tistih kmetijskih kultur, ki jih primanjkuje,
LUDVIK KOVAČ
§

O S
c '1 .u
S
5 § g
l
,	w PA.ŽKIJA


ZEMLJO,"

e
iHTOpezi LAHKO PS-šiTt' roAPMEMJlI&L
EN UiTtR.
kislega

Apnjenje zemlje
če želimo apniti zemljo, moramo to storiti čimprej, vsaj mesec dni pred setvijo in toliko pred osnovnim gnojenjem. Travinje in zatravljene trajne nasade apnimo praviloma zunaj vegetacije, tj. pozimi, njivske površine pa od konca poletja do konca zime. Spomladi praviloma ne priporočamo apnjenja, še posebno ne meliorativnega, če pa že nameravamo apniti, ne smemo pretiravati z odmerki in ne uporabljajmo hitrodelujočih apnenih gnojil (apno), ampak raje mlete apnence ali saturacijsko apno. Apnimo ločeno od gnojenja z mineralnimi in organskimi gnojili. 'Vsaj en mesec prej apneno gnojilo podotjemo ali vdelamo v zemljo (delno ga do časa setve sperejo v zemljo tudi padavine). Na travinju in zatravljenih površinah uporabljamo za polovico manjše odmerke od predpisanih. Čeprav so naša tla na splošno zelo kisla, ne priporočam apnjenja na pamet, ampak na podlagi potreb, ki jih ugotovimo s pomoqo kemične analize tal.
Zakaj moramo gnojiti $ kalcijevimi gnojili?
Kalcij je rastlinsko hranilo in pomemben dejavnik za ohranjanje in izboljšanje rodovitnosti tal, V tleh nevtralizira kisline in pospešuje sprejemanje hranilnih snovi za rastline. Popravlja in ohranja strukturo tal in vpliva na ugodne fizikalne, kemične in biološke procese v tleh. Iz tal se izgublja z izpiranjem v podtalje in odnašamo ga tudi s pridelki. Pšenica odnese 20kg kalcija, pesa 80kg, korenček 120kg in detelje 150kg, zelje 300kg/ha, Zato moramo s kalcijem gnojiti poljščine in zemljo. Kalcij nevtralizira kislost tal, če so tla preveč kisla, jih moramo apniti. Optimalna reakcija ni za vsa tla enaka. Na lahkih In zelo humusnih tleh so optimalne pH vrednosti nižje.
Optimalna reakcija tal
Večini poljedelskih kultur ustreza zmerno kisla do nevtralna reakcija tal (pH- vrednost). Kadar apnimo, moramo vedeti, kakšne so optimalne pH-vrednosti za posamezne tipe tal.
Tekstura tal
Lahka tla
-peščena do 5%gline
- ilovnato peščena
(5-12% gline)
Srednje težka tla - meijasta, iM, pl - ilovnata
(20 - 30 % gline)
Težka tla
- glinasta, gM,iG (> 30% gline)
Optimalni
Cilj
pH v 0,1ji KCI apnjenja
Mas. enkratni odmerek CaOkg/ba, kg/m2
5,3 - 5,7
5,8-6,2
6,3 - 6,7
6,8 - 7,0
>6,9
5,5
6,0
6,5
7,0
7.0
1000
1500
2000
2500
3000
0,1
0,15
0,2
0,25
0,3
Pomanjkanje kalcija lahko vidimo že na posevkih, ki so bledo zeleni in slabe začetne rasti, sklop je redek in žita se slabo razraščajo. Znaki pomanjkanja so tudi venenje in odmiranje zgornjih listov, listi so majhni, robovi se zavijajo, postanejo rumeni, nato sivo rdeči, opazimo nekroze listov. Tudi rastline pokažejo, koliko apna je v tleh, na kislih tleh raste preslica in mala kislica. Informativno lahko določimo kislost tal z raznimi reagenti ali testnimi palčkami, ki jih je je možno kupiti v specializiranih kmetijskih trgovinah. Test lahko opravimo sami ali zaprosimo za terensko analizo kmetijskega svetovalca. Najbolj natančno pa lako ugotovimo potrebe po apnjenju z analizo tal v laboratoriju. V laboratoriju določimo kislost tal in s posebno analizo tudi potrebe po apnjenju. Količino apnenih gnojil moramo prilagoditi predvsem vrsti tal. Svetujemo, da se za apnjenje ne odločate »na pamet«, ampak na podlagi potreb, ki jih pokaže analiza tal.
Vrsta gnojila
Žgano apno v prahu Hidratizirano
apno
Mešano apno za apnenje
Mleti apnenec Dolomit
Karbonatacijski mulj
Kemična oblika
Vsebnost CaO
Delovanje
Odmerki kg/ha
CaO
90
hitro
1500-2000
Ca(OH)2 CaCO3 Ca(OH)2 CaO
CaCO3
CaCO3
MgO ’
CaCO3
70
60-65
50
30
20
28
hitro deloma počasi, deloma
hitro počasi počasi
počasi
2000-3000
2500-3000
3000-4000
4000-5000
5000-7000
Prevelikih količin apnenih gnojil naenkrat ne smemo uporabljati, apnimo raje manj in večkrat, vsaki dve do tri leta. Predvsem na lažjih peščenih tleh ne smemo pretiravati z enkratnimi odmerki, ker premočno apnjenje naenkrat lahko blokira nekatera hranila, kot so: fosfor, bor, magnezij, baker. Za apnjenje lahko uporabimo hitrodelujoče apno ali bolj počasi delujoči apnenec. Hitrost delovanja je odvisna od meljave apnencev. Na srednje težkih tleh apnimo z apnencem 0,5-1 mm velikosti delcev in na lahkih tleh s še bolj drobno mletim, ki se lažje oprime talnih delcev. Za apnjenje lahko uporabimo tudi karbonatacijski mulj ali saturacijsko apno iz Tovarne sladkorja Ormož.
Najprimernejši čas za apnjenje njivskih površin je po žetvi žit. Apneno gnojilo enakomerno raztrosimo po površini in plitvo vdelamo v tla s krožno ali rotobrano ali plitvo zaorjemo. Spomladansko apnjenje je manj primerno. Tudi jeseni bi lahko apnili, vendar so zaradi jesenskih padavin tla bolj mokra in jih preveč stlačimo. Apnimo lahko tudi pozimi po brazdi, vendar le, če ni snega in so tla zamrznjena. Na splošno velja, da apnimo vsaj mesec dni pred setvijo, ločeno od gnojenja z mineralnimi in organskimi gnojili, in da apnenec dobro premešamo z zemljo do globine obdelave tal.
Apno in druge apnene materiale ne smemo mešati s superfosfa-tom, dušičnimi gnojili, hlevskim gnojem in gnojevko (izgube dušika). Kadar načrtujemo apnenje z večjimi količinami apnenih gnojil, je bolje, da le-to opravimo ločeno od osnovnega gnojenja 3-4 tedne pred jesenskim ali spomladanskim osnovnim gnojenjem. Kadar pa apnimo z manjšimi količinami apnenaca, lahko le tega trosimo istočasno s hlevskim gnojem. Če potrosimo lOOkg finomletega apnenca na 1 tono h! gnoja (na dno trosilca), so izgube dušika zanemarljive. Ne smemo pa mešati apna z gnojem. Apnena gnojila pa se lahko mešajo s kompostom, kar je tudi priporočjivo zaradi odstranitve nastalih kislin v kompostu.
Žita FLISAR NOVAK, dipl.inž.agr.
stran 8
vestnik, 16. februarja 1^
d
pogovor
Oceanologinja z muzikaličnim psom
Gospa Elisabeth Borgese Mann je imela v apartmaju hotela Radin na mizi prižgan prenosni računalnik. »Pravkar sem v šahu
rej, govori se o nečem, za kar ne vem, kako se reče po nemško, o »sustainibile develop-
premagala računalnik,« nama je rekla z gospodom Verdevom,
Radinovim človekom za stike z javnostjo. Njen droben nasmeh je	.. ....	.
bil navihan, čisto tak kakor sodi pod frizuro, ki je nekje med Kajti morje je istočasno vir in praktično in deško. Oblečena je bila v hlače in trikotažni gornji danost. Zato preprosto ni model. Na mizi ob vazi z rožami je ležal velik diktafon, ki sem ga ................................
povezoval s tistim, kar mi je spodaj v avli, preden je prišla po naju, povedal gospod Verdev. Dejal je, da gospa dobiva telefakse
ment«. Recimo: stalen razvoj.
goče, da bi ga hkrati razvijali in uničevali. Ce morje uničimo,
ne bo več rib, tukaj ni pomoči. To bomo preprosto morali spoznati. V morje se steka vse, na morju izginjajo meje, meje med nacionalnimi veličinami in
z vsega sveta in mislil sem, da diktafon uporablja namesto klasične beležnice, da vanj pripoveduje stvari, ki so povezane z njeno znanstveno korespondenco. Pozneje se bo pokazalo, da ima doktorica politologije, katere posebno področje je morsko pravo, na magnetofonskem traku tudi Še nekaj čisto drugega, Slovenske	,	, „
slovnice, kije ležala zraven diktafona, nisem takoj opazil. Nanjo	področja ne moreš razvijati. Če
me je opozorila gospa Borgese Mann, češ da se iz nje uči,	ne pritegneš k sodelovanju tudi
občinskimi upravami. Svojega
sosednjih regij. Narava ne priz-
Malo da jo muči artritis v kolku, je re^a. Zategadelj je v Radencih že drugič, ker ji tukajšnja terapija pomaga. Zanjo ji je pred leti povedal slovenski politik in diplomat dr. Anton Vratuša, ki ga pozna že dvajset let.
V stalnem prebivališču v kanadskem Halifaxu, ki ga kot svetovljanka tudi sicer najbrž pogosto zapušča, je v začasno oskrbo drugim pustila pet psov pasme angleški terier. »Angleški terierji so najbolj muzikalični psi. Z enim od njih sem zadnjič nastopila po radiu CBS. Skupaj sva zaigrala Mozartov menuet, on z gobcem nadomesti desno roko, jaz igram z levo. Če hočete, vam bom predvajala posnetek.« Zato je bil na mizi tisti diktafon. Igranje klavirja na posnetku je bilo morda nekoliko počasnejše kot bi smelo biti in zraven se je slišalo njeno brundanje, kar je v tem primeru razumeti kot nadomestek dirigiranja, Drugače pa je bilo prijetno za uho.
Gospa Borgese je protestantka, ki krščnastvu zameri, ker postavlja Človeka nad naravo. Je vdova po italijanskem pisatelju Borgeseju in zadnji živeči otrok enega naj vetjih nemških pisateljev, Nobelo- I vega nagrajenca iz leta 1929,
Opravil je čudovito delo, ko nava naših političnih meja. Morje je torej indikativno
je pozornost človeštva usmerjal na vprašanje morij in oceanov, vendar ko govori o znanosti, moramo jemati to z rezervo.
za delovanje na kopnem.
Da, kar počnemo na kopnem, to na morju spregovori.
Potemtakem bi rudi vi, če bi
Doktorica ElJieabetli Bor-gcsc Mann je bila vKljaCena v Rimski Hub, skupino naj-viden^ih svetovnih ssttpri-tet, ki ste ukvarjala s scenariji izteka ekološke krize. Mnoge ten napovedi, ki bi se do sega ta žc morate uresničiti, so bde zelo mračne. »Napovedi Rimskega kluba so bile bornlja-stične in tudi edpaCne. Bile so priroilivae, ker «0 dogodke napovedovale linearno. No, kljub temu so sM uSnek. ker so gEEtre^e ŠoseStvo.*
nih projektov. Gradnja mest pod vodo, ali ni to nevarno sanjanje?
Kajpada, vse to je možno. Morska arhitektura se razvija.
Pripoveduje, da sta dve tretjini	.
vseh živih bitij že izumrli, tega govorili svetovnim politikom, pa ni mogoče dokazati (se na- uporabljali costeaujevski jezik predsvem japonski morski ar-
smehne).
Mogoče pa je potrebno tako govoriti, tako apokaliptično, da bi se ljudje ovedli?
To je res, glede tega sem povsem vašega mnenja. Prebudil je zavest človeštva o morju, in to je Čisto v redu.
in bi pripovedovali o groziji-
vih rečeh, ki nas čakajo, če se ne spremenimo?
Menim, da teorija strahu ni najboljša osnova za sodelovanje. Toliko je že tega »že videnega« na svetu. Recimo leto 1945, ko je eksplodirala atom-


Z'
.................... ska bomba. Ljudi so poskušali
V^e bivanje tukaj je gotovo odvrniti od nečesa s straho-
na kak način povezano tudi
z našimi slovenskimi spori za mejo na morju s Hrvati?
Imela sem nekaj posvetovanj o tem z vašimi ljudmi. Zdi pa se mi, da so Hrvati bolj za moje stališče, da se mora moije upravljati skupaj, kot pa vaši. Prihodnosti pa nimajo meje, ampak sodelovanje, To sem Či-
tami, čeprav so imeli na voljo tudi druge možnosti. Toda strahotno - na strahote se ljudje privadijo! Več je potrebno delati s korenčkom kot s palico.
S<Vj A temeljno vprašanje, Gospod Weizsaecker govori, da moramo postati bolj
_	.	asketski in si ne privoščiti
sto neposredno doživela v Ka- vsega, kar bi si lahko, To in


Thomasa Manna, Ob vprašanjih o pisateljski družini Mann, o domnevno kočljivih odnosih v njej, ki jih v zadnjih letih obdeluje memoarska literatura, je dvignila glavo in prijazno ter odločno obličje je zasenčila nestrpnost. Kljub temu je vprašanja poslušala do konca.
Preden je povedala, s Čim se ukvarja, meje pestilo, če naj se z njo pogovarjam samo o literaturi in o slavnem očetu. Navsezadnje bi to lahko bilo celo žaljivo: ne biti drugega kot potomec slavnega očeta. Pokazalo pa se je, da je gospa avtorica mnogih knjig, da se je ukvarjala z mnogimi rečmi, celo
čisto dobro živeli (se živahno, skoraj razposajeno nasmeje).
O odnosih med vašim očetom, sestro Eriko in bratom Klausom, obema pisateljema, se pišejo različne stvari. Menda se niso najbolje razumeli?
Ne, vse to so nesmisli. Njihovi odnosi so bili odlični, zares odlični.
Koliko je bilo vseh otrok Thomasa Manna?
Šest, Sem edina, ki Se živim.
Zdaj torej vi upravljate očetovo literarno zapuščino?
Da, Prej je za to skrbel brat Golo, ki pa je tudi že umrl.
On pa je bil bolj konzervativen, kakor sodim po nekem zgodovinskem eseju, ki sem ga prebral.
Res je bil. Bil je dober zgodovinar in zelo inteligenten človek. Pogosto sva se poli-
reč pišem v angleščini,

sem tudi kratke zgodbe, dar zadnjih jretindvajset let J#" sem več prišla do literatu^ ves moj čas si je zaplenilo k
varjanje z morji,	=
Vaš oče se je v romans j
tor Faust zelo pribiti ^5 zofu Nietzscheju. Vas ni imelo, da bi želeli pttvtt^ titi vrednote? Ekološko f" stvari namreč vedno na »h* vi pa ste velik ^1 svojega^. Ijenja posvetili poskuŠattjti'
bi bilo drugače?
Imam izkustva, da so vendarle v teku, da s« poskuša in da se nekateri*^ celo spreminjajo. Nekaten ., bolj apokaliptični in bi stvari spremenili hitreje- »f minjam se, da sem bil^ 1948 navdušena svetovnega federalizma. tovni federalist je bil /7'^ tudi Sartre, Nismo bili tako zelo krčeviti, ne ven’'* prenagljeni, pa smo vends^^ vorili, da bo svet reSen«j bomo v petdesetih letih svetovno vlado. Enako


...
i-v:





A

strpno ravnajo danes j
varstveniki.

I
1^.

zavzemajo aa
nič pa !» di

nekaj grozljivega, To
Že, toda človekova valna moč se je od tistih

nadi, ko sta se ta država in vaše priporočilo je optimi- " Združene države dolgo prepi- stično in predvideva, da so lju- L
■ hitekti so zelo dejavni, toda 1 v tem trenutku to Se ni gospo-
f
vama moc se je oa m pomnožila. Takrat se f atomske bombe in dtv^
638 S,

rali o mejah na morju m potro- razumna bitja, ki se ne Sili za to tnilijone dolarjev, da učijo samo iz napak.
bi na mednarodnem sodišču
Ah, ne, sploh nisem optimi-
z raziskovanjem obnašanja ži- jata začeti sodelovati.
v Haagu določili mejo. In kaj stična! Predvsem ne kratko-sta dosegli? Nič, nič. Zdaj mo- ročno. (Gospa Borgese Mann
darno. Poleg tega pa kaj takega za zdaj tudi Se politično ni možno. Živimo v popolnoma neravnovesnem svetu, ko ena velesila obvladuje ves svet.
Menite, da človeštvo lahko živi brez vizij, če že nima utopij?
O, ne! Pravkar sem končala knjigo o morskem pravu, v kateri se sprašujem o vizijah. V njej obravnavam procese po svetovni konferenci o okolju v Riu. Proučujem učinke teh procesov na rekonstrukcijo delovanja OZN. V zadnjem poglavju, ki ima naslov »Visions I of Future« (Vizije prihodnosti I - op. avt.), se ukvarjam z vpra-I Sanjem, kako naj se v celotni proces odločanja vključujejo lokalne skupnosti, ribiške organizacije, uprave pristanišč, različne nevladne organizacije.
tično tudi malce sporekla. Strinjala sva se, da se ne bova strinjala!
Po spominu citiram neko navedbo iz literarne teorije, ko pravim, da naj bi vaš brat, ki je štiridesetleten naredil samomor, nenehno skušal stopiti iz očetove sence. Da je zato, ker je želel imeti svojo identiteto, postal levičar, v nasprotju z očetom,
(Smeh gospe Borgese je zvenel brez običajnega zvena, rahlo trpko.) Ah, vse to so ne-
batne uničevalce okolj<^ i
šteti na prste ene roke.
(t
Huje je, to je povseinj^
tem pa javnost to čedalje
skrbi.
Če se vrneva k
k filozofiji, kdo recimo, kdo vam je

obeh protagonistov v romanu Čarobna gorib'^ ski Naphta ali svoboaoi"^
Settembrini?
V meni je nekaj Vsaj nekaj malega od
od«*'"
'1

Eii^beth	ta W
vali. Že pred desetletji je napisala knjigo, ki bi čisto mirno sodila na sezname najnovejše
Te je to izrekla z izrazito in pre-
pojme s kopnega, pojme, kot dano tragičnostjo.) Tako glo-
družbene literature.
so »meja«, »država« in drugi, to prenašati na morje, to je
boko sem pretresena nad tem, kar se je zgodilo v vzhodni
o vzponu ženske. Nobena od sm_eje.)
knjigo sprevrnjeno! (Se sproščeno na- Evropi, Dolgoročno pa upam,
To je zelo alternativna vizija. Ne gre torej več za nacionalne države kot instance odločanja, ampak za lokalne skupnosti in civilna združe-

knjig ni prevedena v slovenS-
Bi lahko iz tega sklepati, da
da bo človeštvo, ki se je doslej
Uja?
Da, za to gre.
čino. Med drugim vodi medna- je - tudi ekološko, ne zgolj rodni oceanografski inštitut pravno gledano - Čas, da se s sedežem na Malti, ki ima morski pojmi začnejo uporab-operativne centre na osmih Ijati tudi na kopnem?
mestih po svetu. Čeprav je hči velikega nem-
Gotovo. Prišli smo do tega, da bi moral cel svet posnemati
Skega pisatelja, ključne pojme nas morske pravnike. Kajti te-
iz svoje stroke izreka v angleščini.
»Meja na morju ne upo- šljenjem.
žave so zelo podobne. Na morju smo začeli z novim mi-
Stevjo niti ribe niti onesnaževanje. Obstaja nov pojem ,joint developmentt, združen razvoj.
Vedno znova pa beremo in slišimo, da ta ali ona država krši morsko in oceansko
^EJd nekega pisatelja pustolovskih romanov, ki je Mkije v Afrikt jedel Človeško me^, slišala, da ga je komaj goče razlikovati od svinjskega. Ljudje smo potemtakem zelo svinjski.«
»Ne uživam mesa, SSedle-setletja ne. Najraje imam
Družini Mann in
Borgese
indijsko hrano.«
vegetarijansko
Motje se po takem pojmovanju pravo, da na primer japonska	'
razume kot združeno področje, ali ruska ribiška flota polovi obdržalo že prav dolgo, neka-
ki ga je potrebno upravljati in pobije več morskih Živali
združeno,«
kot bi po koncensijah smela.
Seveda, vedno znova so zlo-
tere težave uspešneje reševalo. Čutim za moralno dolžnost, da sem optimistična, k temu se je
Združen morski razvoj
Ste se kdaj srečali z gospodom Cousteaujem, znanim raziskovalcem morskih globin?
Da, spoznala sva se.
Cousteau je pred leti napovedoval, da bo prvo od vseh morij umrlo Sredozemsko morje.
rabe. Kljub temu da smo potrebno prisiliti. Nisem pa
v morskem pravu razvili nove pojme, ki so vstavljeni v med-
narodne pogodbe. Od nas se pravi Fukujama, Konec je ko-
to	je ki^ x
ki je W
trdt in	primem^Se za

kot tiK^o. To tezo dokazujejo skozi aspekte, od sodoloSkega do ihlozafske^ in oslo iingvis®^ »Tudi v slovenščini je tako, da so nmožinske in žensk« "
enak«, aem ^gled^a v vaio glovaico, kako Bnnt si možen koidiidvd projekt. celo «t Je ise^ 0« SBeai*
in* jv	WhE	«V«IUnw	,
|ei knjig s pCKboii^a
pioačevmjju ^vali je med tudi sanm u|
pvaOi lu^btei^g^e^*. Med knjigami^ M jUi |e
0	pmbum raziskovanja, to je 0 pi
ekoloških
‘»B
cement b ometdmo samo n brnite 0il dte Oc^ns
z	i u™buiu»	liauuumi
je tuth g^edaliiSfe 1^, l^tkhat je t^sab
I otroke.
smisli. Seveda je bilo zanj kot
Tako smo že skorajda pri nemškega romanopisca težko družinah. O družini vašega biti v očetovi senci. To je bila očeta se pripoveduje, da je bil gotovo njegova težava, tisto, oče vrednostno konzervativen, kar pa ljudje iz tega naredijo, njegov brat Heinrich, vaš stric, so zgrešene sodbe in pred-pa daje bil bolj socialističen sodki, ...	Prvi del vašega priimka
Jaz sem socialistka, zmeraj Borghese je po možu? še bil sem bila in ostanem. Seveda ne plemič?
komunistična socialistka. Oče je bil v mladosti resda bolj ce-
Borgese, brez h. Ni bil plemič, doma je bil s Sicilije. Umri
sarsko usmerjen, pozneje pa ne je že leta 1952, bil je 36 let več. Na starost je bil vseskozi starejši od mene. Ko sva se
socialist.
humanistični
soci-
poročila, sem bila stara dvajset
.	.	. dikatuturo, bil je za socialde-
rožnat optimist,	mokrate in je v Nemčiji zanje
Utopij je torej konec, kot celo volil.
lahko veliko naučijo,	1__________ __________________
Če bi torej imenovali nekaj utopije, prav to pa je, se zdi.
prvih načel ali vodil za neko
alist, Ni bil za komunistično let, on pa šestinpetdeset. Bil je
J., n.v- MisUtc, do W bil za sociaT munistične in nacionalistične demokrate tudi sedaj, ko je ko-
nova grožnja za svetovna
novo ureditev sveta, katera bi morja. Zdaj se govori o ne^
to bila?
Predvsem drugačno ravnanje! (Se Živahno zasmeji.) To-
omejenih možnostih izkoriščanja oceanov. Ti lahko postanejo npolja« novih utopištič-
munistiČni eksperiment propadel?
Vsekakor, on ni bil politični oportunist. Seveda pa ni bil za državni komunizem. Tega pa tukaj gotovo niste imeli, saj ste
pisatelj, zelo dober, zelo na-daqen pisatelj in literarni teoretik.
Med večjo in manjšo ljubeznijo
v literaturi se niste preskušali?
Pač. Pisala sem novele, ki so izšle tudi v nemščini. Vse nam-
Vzpon ženske
Napisali ste knjigi’f	J
vom Vzpon ženske.

politični tabori
rt^fo o triletnem p^'
dopustu. AU vi v
m!
-
------------- -
tztrate matertnstvo, , letni porodniški dopi‘^^‘
Ne, heroizirala obravnavala sem vjrf" ravno lastnost žensk«- . pa, da imeti	'j
zadeva ženske, moškega. Triletni	(jf',
dopust se bo po	c''*
proti Ženski, ker jo , Pč pri poklicnem življ«^^ lagala pa bi, da starša za pet let po*^ j^o "
lovni Čas. Do takrat’
otrok v Solo.
n;

Spoštovana	•
lepa za to pogovor.
Elisabeth Borgese slovensko): Hvala
svidettjcl
ST^F-*^
.f
iU
,d

I
vestnik, 16. februarja 1995
stran 9
I

c
L
kulturna obzorja
Nova knjiga Vlada Žabota
Skrivnost močviqa Vilindol
pajnovejša knjiga pisatelja Vlada Žabota Skrivnost (Mladika, Ljubljana, 1994) »namenjena« pred-vsv ‘^^™lcw, tistemu, staremu bkoli petnajst let, Imp Bate*''**	potegnila predvsem odraslega bralca, saj so
Dnh »doličkih« fantičev s Črtom na čelu kot nalašč za ^6 v sanjano, nekoliko počrnelo otroštvo.
Gradovi, cerkve, znamenja...
H kulturni prilogi
Eh, saj smo to že vedeli! Utrip kulture se ne meri po vseh tistih proslavah in slovesnostih ob prazniku kulture, Tam se men samo nečimer-nost kulturnikov. Rečeno populistično: resnično bitje kulture se zaznava
v
vas Dolič, skrivnostna jas nekje ob vilindolskem JJhja.bi še danes lebdel v svo-
kot
mo-
zajedla skrivnostna «nodiševa tkalnica
vaškega dar	Le-ta že prvi
gle čudne stvari, zato se ga v 7a ° Poslali bi ga bili ^a^^od, če ■ skrivnostno Za nii-
kaj kmalu
preprog, ki
prvi
v
v
»I
I
I
I
Jim ne bi ušel močvirje Vilin-
njim se poda tudi Črt, podžiga« ljubezen do
pa se od'




kah

koledar
krije, da je Smodlševa kompa-nija le tkalnica preprog iz ptičjega perja. Ptice namreč njegovi možje lovijo na zanke in nastave, Crt, ki se prvi dokoplje *do koče v močvirju, pa sklene, da bo temu naredil konec. In res: razplete se pričakovano, Črtova druščina prepodi ptičje tatove z močvirja, Smodiše va kompanija pogori, po močvirju pa lazi skrivnosten grahast ptič, ki ni nihče drug kot dušica bebčka Vinka. V tej sicer skopo nakazani zgodbi pa se še prepletajo ljudske vraže
7'

- praznoverje, bogaboječnsot in silni zanos, da se zaide v skrivnostnost same pokrajine.
ke od daleč lahko slutimo, da gre morda za kraje ob Muri, čeprav pisatelj Žabot pogosto uporablja pojem barje in barjanski, pa vseeno ni nikjer tako
»mehurjave gladine vode«, kot so »kalnice« Mure, poleg tega pa je pisec tako veren tej svoji (imaginarni) pokrajini, da z njo poseli tudi domišljijo otroškega sveta. Knjiga je prijetno, tne-stoma strašljivo branje, zdi se, kot da gre za mladinsko gotsko zgodbo, ki pa je prav zaradi svoje arhaičnosti še privlačnejša.
Ob ilustracijah akademskega slikarja Štefana Hauka, ki se je docela vživel v žabotovski literarni topos, pa knjiga dobiva še eno razsežnost: bogate nanose pravljičnosti in strašljivosti.
Milan Vincetič
kulturnem ljudstvu. V kulturnem ljudstvus ne delovnem:
tem je na$
populizem različen od demagoškega populizma njega dni. Kulturno ljudstvo se prepoznava samo, ni treba, da ga definira politična ideologija.
Pravi predstavniki kulturnega ljudstva so vsi tisti, ki so nas klicali po izidu priloge za kulturo, v kateri smo priobčili fotografije in opise gradov, cerkva in znamenj, zaščitenih kot kulturni spomeniki.
Dokležovje
Najprej je klical gospod iz Dokležovja. Po kratkotrajni začetni nejevolji je razumel, da se to pač zgodi. Opravičili smo se mu in zdaj se opravičujemo, saj smo vendar kulturni, vsem. Namesto fotografije dokležovske cerkve smo po pomoti objavili fotografijo bakovske. Bakovska cerkev ni zaščitena kot kulturni spomenik in tako smo s to pomoto pravzaprav naredili nekakšno blažilno dejanje. Za Bakovčane. Objavljamo fotografijo dokležovske cerkve. Opis njene spomeniške vrednosti je tak, kot je bil objavljen v prilogi.
1
ir

A
V predprostoru grajske dvorane atja. Milan Balažič. Razstava bo odprta do 25. febru-Poznor^,y^‘ galeriji Lendava je na ogled razstava del slikarja Alojza Eberla (1822-1887 ).
V gornjeradgonskem muzeju je Peier	naslovom Metamorfoze, razstavlja slikar
Jieletia	'' Sodelujeta tudi slikarki
” Peterburga in Paola Federici iz Italije, koncev dr ^..grajskih prostorih so na ogled dela udele-MORamednarodnih likovnih kolonij, Ogled nrv^ TOPLICE: V galeriji hotela Ajada je na Žalusa.
Is ra	V razstavišču Pokrajinskega muzeja
* razstavišču roKi..^______________________
K P’^^'’0)vljena razstava stalne likovne zbirke Od modernizma.
oetpk 17 7 nk 10 ZA k„ r.i.,zi.,i;;;v., QH^'^'0rno
v
2-, ob 19.30 bo gledališka ,	“ "3" Kaučič iz Ljutomera v Domu kulture
ra*-' komedijo Michaela Frava Hrup za Srečka Centriha.
1
*
Ji
/
J
d


/• ’

z

Hrup za odrom, foto Davorin Topolnjak.
SOBOTA: V
Uii Y p .	* cciiLCK, lo. leoruarja, oo od
L/®bke Danč* otvoritev pregledne razstave tapiserij i^tkliib lin, . ®^topi] bo profesor Simon LubSina z elek-
KunniV^TOPLICE: V hotelu Ajda bodo avtorji dok-V n’?Grafenauer -	-
“‘••vnoS ?■ >’■ feb.
Četrtek, 16. februarja, bo ob
lin
boru
s Pravne fakultete v Mari-
ob 13,00 predstavljali knjigo
^Pravo Republike Slovenije. '	'	' “
kulture
p** 95i(t]!	^kior Gloria iz Vilike Polane- k( gu
L je 4 ha polanski šoli in znnni Glasbenik Jože praznika^’'^-^'''	^^astopifjc na proslavi
— tri mesece. Nastopil jc na proslavi
-a v lendavskem gradu, potem pa, po goricah, v gostilni Halikanum. Zdlu je na Priiat”r	nastopu demonstriral silno
1 oljsko povezanost in potencialno dolgoži-

Pisatelj kot zlodelnež
Evald Flisar bi zadnjič, na literarnem večeru z njim, lahko rekel karkoli, samo dovolj ekscesno bi moralo biti in bi imelo enako dražljiv učinek kot tisto, kar je rekel. Dejal je, da se počuti kot zločinec pred sodnikom in poroto. Ne samo to, celo misli, da je nekoliko zločinca. In nekoč, kot dijak na soboški gimnaziji, ko so pod režiserskim vodstvom profesoija Sagadina igrali Mišolovko Agathe Christi, je, tako sam, »zelo uspešno igral vlogo zločinca«. Bilo je dovolj prepričljivo in dovolj inkriminiraj oče, da je pripeljalo do konceptualnega pogovora o literaturi. Lahko pa bi rekel tudi, da se počuti kot zvodnik, izdajalec, ropar, blaznež, nadležnež, somnambulist, ovaduh, klevetnik, prepotentnež, bahač, ekscentrik, stikač, ikonoklast, detronizator, desperados, prekucuh, maziljenec, onanist ...
Karkoli od tega in sorodnega bi Flisar samoobtožujoče priznal, vedno bi zadel. Pisatelj je to vse, če pa ni, ni umetnik. »Vsak avtor ima po končanem delu občutek, da je zagrešil majhno hudobijo,« je rekel Flisar. Se mar kaj drugače počuti onanist?
Jože Horvat, germanist in redaktor za kulturo pri Delu, iz teh krajev kajpada, je Flisarja spraševal. Rekel je, da je sanjač, ki ni zmožen na običajen način obvladati svojih sanj. Zato ga njegov paradoksalen ego nosi naokrog kot Čarovniškega vajenca. No, se mar ne bi lahko reklo tudi, da je pote-
matkem
somnambulist!
V njem sta, tako Horvat, dva človeka, ekstrovertiran poto-hodec in introvertiran sanjač. Potohodec, popotnik, ne glede na to. Če v kraljestvu senc ali pa faveiah in getih, kaj je to drugega kot stikač, voajer, nadležnež. ,
Franc Mesarič je Flisarja vprašal, zakaj misli, da je pisateljsko pisanje greh. »Zato, ker si z njim morda zavedel celo vrsto dobromislečih ljudi. Literati so na tem svetu zagrešili toliko hudega kot generali. Sem vsekakor eden od manjših kriminalcev,« je vztrajal Flisar. Po pravici. Tisti, ki zavaja, obenem Se detronizira vrednote in stanove, je prekucuh, zvodnik in tako naprej.
Evald Flisar je novi predsednik slovenskega pisateljskega društva. Potem ko je napisal nekaj zelo uspešnih knjig, med njimi je Čarovniški vajenec izšel v kar 17.000 izvodih, si lahko privošči, kot pravi sam, »nekaj angleškega lagodja«. Kar bi bilo sicer mogoče razumeti. kot da je prostor za uveljavljanje tovrstnega lagodja prav predsedniško mesto Dru-
štva
slovenskih
pisateljev.
Menda pa Flisar tega ni mislil tako, kot da bi Slo za pridobitev sinekure. Prej tako, da se
zdaj tega »lahko gre«, kot se reče.
t)d vseh knjig, ki jih je napisal, je najbolj zadovoljen s Čarovniškim vajencem, ki bo nekoliko skrajašan ponovno izšel. »Skrajšal sem ga, da bo potrebno podreti manj dreves za manj papirja.« Kakorkoli se počuti zločinca, ker proizvaja iluzije, je prepričan, da je literarna iluzija od vseh najboljša.
.Vsekakor boljša od televizije, ki je preveč sugestivna. »Namesto likov nam kaže igralce.«
Nekoč je izjavil, da bo odtlej pisal samo Še drame. Zdaj se mu zdi, da je rekel nekoliko preveč. Čeprav po drugi strani spet ne. Zdaj je namreč že v letih, ki označujejo zrelega dramatika. Pri pisanju dram moraš biti za in proti, biti moraš zrel, da lahko dojameš celotno življenjsko situacijo, vstopati in izstopali moraš iz določene
vloge.
»Povprečen
roman
lahko napiše povprečno inteli* genten srednješolec. Pesmi pa so tako ali tako delo mladih.
V drami mora vse stati na svojem mestu. Približno do 40. leta se zrclativiraš in se začneš zavedati, da bi lahko stvari utemeljeval tudi drugače.«
Feri Lainšček, ki je imel svojo prvo dramo na odru že s petindvajsetimi leti, na to: »Poučil si me o skrivnosti pisanja dramatike. Čakam tvoja leta.«
Dialog med njim in Flisarjem je bil dialog dveh dramatikov. Flisarje, po njegovi lastni definiciji, dramatik, ker je dovolj star. Lainšček je dramatik zato, ker je prevzel Flisarjevo tezo, da mora biti dramatik zmožen stopiti iz svoje vrojene človeške pozicije na stališče drugega in tretjega in tako naprej.
Fotografija: N. JUHNOV Zapisal: Š. SMEJ
Boračeva
Iz Beračeve nas je klical gospod, katerega ime smo si sicer zapisali, vendar nam je listek v nemiru nove redakcije nekam odpihnilo. Prosimo ga, da se nam še oglasi, ker smo mu obljubili, da bomo povabili strokovnjake, ki naj Se enkrat preverijo, če boračevska kapela in eno od tamkajšnjih znamenj nista vredna, da se ju zaščiti kot kulturna spomenika. Preverili smo namreč - nismo izpustili obeh objektov kulturne dediščine. V seznamu Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine (ZVKND) ju ni. Čeprav je ob ljudeh, kakršen je omenjeni gospod, tak vpis v seznam samo administrativna okoliščina in kot oblastna gesta torej ni nujen, se stvar tukaj preseli na reflektirano identitetno raven. Gre za zadoščenje, zato bomo, kot smo rekli, strokovnjake opozorili na oba objekta. Morda zanju niti ne vedo.
Kuzma
Iz Kuzme je poklical tamkajSnjji župnik. Skoraj dramatično je opisal nejevoljo ljudi, ki med zaščitenimi cerkvami niso našli svoje farne. Niso je mogli, ker njihove cerkve v »strokovnih osnovah« - tako se pravi dokumentu, ki opisuje kulturnozgodovinsko vrednost zaščitenih objektov - ni. Tako smo mu odgovorili. Rekel je, da bo ljudem v nedeljski pridigi skušal pojasnili, da za opustitev ni kriv Vestnik, Dodal pa je, da bi bilo dobro za časopis, če bi se nerodnost nekako popravila, Z Župnikom smo se dogovorili, da bomo strokovnjake z Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediSčne v Mariboru povabili, naj Se enkrat ovrednostijo cerkev, mi pri časopisu pa bomo njihovo početje spremljali.
Potem smo poklicali na ZVKND in jih prosili, naj Se enkrat preverijo svoje sezname. Ugotovili so. da je cerkev v Kuzmi zaščitena kot kulturni spomenik! Utemeljitev je v dopolnitvi, zaradi česat so jo spregledali.
V utemeljitvi piše med drugim takole:
Po videzu je cerkev bližje stanovanjski hiši kot cerkveni arhitekturi. Pomembna je po svoji dominantni legi na griču in po drugih kvalitetah. Zgrajena je bila v prvi polovici 19. stoletja in povečana leta 1863, Je dober primer nezahtevnih stavbnih prizadevanj. V 20. stoletju je bila ponovno predelana in obnovljena po načrtih arhitektke Majde Nerima. Poslikava v notranjosti je delo Lojzeta Petka.
Kot kulturni spomenik zaščitena te tke v v Kuzmi
Dobrava
Peverili smo tudi, če znamenja v Dobravi pri Stari Novi vasi nismo morda izpustili, kakor je zanimalo prijazno gospo, Nismo ga izpustili, smo pa opozorili nanj ljudi pri ZVKND,
Morda pa res
Nekaj ljudi, med drugim tudi zgoraj omenjena gospa, ki so rekli, da imajo vse tri kulturne priloge sicer shranjene, je predlagalo, da bi vse
skupaj izdali v knjigi. Nemara pa res ...
š. SMEJ

stran 10
1
vestnik, 16. februarja w
ne zgodi se vsak dan

II
Nevama leteča bolha
v londonski avkcijski hiši Sotheby’s so sicer specializirani za prodajo, ob tem pa pripravljajo tudi različne razstave. Tačas je na ogled razstava Lov za užitki, ki prikazuje bolj ali manj nenavadne konjičke, s katerimi si ljudje krajšajo čas. Nekateri izdelujejo tudi letala. Tole, imenovano leteča bolha, je bilo sredi 30. let namenjeno gradnji po sistemu »naredi sam«. Izdelovalci so mislili, da bodo tako širšim slojem prebivalstva predstavili lepote letalstva, žal pa se je leteča bolha izkazala za najnevarnejše plovilo vseh časov. Nekatere stvari je bolje prepustiti strokovnjakom!

Svetovni
v 1 v cudez
Kadar odpirate pivsko pločevinko ali pločevinko kokakole, verjetno ne pomislite, da imate v roki majhen kovinski čudež, pravzaprav napihnjen kovinski zračni balon.
Stene pločevinke niso nič debelejše kot dve strani Vestnika, vendar lahko vzdržijo lOO kilogramov pritiska, torej težo odraslega človeka.
Pločevinka je trikrat močnejša kot avtomobilska pnevmatika.
Četrtino njene teže predstavlja .odpiralno uho.
Da izdelajo eno aluminijasto pločevinko, potrebujejo energijo stovatne žarnice, ki gori šest ur. Reciklaža prihrani 90 odstotkov stroškov.
Samo v ZDA vsako leto izdelajo lOO milijard pivskih pločevink.
’/ 4

i-
h

r ■
1 t.


T
I I

.a -<
^4


3H-
JI


I !l
Kako bodo prosti čas preživljali prebivalci prihodnjih vesoljskih postaj in naselg na kdo katerem planetu? Industrija zabave, ki mora misliti daleč naprej, je svoje zamisli za prihodnje tisočletje predstavila na paradi v Pasadeni. Veliki zmagovalci so bili - kdo drug kot JapoiK^ Pri Hondi so izdelali to večnamensko vozilo pa tudi vso potrebno opremo za igranje gol& v okolju brez kisika. Našim potomcem očitno ne bo dolgčas!
IK
Pi SC Si te
IK izl in

I' m
■;
Drevo iz Jurskega parka
Končno so v javnosti pokazali posnetke redkih dreves vrste araucaria, za katero so botaniki verjeli, da je zdavnaj izumrla. Povsem naključno jih je odkril čuvaj narodnega parka Wollemi 200 kilometrov od Sydneya, David N oble je odnesel velikanski list araucarie raziskovalcem sydneyjske univerze, ki niso mogli verjeti, da gaje utrgal s 40 metrov visokega drevesa. To je naj večje botanično odkritje v našem stoletju. Araucaria je bila na Zemlji zelo razširjena pred 150 milijoni let, se pravi sredi jure, obdobja dinozavrov. Chris Hartcher, minister za okolje države New South Wales, je dejal: tako je, kot če bi na svojem dvorišču odkrili dinozavra.
V^A
»Ti*.
I
I I }
I'





«3a;’

ir

I'
•■ ■■ I


.1
1 gledaliSinin igralcon, moj pajdaš Bela nemre R
1 preboleti. Poslanci saki mejsec mafnejo, tej pa majo ■
I idnouk na leto priliko, pa n j in eiče tou novinari ■
Bponaiajo? Kelko ao pa novinari doubili za tou svojo
rabuko
honorara?
ae
pijta
Bela.
Od kulturnoga
I
državnega svetka ai pa tak zaspejvau po slavsko:

r t il

■
Je v sredo bil v Evropi s'menj, tja sem se peljala, sem Šilinge zapravljala, kulturo praznovala.
£
»4
I
L.J
brlavnl praznik nam je dan prost je in brez dela, je kulturen res ta dan? reiko bi to verjela.
Nekoč na praznika so dan zastave plapolale, je bil ob glasbi kak program, so bakle b'le prižgane.
KSj na praznik ta bi res ves dan naj pečala? Za kulturni kak program tolarčke bi štela?
Za kulturo prav zares tolarjev je malo, a slaviti s srčen, res brez d'narja bi se dalot
Brat OSouii
OVEN
Ona: Le zakaj se obremenjuješ z nepotrebnimi rečmi, ko pa je vendar toliko koristnih opravil, ki te čakajo? Konec ledna lahko pričakuješ prijetno presenečenje, ki ti bo dodobra popestrilo tvoje ljubezensko življenje.
On; Bodi previdnejši, saj tl nekdo prav vneto pripravlja zanko, v katero naj bi se ujel. Prijazen nasmeh se lahko kaj hitro spremeni v posmeh, vendar bo takrat Že prejjozno. Raje malo ptoltl.
BK
\ Ona: Kritično obdobje je sicer za tabo, vendar tl nihče ne .J more zagotavljati, da se ne bo ponovilo. Tokrat sl jo odnesla L, poceni, toda kako bo naslednjič? Še najbolje bo, da se posvetiš malo boljši preventivi!
On: Nastopil boš s povsem novimi argumenti, kar bo dokaj povečalo tvoj poslovni ugled. Z novo prijateljico pa nikar ne delaj preveč dolgi^očnlh načrtov, saj jo za kaj takšnega še premalo poznaš.
DVOJČKA
Ona: Strah te je resnice, toda to je edini način, da si uspeš zagotoviti partnerjevo zaupanja. Prišla bo nepričakovana priložnost, ki pa se jo boš kar nekako bala Izkoristiti. Raje boš počakala boljši jutri.
On: Nikar se ne zaletavaj z glavo v zid, ampak poskušaj najti kakšno primernejšo rešitev. Teh je sicer veliko in z malo dobre volje tl bo kaj hitro uspelo. Popazi malo na zdravje, ki ni ravno najtrdnejše.
RAK
Ona; Nikar ne pričakuj spremembe prek noči, ampak se Še bolj zagrizi v izpolnitev svojih želja. Ob koncu tedna se tl bo nenadejano nasmehnila sreča in tl omogočila velik met, vsaj kar 3e tiče ljubezenskih reči...
On: Prijateljici pokaži malo več zanimanja, saj jo boš sicer kaj hitro izgubil. Nekdo se to začel mešati v tvoje poslovne zadeve in na plan bo prišlo veliko več, kot si morda pripravljen priznati.
v oazi Siva na skrajnem zahodu egiptovske puščave, 750 kilometrov od Kaira, so našli grob-
nico
Aleksandra
Makedonskega,
sporočil kairski ahram.
j«
Skupina grških arheologov je odkrila dva dokumenta, ki potrjujeta, da je Aleksander Veliki pokopan v svetišču prerokovalke Anton v Sivi, zgrajenem leta 1100 pr. n. št. Vest je pri arheologih povzročila veliko dvomov, zato je glavni tajnik državnega sveta za starine Abdel Halim Nur Edin odpotoval v oazo, da bi preveril odkritje.
Tole kravato je mogoče zavezati samo s pomoqo žegava. Nestvor, ki so ga razstavili v indijskem Boinmayu, sestavlja kar 800 tekočih metrov tkanine, meri več kot 50 metrov in je vsekakor zrel za Guinnessovo knjigo rekordov.
Najgloblji krater
Sonda Clementine je na strani Lune, ki je obrnjena od Zemlje, odkrila ogromen krater: globok je 13 kilometrov in ima premer kar 2500 kilometrov. Krater Sout Pole Aitken, kot so ga poimenovali, je verjetno najgloblji in naj večji v vsem našem osončju. Nastal je pred štirimi milijoni let.
Nebesno telo, ki ga je naredilo, je imelo premer kakšnih 200 kilometrov. Na severnem robu kraterja je trk nakopičil nekakšno goro iz skalnih kosov, ki vsebujejo veliko železa in magnezija, več kot drugje na Luni. To priča, da je nebesno telo prodrlo globoko v notranjost Lune. Vesoljska sonda je potovala 70 dni in znova je izmerila površino Lune. Kot se je pokazalo, je razlika med najviSjo in najnižjo točko na površju 16 kilometrov, malo manj kot na Zemlji, kjer znaša kakšnih 19 kilometrov.
zvezde vam kažejo
LEV
DEVICA
TEHTNICA
ŠKORPIJON
Ona: Začela se boš zavedati, da previdnost s tvoje strani še ne zagotavlja popolne varnosti. In zakaj bi morala vedno skrbeti le ti sama? Nekdo ti bo sporočil neprijetno novico, ki pa sl jo v bistvu že pričakovala.
On: še je čas, vendar tl ne bo škodilo, če boš malce pohitel. V nasprotnem se ti bo zgodilo, da bo vlak odpeljat, tl pa boš ostal sam. Prijeten razgovor se zna razviti v trajnejše prijateljstvo .,.
Ona; Kritično obdobje je že počasi za teboj, zato bi na bilo slabo, da bi se ponovno posvetila uresničevanju svojih načrtov. Nekdo te bo opazoval In pri tem delal velike načrte, od tebe pa bo odvisno, ali se mu boš odzvala!
On; Sodelavec ti bo predlagal zanimivo preusmeritev, ki ti lahko zagotovi zanesljivejšo finančno prihodnost. Seveda bodo za to potrebna odrekanja, ki bodo posegla tudi na tvoje intimno področje.
Ona; Odpovedati se boš morala določeni razvadi, e drugače pač ne bo več šlo. Partner bo tega zelo vesel In to ti bc tudi jjokazal. Poslovne načrte pa rajši pusti Se nekaj časa na miru, da dokončno dozorijo.
On: Naj ti ne bo žal denarja, kajti posli so se začeli obračati na bolje. Vsekakor pa je še daleč čas, ko sl boš lahko privoščil kakšen konkretnejši oddih in se posvetil svojemu konjičku.
Ona: Partner bo precej siabe volje, saj bo začel surniti, da se za njegovim hrbtom dogaja nekaj, kar ni ravno v njegovem Interesu, Le stežka tl ga bo uspelo prepričati, da sl vse skupaj le domišlja, saj je resnica nekaj povsem drugega.
On: Skrajni Čas je Že, da se tudi tebi posreči doseči vsa) majhen uspeh. Nikar se ne prepusti malodušju, temveč glej stvari s pozitivne strani. PostovnI partner te bo rešil Iz zadrege, 3 kom in kako preživeti prost konec tedna.
O možu, ki ni pil kave
Nekaga dne, bilo je Še pred leti, je Matic Strigalica delavskem svetu moža, lepega kot slika. Povedal je, da je tv organizator in da nas bo reorganiziral, besedo reorganiziral F

pomenljivo poudaril, da smo se kar stresli.
Potem je prišel, zaradi prostorske stiske, v isto pisarno, ^1^^^ delala Mimica in jaz. Kavo smo pili v sosednji pisarni Z Mico in drugimi. Včasih se nam je pridružil še Dušan, pa Frančišek in Še kdo. Samoupravljanje je cvetelo, »Šverc«
Avstrije pa Še bolj. ’	,
Mimica je prvo jutro vprašala lepega gospoda, ime mu

Boris Ruslan: »Pijete kavo?«
S širokim nasmehom je odvrnil: »Prav rad. k
Odslej je pil kavo z nami. Bil je negovan, počesan z briljantino, suknjič zlikan, nogavice v barvi, ki se sklada čarni, le-te pa s kravato in suknjičem. Kot iz škatlice, namazani z dobro kremo, zloščeni, brki počesani, lasje
kiH
»pupi« v izložbi.
Moški smo pokali od zavisti, ženske so ga gledale odobraval r .........___________________________________J—l/i'
1]< os pl le s«
h zt 0(
Sl
P< za in te
č«
Pl « Si
te
"1 is
in te vi
ni
t
Sl
je dt gl G sl
nekatere materinska, nekatere malo manj materinsko. Mi p in samoupravljala, kovači socializma, se do tedaj nismo |
menili za »sik« in »bon-ton^i, gradili smo nove Čase, ne pa kttp'
briljantino.
ibantino.
Ze naslednjega dne je Janko priSel v novih hlačah, ZoČo 1^
boljJo kravato, FranČiSek je obul lepe nove zelene nogavio^
;e nogavio^ oblekel nO''i
.. 1.,.
opral zobe. Dušan si je počesal grivo, sam sem <------ pulover. Cene pa nič. Ponosni samotni jezdec škrlatne kaduip « , ni mogel dovoliti, da bi ga en pomaziljen brkač spravil iz
Dekleta so imela nekatere nove pričeske, druge majhne
dodatke, tretje kakšno bolj seksi krilce in podobno.
Potem smo pili kavo tako čedno napravljeni in bolj jlriPeiilj	z/»i To/Z/it	T/T	jk/rv^ rttf

kakšnih štirinajst dni. Tedaj je prišla vrsta za nakup kave na
novega tovariša Borisa Ruslana.
f
Mimica ni vedela, kaka bi mu ta rekla, obrnila se je k .
zašepetala: »Kavo bi moral kupiti, pa nič od njega, k Mimica je bila prav tako klen značaj, te redko je koga vala, prej bi se reklo, da je bila kritična do vseh.

»Kar naravnost mu povej,« sem rekel.
Potem sva stopila k njemu in Mimica je rekla: »Sedaj ste , vrsti za kavo.«	... ^
»Prav,« je rekel, brki so se mu nekako čudno povestUi .j

izgubili lesk, naenkrat je bil videti malo pomečkan.
Naslednjega dne kave spet ni bilo, Mica je šla v tajuištv sposodila kavo iz reprezentance. Potem smo počakali '
ka ve pa od nikoder.
»Kave nam je zmanjkalo,« je rekla Mimica, sedaj že
občudovanja v glasu.
»Veste, zjutraj spijem kavo doma z ženo, predno greva
■j


ne bom je več pil, saj bi mi še škodovala lahko.« Od takrat naprej smo mu pravili le še, mož, ki ne pij^
vedno pa je bil ves lep in urejen.
STRELEC
v vajinem sedanjem prepiru.	j (jt
On; Obeta se ti dokaj viden uspeh, saj sl se za hast^.^
Ono: Partner ti bc v odločilnem trenutku nenadoma hrbet, tn to te bo prizadelo tako čustveno kot tudi matet^^ Toda premisli, ali nisi prav tl tista, ki je storila začetni to
KOZOROG
VODNAR
RIBI
Borivi^l
osr^"
■>
popolnosti pripravil; zablestel pa boš ravno tam, kar drugi odpovedali. Toda vsak usjoeh ima dva obraza In k®'*'
poti nazaj pač ne bo mogoče najti.



Ona: Tvoja sreča tre pozna ne korea ne kraja, vandal j)'| veliko lepša, če bi jo imela tudi s kom deliti. No, to pa je ki se ti obeta v prihodnjih dneh, jjotrebno bo le malce trut^
pozornosti, pa bol	ju'
On: Poslovni uspeh tl bo prekrižal sicer dobra načrte'^, bazni. Je že tako, da tl |e pomembna predvsem eko^^ varnost, za drugo pa sl mnenja, da boš že še poskrbel. P**

te ne bo preveč zaneslo...

Ona: Prihaja dokaj kritično obdobje za sklepanje nc^ binacij, zato se raje potuhni in počakaj, da fcnovno a* .sonce'. Nekdo te že dalj Časa opazuje in se pripre'*

odločilen korak.
On: Prepričan sl, da sl velikodušen In razumevajoč, s te takšn^a vidijo tudi drugi. S preveliko samohvalo to zagovoriš, zato bodi malo objektlvnejšl. Nekdo priotoK'^
teto veliko več, kot si pripravljen dati.
.Kl’'

Ona: Tvoje slepo zaupanje prijateljici se je sedaj . zelo slaba f»teza. Toda nikar se ne ustraši govon^'(fi začele krožiti v tvoji okolici, ampak se jim odkrito P*’®'” robu.	.
On: S svojo prijMnostjo In odkritostjo sl boš
KBV/llO
poro vseh, tudi tistih, ki te sicer ne prenaSajo ravno J Vmt^ flA fiA fArai rkdnrJB rAA^ahnA :* la L«e.fAnM» in etOf?l
wwwi irv ^>Q>pa9ajw m**”-
Vrata so se torej odprla, potrebno je le še vstopiti in štor'*
stvar.
L
februarja 1995
stran 11

za vsakogar nekaj
Pridelovanje zelenjave z vzgojo sadik
Vrtnine
razmnožujemo v glav-
A ACIViin da njUje di proslor in
v JtMCilitn
sajenjem sadik. Sadike sta Inn	j'1’ presajamo na
.- ® na prostem ali v zaSCi-
h - Lifin
.	pjvaicui
Ilovo zeodniih
-	,.2 SO za zas-
zaščitenega prostora
in 7a !».*■	AK’-pjU5lWf:
Z nasade (npr. SpargelJ). skraišatJrt	rastlinam
'n Tdr^
sajenje na prosto so prideleV	velik
„1.- ' Tako Sl lahko vzgojimo tednov prej, kot če
pravočasno priprav-
osnovni
“(enjavo 6-8
ter rast in razvoj so
setve-
oziroma zemlJiSča. podiustrezno Jakali lev, dovolj vlage in
za
Dtost , ».''^gojo sadik ^'10	pomembno uoio-
setev	opravila
Sadike odriAi	utrjevanje,
npr. paradi?'7'"^ vrtnin, kot so listnati nk^’ ul Vrabiča, brstični ‘Udi por, ze-rc, solata, radič in endi-
.	: v zapr-
,]E pomembno dol o-
in

por, ze-
J
I

®’4katni:
zasnove vrt-
sadik ®®*venicj
sfe’"’-
na
na
oblika setvenice primerno zaščitenem
Gtedica sloju
toplejSeni delu leta.
vsaj v zgornjem uebrimi lastnostmi
•liSKLO
^tehma

Kuhajte z nami
za rast sadik. Če pa hočemo vzgojiti sadike za zgodnjo pridelavo, potrebujemo zaščiten prostor (rastlinjak, plastenjak, topla greda), Najbolj razširjena oblika zaščitenega prostora Je topla greda.
Setev v zabojčke
Manjše število sadik vzgajamo v setvenih zabojčkih. Najpogosteje uporabljamo lesene ali plastične zabojčke različnih velikosti (60 x 40 X 7 ali 50 X 40 X 6ein). Po vzniku rastlinice prepikiramo, tako da imamo sadike s koreninskimi grudicami. Setveni substrat Je lahko sestavljen iz dozorelega komposta ter enakih delov fete in mivke ali iz dveh delov ilovnate prsti, enega dela šote in enega dela mivke ipd. Setveni substrat naj bo razkužen.
Gojenje sadik v gojitvenih ploščah
Imajo vtisnjene odprtine v obliki lončkov, pri čemer rast ejo-posejane ali pikirane rastlinice neodvisno od koreninskega sistema sosednjih rastlin, Ker so stene lončkov oziroma odprtin gladke, koreninsko grudo zlahka izlončimo in presadimo, ne da bi pri tem poškodovali korenine. So za večkratno uporabo.
kakovostno
seme
ustreznih
sort vrtnin. Seme pokrijemo z 1-1,5cm plastjo substrata, ki
'a rahlo pritisnemo ob seme.
g
:e ni dovolj vlage, zalijemo
Z mlačno vodo (razpršimo).
Sadik, vzgojenih v zaščitenem prostoru, ne smemo posaditi naravnost na stalno mesto, zato jih moramo nekaj dni na-
vajati na hladnejše.
manj
Gojenje sadik v prstenih grudicah
Je.sodobnejši način gojenja sadik, namenjen predvsem za vrtnine s krajšim časom gojenja. V prstenih grudicah lahko zasnujemo sadike s setvijo ali pikiranjem. Velikost stisnjenih grudic jc različna (3 X 3 ali 3,5 X 3,5 ali 4 x4cm). Substrat za izdelavo grudic je iz šote.
Gojenje sadik v lončkih iz prešane šote
Pogosteje se uporablja pri okrasnih rastlinah in drevninah za pogozdovanje. Pri presajanju sadike prerastejo stene
lončka, ki se potem razgradi.
v
zemlji
Za setev uporabimo samo
ugodne rastne razmere. Utrjevati jih začnemo 7-10 dni pred presajanjem na stalno mesto v vrtu. Postopoma jih več zračimo. pozneje pa jih čez dan prenesemo na zavarovan prostor na vrtu. Zadnjo noč pred presajanjem jih pustimo zunaj. Sadike utrjujemo tudi s plaste-njaki, ker so pod njimi večja temperaturna nihanja,
SIMONA POTOČNIK, kmet, inž, rasti, proizv, SKŠ Rakičan
Gojenje sadik v lončkih paperpot
Narejeni so iz specialnega papirja Sesterokotnih oblik in različnih velikosti (premer 3, 4, 5. 6, 8, lOcm). Papir v obliki satovnice raztegnemo v zabojček ali na ravno ploskev, nasujemo substrat in v tako pripravljene lončke sejemo ali pikiramo.
d. d. MARIBOR
TEDNA;
PRODAJNI CENTER
MURSKASOBOTA, Cvetkova 2 a lel. 31 760
Zakaj biološko vrtnaijenje
Zemlje nismo podedovali od prednikov, temveč si jo izposojamo od zanamcev, pravi duhovita misel. Zemljo je Človek dolžan obdelovati in izkoriščati tako, da bo njeno plodnost ohranjal svojim otrokom. To je tudi prvo pravilo biološkega vrtnaqenja. Devet naslednjih znanih razlogov, ki jih velja upoštevati, pa je: biološko vrtnarjenje prinaša na krožnike manj kemikalij, preprečuje erozijo vrhnjih plasti zemlje, ogranska hrana je okusnejša, bolj zdrava hrana varuje zdravje pridelovalcev, biološka obdelava ohranja bolj zdravo pitno vodo, organsko pridelovanje varčuje z energijo, odprava monokulture manj izčrpava rodovitno zemljo, pri biološkem vrtnarjenju se zavoljo več fizičnih del bolj izkažejo manjši pridelovalci in ne na zadnje: upoštevaje vse negativne posledice industrijskega pridelovanja tudi ekonomika nazadnje ugotovi, da je biološko pridelovanje cenejše in udobnejše.
Pustni krofi
če hočemo na pustni dan družino razveseliti s krofi, kar je pri nas običaj, moramo upoštevati najnujnejša navodila, da nam uspejo.
1. Presejana moka naj bo v primerni posodi, kjer bomo krofe tudi zamesili, pokrita s prtičem vsaj en dan pri sobni temperaturi, da se dovolj ogreje. Na predvečer cvrtja krofov pripravimo v kuhinji Se vse druge dodatke, odmerjene v potrebnih količinah (po receptu). Mislimo na jajca, maslo ali margarino, rum, limono operemo in obrišemo. Mleko pogrejemo tik pred mešanjem oziroma dodajanjem kvasa. Nekatere gospodinje dodajo manjše količine sladke smetane. Če jo, potem tudi to pred uporabo pogrejemo, Natančne količine mleka ni mogoče določiti vnaprej, ker je poraba odvisna od suhosti moke, ki ni vedno enaka,
2, Prostor mora imen temperaturo nad 23°C. okna naj so zaprta, vrat ne odpiramo, če to ni nujno.
3 Temeljito zamešanega testa ne postavljamo na preveč segret prostor, za vzhajanje potrebuje testo primerno toploto - ne previsoko - in določen čas, da kvasovke opravijo svoje delo. Šele potem damo testo na desko, ga rahlo razvaljamo in izrežemo krofe. Kuhinjski prti, na katere jih sedaj polagamo, morajo biti tudi topli. Izrezane krofe sproti pokrivamo s kuhinjskimi krpami. Ko opazimo, da že lepo vzhajajo, jih previdno s prti prekucnemo - obrnemo Pri tem prsti ne smejo zapustiti na krofu odtisov in zmečkanin, Med tem časom že grejemo maščobo za cvrtje, ki je med gretjem nikoli ne pokrivamo Primerno temperaturo ugotovimo s koščkom testa in suho leseno kuhalnico. Če se ob njenem robu, ki smo ga pomočili v olje, delajo drobni gosti mehurčki, je temperatura pravšnja. Košček vzhajanega krofovega testa mora počasi zacvrčati in zarumeneti Če Je maščoba prevroča, se krofi od zunaj naglo zapečejo, znotraj pa ostanejo surovi. Če je premalo segreta, so predolgo v maščobi, testo se razleze in prepoji z oljem ali mastjo
Takoj, ko pričnemo, s cvrtjem, imamo krofe pokrite. Ko jih obrnemo. Jih do konca ocvremo odkrite.
Iz I kg namenske moke za kvašeno in vlečno testo dobimo okrog 34 srednje velikih krofov, seveda ob pravilnem postopku med pripravo.
Cilka Sukič
°°gata in razširjena ponudba inštalacijskega
®'0l(troi	vodovod in ogrevanje ter
‘'stalacijskega materiala s svetili in lestenci.
veseljem vas pričakujemo!*


lestvice
Angora
Puloverji, dodatki in drugi kosi oblačil iz a n gore so zelo občutljivi, vendar jih lahko pe-rete in čistite tudi sami; pletenine potopite v vodo, ki ste ji prilili šampon, in jih previdno stiskajte. Nikakor jih ne smete drgniti ali ožemati, To vrsto volne morate res temeljito iz-
plakovati, voda mora biti na
koncu
popolnoma
Cista.
Oprana oblačila najprej položite med dve brisači, ki vpijeta odvečno tekočino, potem pa jih pozuSite na zraku. Pletenin ne obeSajte, amak jih razpro-stite po sveži brisači ali rjuhi.
Ko SO suhe, jih oSčetkajte z mehko krtačo; najprej
krtačo;
v smeri vlaken, nato Se v nasprotno stran.


iijltni*
^adonn.i
_	Proclaimers


■	- Roben Polmer
I.
ZABAVNE GLASBE
1
3.

LfLUi^LN-Coh
A	Veter
’	STARE Čase
6 f	- J.?,®" pozabljaš - Be R

. —	~ F ^rsoTii
POZABUAŠ-Be Radio
rfASlEl ŽENA - Andrej Šifrer
A Nmf^" p™**’"
K,??!?" Predin
OJENa
Simonn Vodopivec

AKtrJ	GLSBE
. ■'-ekronpazmarelof
PMiHirmao
t	!**"^nktuECiii4ki kvw(
A&sPnPIsvi^-Ans. SievCelt

^Ans. Slovenija
’	■ Braneta Ktavžart«

I Gli

št. 7_________
23, febniaijs 1995, na naslov: Murski I za glaibene lestvice.
I * *Tija

skladbo:
Bele bluze z volančki in čipkami si
bile
modne
ze
v Mozartovih časih, do danes pa so se ohranile kot modni
evergrecni.
Kot
vsaka bela bluza je
tudi večna.
Mozartova
saj
smo
V njej videti urejeni tudi, če spodaj no-
simo
RADIO MV - MURSKI VAL - UKV
94,6 MHz (ihiiioliliietiHljSVeAOIdlz)

Mozartove
kavbojke.
bluze
i:
I Ihl,

'«in
Ptiiitigi^
'avna
ter
naslov

Petek - 5,40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžaf^čini - 7.45 Mariborsko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8 10 Dopoldne na M V - 8.30 MaU oglasi - 9,15 Zamuijencj (kabaret) - 10.30 Kino ventilator * 10.00 Poročila - 11.15 Od petka do petka - 12.00 Poročila BBC - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila - 14.30 Romska oddaja - 15.30 Dogodki in odmevi 16.30 Poročila - 17.00 Ob koncu tedna "17.30 ^SipJi mi« - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija
Sobolfi - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika " 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7..W Tržnica - 8.00 Poročila - 8*10 Dopoldne na MV - 9,15 Predstavljamo vam - 10,00 Poročila - 10.30 Potepajte se z nami H,00 Sobotni gost - 12,00 Poročila BBC -12.30 Dežurni novinar v l. osebi ednine -13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila na MV - 14.30 Evropa v enem tednu - 16.25 Obvestila “ 16.30 Poročila - 18.00 Najlepfie želje s Čcsiiikami in pozdravi ~ 19 00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 AsTrosotx>ta - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija
Nedelja - 8.00 Začenjamo nov dan -8.05 Horoskop -8.15 Panonski odmevi - 8.50 Zamuijenci (kabaret) - 9.15 Misel in čas - 9.30 Srečanje na Murskem valu - 10.30 Ncdeljfika kuhinja - 12.00 Poročila - 12.15 nedeljsko premišljevanje - 12.30 Minule za kmetovalce - 13.00 Najlepše želje s čestitkami in piozdravi - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija
Ponedeljek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Trtformadje v slovenščini* nemščini in madžarščini - 7.45 Porahsko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8 10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 10,00 Poročila - 10.15 Tema dneva - 12.00 Poročila BBC - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13,00 Popoldne na Murskem valu -13,30 Poročila - 17,00 ^port - 17,30 S krščakon, cekron pa z marclof- 18,15 Bilo je nekoč - 19,00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Dober večer, Beno - 22,00 Vključujemo Radio Slovenija
Torek - 5.40 Prebujajte se z n^mi - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 [nformadje v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Ljubljansko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na M V - 10.00 Poročila - 10.30 Kratki stik - 11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila - 12.30 Dežurni novinar v J, osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila - 14.00 Subjektivno - 15*30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila -17.00 Poslušamo vas - 17.30 Mali oglasi - 18.00 Na narodni farmi - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Večer s SmiJjo in Milanom - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija
Sreda - 5.40 Prebujajte sc z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7,30 Informacije v slovenščini^ nemščini in madžarščini - 7.45 Zagrebško zvočrto pismo - 8,00 Poročila - 8.10 Dopoldne na M V - 8.30 Mali oglasi - 9,15 Iščem o za vas-10.00 Poroči la-10,15 NSTSNMV - 11.15 V živo... - 12.00 Poroči I a B BC - 12.30 Dežum i novj na r v 1. osebi ednine -13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 V stiski - 17,30 Srebrne niti - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19 30 Mursko-morski val -22.00 Vključujemo Radio Slovenija
Četrtek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7,00 Druga jutranja kronika - 7.,30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.40 Svetuje kmetijski strokovnjak - 8.00 Poročila - 8.10 E>opoldne na M V - 9.1.S Sedem veličastnih - 10.00 Poročila - 10.30 Pika na i - 11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu-13 30 Poročila - 15 30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Mali radio - 18,00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Geza se zeza - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija.
običajno pove zu-jemo z gladkim žametom, še posebno tistim, ki se nekoliko sveti.
SESTAVI MARKO HAPAST
FlAZKROJ SAKTERU
ameriSki TIMSKI lOHAlEC (RVAN)
FRANCOSKI PBATEU [UAURICE.
PUiHŠAR
IfTENJE
MB«Š*a REVOU). CUNAR ZAPATA
T9IŠKA KiRAlKA NtMJTHA
VEC-SEDEŽNE SPORBC SAN!
izosSehie IZ CERKVE
RdlE/ltU
REKAM DEPARTMA
V JUSOZAH FRANCIJI j
ANTIČNI FILOIOA HEAtSKE SOLE
FKMHU
tVO ANOnČ
Z»AVHK specialist ZA NOVO tVORRE
IT. KOMU-NencHi potmK [It«?
PERZUA
PROSTtll
06 KMElld KO
auVAB.
KLUtO
1
I
ll
UVtTAN ‘BSaT' SEKANJE DfIV

JlVAlS« GLAS
LOVSM PES
VE^
RUDAR
VEČARE
AieašKA KUKAVICA
SLQWSB
UBtK


BMJ

HUDA JEZA
URADNI SRS
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: Maugham, avreola Ulikses, Ra, oprt, I, Inigo, cev, Cid, esej, JO, rt, Eban, Arese 't valeta edinost, las. Nat	' '	’
stran 12
1
vestnik, 16. febn^rjaj^r y
podlistki
Sodalnomedicinska podoba nekaterih prekmursl^ vasi
v 30. letih [
Prim. Mb Batom*"
//
23. 6. 1993-2. 9.
6.500km
po Evropi
1993
l
S kolesoin
Sergej Kaučevič
st. Ljudstvo: po zadnjem ljudskem štetju je imela vas 372 prebivalcev. Število prebivalcev raste, o dosijeen-cih ne moremo govoriti. Na splošno prevladujejo kmečki domovi v obliki ključa, vendar pa se pri novejšem grajenju opaža težnja, ločiti hišo od drugih gospodarskih objektov. Največ je iz opeke ridanih hiš. precej tudi cimpranih. ki so na zunaj in znotraj ometane z malto in lepo pobeljene, tako da jih je na prvi pogled težko ločili od zidanih. Okrog 6 hiš je iz blata. Hiše novejšega datuma so krite iz ojjeke, druge pa imajo slamnato streho. Na Tišini močno prevladujejo dvosobna stanovanja. Vendar pa so stanovanja glede na mnogoštevilčne družine tesna, prenatrpano opremljena, temna in vlažna. Tla so povečini lesena. Dvorišč ne napravljajo na tujca najboljšega vtisa - nered in nesnaga.
14 vodnjakov je na črpalko, 1 na verigo, vsi drugi pa so odprti na ključ. Globoki so od 2-3m. Voda je čista, mehka in nikoli ne usahne. Vsako drugo leto vodnjake čistijo, vanje mečejo apno in kameno sol. Prostor, kjer bo stal na dvorišču vodnjak, narekujejo praktični motivi, gledajo pa tudi na primemo oddaljenost od gnojišč in stranišč. Umetno gnojišče z gnoj-nično jamo imata le dva posestnika. Gnojišča ležijo na dvorišču ali pa zadaj za hlevi. Na njih se pase jata muh in druge golazni. Stranišče ima sicer vsaka luša. o tem, v kakem stanju je, zato si ne belijo glave. Običajno mu odkažejo mesto nekje v bližino svinjakov.
Hrana je kmečka, poleti kuhajo dvakrat dnevno, pozimi pa trikrat. Pozimi je hrana obilnejša in pestrejša, kot poleti. Izbirčni niso. Kar se tiče obleke in obuvala, so skromno založeni, tedensko menjajo perilo, umivajo se, uši nimajo. Največ ljudi pokosi tuberkuloza, epidemičnih bolezni ne pomnijo, precej ljudi boleha na boleznih prebavljalnega trakta. Starejši so revmatični; tudi kap ni redka. Umrljivost
dojenčkov in majhnih otrok je prekmurskimi vasmi še majhna.
primeri z dnigiini
Jaboljčnik, vino in Žganje radi pijejo, otrokom menda ne ponujajo alkohola. Kroničnih alkoholikov ni.
Občestvo in razmerje do skupnosti. Politično so nezreli, opredeliti se dajo, so dobri občani in vdano plačujejo davek. Cerkev je srednje urejena, pred 30 leti je bila zadnjič poslikana, nove zvonove so kupili po vojni, stare je namreč oblast med vojno zasegla.
Dušebrižje oskrbuje župnik - dekan, cerkev pro-stominsko ustreza dejanskim razmeram. Ljudje radi obiskujejo cerkev, nekaj je zgledno pobožnih ljudi, katere ljudstvo Čisla, praktičnih ateistov je tudi nekaj v vasi, ljudstvo ne ve o njih povedati ničesar slabega. Za zadružništvo nimajo smisla, društveno življenje je mrtvo, socijalnih ustanov ni.
Gospodarsko življenje; Dva kmeta imata okrog 20 oralov zemlje, nekaj posestnikov ima 8 do 12 oralov, vsi drugi pa 5 do 8. Prebivalci so dobri poljedelci, pridelujejo: pšertico, rž, proso, koruzo, ajdo, krompir, repo itd. Povprečno imajo družine dve do tri krave. Trudijo se in prizadevajo, da bi izboljšali pasmo; Konjereja propada, prašičereja zadovoljuje domače potrebe. Sadje uspeva srednje dobro, gojijo prodajne sorte, in to predvsem jablane. Drv ne kupu-
jejo. Industrije ni. V vasi sta dve gostilni in eden trgovec. Iz šibja pletejo koše in košare: ribolov v Muri. V vasi je okrog 16 čebelarjev, vsak od njih ima 15 do 20 rojev. Za gospodarski napredek vasi ima mnogo zaslug madjarski grof Batthyany, Kmetom je priskrbel poljedeljske stroje in kmečka orodja, najboljše pasme, jim svetoval in jih praktično vzgajal.
Iz Že drugje navedenih razlogov (preobljudenost, lov za zaslužkom, itd.) je mnogo ljudi zunaj v tujini, in sicer: v Franciji 23, v Nemčiju 8, v Madžarski 3, v Avstriji 9, v Afriki 1, v Ameriki 2, skoraj nič manj pa jih ni sezonskem delu v Vojvodini.
Psiha ljudi: vaščani se v ničemer ne ločijo od kmetov sosednjih vasi. Med seboj so složni, ne prepirajo se, niti ne tožarijo, vedno se medsebojno složno podpirajo. Pijancev, kvartopircev, zapravljivcev ni med njimi. Kriminalnih tipov ni. Vezi med sorodniki ne popuščajo, botrinstvo visoko cenijo. V vasi sta dva konkubina. Šege in običaji so isti kot v Bratoncih; povprečno imajo družine po 5 otrok, tri družine v vasi imajo 10 do 12 otrok. Šola je v vasi, zgrajena je bila leta 1870 in je last rimsko katoliške cerkvene občine. Šola ima 5 učilnic in deset učiteljskih moči. Je šestra-zredna s 4 vzporednicami. Šolski okoliš obsega; Tišino, Gradišče, Tropovce, Petanjce, Vančo vas, Ran-kovce. Vseh šoloobveznih otrok je 424, fantov več kot deklet. Pred desetimi leti je bilo število šoloobveznih otrok manjše, Obisk odličen. Poleg Sole opravljajo otroci težka, dostikrat nezdrava dela. Nimajo primernega prostora in časa za učenje. Zaradi prezaposlenosti odraslih živijo brez nadzorstva. 8. razred je končalo v šolskem letu 1936/37 dvanajst otrok: 5 fantov, 7 deklic. V višje Sole gre letno do 5 otrok, obrti se posvetita letno do dva. Posebej je končal poljedelsko šolo samo 1, ki je trenutno v Franciji. Otroci so dokaj nadaijeni, srednje dovzetni za matematiko. Vas ima gasilsko čelo, prosvetno društvo, streljačko družino, Jadransko stražo, podmladek Rdečega križa, selekcijsko društvo, minatski in čevljarski ceh. Sokolsko društvo ima 3 Člane. Prosvetno društvo ima knjižnico, mlajši rajši berejo kot starejši. S tamburicami si krajšajo čas, veselic ne prirejajo.
Vanča vas
je tipična ravenska obcestno-sklenjena vas, ki leži ob banovinski cesti Rankovci-TiSina. Srez, sodišče, davčna uprava, zdravnik, oddelek finančne kontrole, evang. župnišče in železniška postaja so v Murski Soboti, bkm; žandarmerija, občina in kat. župnišče na Tišini, 2 km; pošta telegraf in telefon v Rankovcih, 500m; povprečna nadmorska višina je 195m.
Po zadnjem ljudskem štetju je imela vas 327 prebivalcev, danes je 64 hišnih številk. Vasje podolgovata, dolga je nekaj nad pol km. Južno ob vasi teče potok Dobel. ki se jugovzhodno od Beltince združi s potokom Črnec. Potok usahne, ob večjih nalivih pa naraste. prestopi bregove in poplavi okolico - nujno bi bilo potrebno regulirati strugo.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Ferdo Godina
NADA

VRNI SE
44
Bistra je kakor vse tri Dominkove ženske z Danijelom vred. Na tega je vedno pomislil.
»Bomo šli v dnevno sobo?« je vprašala Nada in gledala Sonjo, kako se bo odločila. Tomc pa je opazil skozi odprta vrata domačnost, ki se je ponujala iz Nadine kuhinje, zato je dejal:
»Kar sem k vam v kuhinjo bi stopili. Je prav?«
»Prej pa še hišo pokaži, da bomo s tem opravili. Kaj pravite?« se je obrnila k Tomcu.
»Nada, prišli smo si ogledat vaš grad,«
Nada se je zresnila in prevzela vlogo gospodinje. Obrnila se je po predsobi in s tem opozorila Tomca, naj pač gleda, kar ga zanima. In res ga je že predsoba zaposlila. V velikem, seveda čistem in negovanem škafu je rasel fikus, ki je segal skoraj do stropa in je s svojimi širokimi, trdimi listi zapolnil prostor za vrati. Vrata so bila motno rumeno zastekljena in v njih je bila vdelana okrasna železna mreža, za katero je bil Tomc prepričan, da so imeli prste vmes kovači v Žireh- Oho. oltus, ni kaj! Tu ne bo šale.
Na koncih vsake od stopnic, ki so vodile v prvo nadstropje, je bila pritrjena kovinska palica, Id je držala debel rdečkast žametast tekač. Ta je segal do zadnje gornje stopnice. Tomc je opazil vsako podrobnost. Zdelo se mu je, četudi se na take reči ne spozna dosti, da ni spodrsljaja s kako kmečko nerodnostjo. Njegovo škofovsko veličastje pred ženskami je kopnelo. Saj vas ni več vas, ampak je kraj, ki v bistvu ne zaostaja v ničemer za mestom. Niti ljudje niti hiše. Kaj vse ja iz vasi napravil tehnični napredek! Ali Sonja in Nada imata v setu sploh kaj kmečkega? Prekašata marsikaj, kar je v mestu. Čutil pa je nekak strah, da ne pozna več ne meščanskega, še manj kmečkega življa. Odkar so ga iztrgali iz toka normalnega življenja, se je naselil vanj stalen strah. Zradosti se že, če najde kakršenkoli delček tople domačnosti, a vendar dosledno pada nazaj v praznoto, ki je bridka. Moral se je po desetletjih navaditi, da ga je ta praznota
Prav smešno se nama je zdelo, da v dobi informatike in na pragu tretjega tisočletja uporabljava kamen kot najpriročnejše orodje.
Vožnja skozi ogromne kolhoze, je bila zelo zanimiva, saj kar sredi njiv naenkrat zrastejo pet- do šest-nadstropni bloki, katerih stanovalci večinoma delajo na njivah. Videti so kot ena sama velika družina. V vsakem naselju je tudi kak športni objekt, šola in bolnišnica, tako da je življenje videti kar znosno, če odmislimo trgovino. Ljudje so lepo oblečeni in veliko jih ima tudi svoj avto. Ceste skozi kolhoze so zaradi obdelovalnih strojev izredno široke in v še kar dobrem stanju, tako da nama je vožnja skoznje ugajala, čeprav je pihal močan veter.
Kljub stotinam krav, ki so se pasle lik ob cesti, sva imela težave z nakupom mleka, saj ga v trgovini ni bilo, tudi njihovih lastnikov ni, ker je vse skupno. Tako sva jih lahko le željno opazovala. Zelo naju je tudi zanimalo, kje dobijo mleko domačini.
Zvečer sva srečala polno ljudi, ki so na kolesih vozili kangle za mleko. Dokler nisva »pogruntala«, čemu so cisterne namenjene, sva biia prepričana, da z njimi vozijo gnojnico. (Se nadaljuje)
Litvanska srečanja
Bolj ko sva se bližala notranjosti dežele, kjer ni več toliko kolhozov in je zemlja v zasebni lasti, slabše so bile ceste. Ko sva iskala bližnjico proti Kaunasu, sva zavila z magistrale in si ogledala »pravo«
podeželje. Tam asfalta,
razen
skozi strnjena naselja, sploh nimajo. tako da sva po polžje lezla skozi pokrajino in paranoično opazovala najina »konjička«. Skoraj nisva rrKtgla verjeti, da je to dežela, ki je svoje može pošiljala celo v vesolje.
Na eni izmed takšnih cest, bogu za hrbtom, sem se malo pošalil in Igorju dejal, da če zdaj srečava še kakšnega popotnika na kolesu, pri priči postavimo šotore in ga pijemo vso noč. To se je kmalu tudi zgodilo. V daljavi sva najprej zagledala silhueti, ki sta še najbolj spominjali na stari mami na z mlekom naloženem biciklu. Ko smo si bili že nekaj bliže, sva razločila dva sotrpina in začela vpiti ter mahati
Zajtrk z nem^ima sotrpinoma
kol otroka. Tudi onadva sta bila najbrž istih misli, saj sta reagirala podobno. Bila sta Nemca, študenta iz Berlina. Imela sta nekaj krompirja in soli, midva pa riž, sladkor in mleko. Pijače, razen špirita za kuhalnik, na žalost ni imel nihče.
Z velikim navdušenjem smo najin šotor spremenili v kuhinjo, ki je kmalu pričela spominjati na savno, saj se je kadilo iz vsakega lonca. Mešanica razrrih vonjav nas je čisto prevzela in čas je ob lagodnem pogovoru hitro tekel.
Tudi nebo se je razjasnilo in Rimska cesta se je pokazala v vsej svoji lepoti. Po obilni večerji smo popadali kot klade. Nemca sta še nekaj godrnjala na račun neravnega terena, nato pa utihnila.
Zjutraj sta priznala, da nista vajena takega življenja, saj potujeta komaj dva tedna. Po zajtrku smo si izmenjali naslove, se poslovili, nato pa odhiteli vsak v svojo smer, V naslednjem kolhozu sva naletela na nenavadnega, skoraj dva metra visokega moža močne postave z za nas čudnim imenom - Volber-gas Vilarantas. Možakar je bil zelo gostoljuben. S ponosom nama je razkazal svoje mestece ter dejal, da hoče pokazati, kako so Litvanci gostoljuben narod in naju počastil s pijačo. Pomagat nama je tudi kol prevajalec na pošti, ko sva hotela poslati sveženj reportaž in lilmov. Uslužbenka petdesetih let je kar



otrpnila od strahu, ko i’
osem majhnih črnih ška^ so je, da se ji poznajo^JJ^jj
in
veta v socializmu. Z jaznostjo naju je
glavno pošto v Kaunas j, jetno po tihem želela, prej odpraviva in jo pustva nem brezdeliu.
Zahvalila sva se ji ža in jo prosila, če lahko -jf' rava v domovino. Žal mogoče, kljub energiču^j# Stopu Volbergasa. Ni stalo drugega kot da sva - * vila in ji zaželela čimprap”
kojitev.
Z Volbergasom sva prava prijatelja, zato S’* njali naslove, se slikali, slovo močno segli v mer sem skoraj zavpil o® Bil je edini Človek, ki sponterio in mu tujci niso
Z
poto.
Spet sva so znašla {if makadamu in ob spraf ** / oblakov ter »hudobna^ počasi lezla proti domu-dvajsetih kilometrih tej turi, obupala. V naju JV (*
atoma začetne jaz, ki sem v (
Jljo potis^
s podvojeno voljo potis’^ in nama dvigoval
našel odgovora na Sanje: »Zakaj se tako kaj?«


oropala, kar je imel nekoč najrajši. Veliki brat, tako se mu. je zdelo, srčnostjo skriva moč, s katero ravna in ohranja vse, kat odkar je bral OnveUa, kar je bilo zanj veliko odkritje, ga ima v hlevih, na polju. Skrivnostna, mogočna se mu je zde^*^^ neprestano pred očmi, v oblasti, in mu jemlje radost do življenja. Ne - •»»)•»< ^„„4,, irisni«, ,, =1™^, in nom-oetann hmef-. jjJ
srčnostjo skriva moč, s katero ravna in ohranja vse, kat
v svojem svetu stisnjen v slepo ulico in neprestano boje®-9111C ac lit ijijaijijt, »i lit titjuiijtiii piuii iijtiiiu pitgiMin, UH Ul 2 Nado povsem razlilcujeta. Ona srečna, on pa notranje na® živel, kakor je po nekakih pradavnih zakonih določeno, da človek vsakem koraku skuša stopiti vštric z vsakodnevnim temp®’,^ ',J brez strahu živi. Zdaj je že zapozneli Veliki brat, a za Tomca večno a vedno spozna, da zanj rešitve iz razkrojenosti ne bo živ in strahoten.	Nekaj kozarcev vina prej pri Sonji ga je nagnilo k 1® jiTj
Ob tem, ko je hodil po stopnicah za Nado (glej, glej, stopnice so povzdigoval življenje Dominkovic z Danijelom vred, obložene s sivimi marmornatimi ploščicami), je blagroval njeno zato šel globlje vase in še bolj se mu je zdelo, da je nesreč® pf okolje, o katerem je bil prepričan, da ji je prineslo srečo, Tu živi, orje zmeraj izločen. Tudi v tem trenutku se tega ni mogel
sme se ne z mislijo in ne z dejanjem proti njemu pregrešiti, da bi
zemljo, seje, redi živino, ko pa stopi v svoj grad, se ji nudi ugodje.
gel jprestanof^,/ i,i,irA vre
_ _ je za zmeraj v kraljestvo Velikega brata, ki nej kakršnega si lahko privošči le malo ljudi.	njegovih mishh, čeprav ne pišejo in ne govorijo toliko
Stopili so v dnevno sobo. Na tleh velik sivkast perzijanar z rdečimi Vendar Tomca do smrti ne bo pustil iz lu-gmpljev. . p, Nada je prinesla zaprto steklenico traminca, da dajala najge*, ki jima je ostala od strine. Narezala je pari® dala na krožnik zaseko, papriko in paradižnik z dom«®®^^^ kruh v košarici, spleteni iz slame. Pripravljala je miniOi ®	>
rožami. Debel, mehak. Na eni strani je bila velika na pol zastekljena omara s kakimi dvajsetimi knjigami, med njimi največ slikanic in otroških zbirk povesti iz zbirke Zlata knjiga. Tu je bila za steklom porcelanasta in steklena posoda, v odprtem prostoru v omari pa barvni televizor; na nizki mizi, okrog katere so bili fotelji, prevlečeni s temnejšim gladkim blagom, je bil daljinski upravljalec Veliko okno, ki je zavzemalo polovico stene, je gledalo na ravninske trav-ruke. Na njivah je še bila rumena, zrela, nepotrgana koruza. Pogled
vi

in»>
in ko je bilo vse na mizi, je prisedla.
»Tako,« je začel Tomc o hiši. »Povejte mi, kje ste našU

za to Čudo božje.«
Nadi je pognalo vino rdečico v obraz, že ko sta si s stri«^ zdaj pa jo je ta pohvala še bolj zganila. Ni vedela, ka«)^ i
od tod se je Tomcu zdel umirjajoč, veličasten.
Tomc se je spomnil svoje mladosti, dokler je študiral in je še živel Torne se' je je komaj nagledal. Nekaj pomirjajoče^ doma. Oče m mama nista premogla ne take hiše in ne takega najbrž ne spada v tisto vrsto ljudi, ki razdajajo svoji razkošja, ki je v Nadinem gnezdu, čeprav so bili advokatska družina, mehkobo, sami pa so žrtev skritega trpljenja. Ona j® (“jj. Še posebno ne kopalnice. Tla in stene tu so bile obložene z rožastimi gačne vrste. Njene pomirjajoče oČi so take, da se iz kahUcami. V teh rožastih kahlicah se mu je zdelo, da je le kumoval žlahten mir. Kako lepa so njena ravna ramena, njene kmečki okus, nikakor pa ne v veliki kopalni kadi in pokončnem bluzo komaj opazne prsi. Opazoval je pri ogledu hiše, k® umivalniku ter bideju. Stranišče je bilo posebej, da ni motilo tega spredaj in odpirala vrata v sobe in kopalnici, da ima nog®' ; svetišča, v katero pridejo in si operejo telesa Kreslinovi, ki jih sonce bi bile sklesane iz marmorja.	F*
pri delu pokrije s potom in prahom. Ne more biti drugače, je pomisbl »Te zlate rude ne bi bilo, če ne bi bil mož in jaz z '. Tomc. In potem ležejo v spalnici na zakonske postelje, pogrnjene v Nemčiji, zdaj pa je on že deset let v Iraku. To je zlata /
J ^...i	IT«. ■ ’	- -i-ii. »Deset let je vzdržal v Iraku?«
Česa vsega je človek zmožen, je pomislil Tomc. Ni da se lahko takšen, ki mu je voda in zelenje vsakdanja se tak človek zarije v puščavo in je leta odtrgan od dor«a- j 1 ir
zdaj pa jo je ta pohvala še bolj zganila. Ni vedela, kam , ---------------------------------.



z dragimi pregrinjali. Tla so pokrita z mehko preprogo v živih barvah. Tu je še otroška soba z dvema posteljicama, medvedki, ropotuljicami in slikanicami, in nato še manjša soba in nekak kabinet, Tako živijo nekdanji reveži, o katerih je govorila babica.	v [imLuvu m jc icia uuuBan uu m./--
Na stopnice, ki so vodile v drugo nadstropje, je bil položen prav Nada v sebi dovolj težav in bolečin in je njena sreča ot> tak tekač na marmor kot na spodnjih stopnicah. Tudi to nadstropje videl, le vprašljiva? To je druga stran lepega, kar je je bilo opremljeno, vendar z manj masivnim pohištvom. Dnevna val. soba je imela prav tako omaro, a je bila prazna. Skozi vebko okno je	_________
bil od tod pogled na polje in travnike še lepši. Hiša je bila torej priznala njeno mesto. »Ni povedala vsega. Nima samo načrtovana za dve, mogoče celo .	.	-- -- =- -- ’	ni..i ............
»Nada je skromna,«
1-
il!
e druga stran lepega, kar je pra** J
pravi Sonja, da bi ji ob tem, Ni povedala vsega. Nima samo i/i *
tticT&bU. »IMI pvvt^uairt VS^gS.	SfcllJJV -
to, kar ste videli. Tudi ona je dala k temu svoj del, radost
načrtovana za dve, mogoče celo za tri družine. Ogledali so si še to, kar ste videli. Tudi ona je dala k temu svoj del, radost prostor v pritličju, kjer je bila dnevna soba sicer nekoliko manjša. Videli ste zunaj njen Irak.«
a vendar lepa. iSi je bila še shramba, prostor za premog in garaža, Nado je pripomba, da ima za ta svoj radostni Niso pa šli v prostor v prizemlju. Nada je povedala, da tja prodre presmeknola*. Spreletela jo je misel na dogodke v ?adnl talnica, ko naraste reka, kar je pri hiši velika nadloga, saj morajo od na Rudija, na beg od doma, na pokoro, da se ne si«® E tod črpati vodo.	s tega mesta in misel na Mirka s kuharico v Iraku, ji*«
talnica, ko naraste reka, kar je pri hiši velika nadloga, saj morajo od
tod črpati vodo.	«6»	m uuacj im ivnrira s Kunanco v ua^u.
Po ogledu so v kuhinji sedli. Tomc je imel nedoločene občutke, saj o sebi, bi ne mogla mimo strahu in sramote, ki jo Še čaka-mu je hiša povedala več kot knjige, ki opisujejo te kraje in čase. Se rekla:
’ I »Seveda, tudi jaz sem k temu dala svoje, z živino, s
Po ogledu so v kuhinji sedli. Tomc je imel nedoločene občutke, saj
povesti in romani o teh ljudeh malo povedo. Ne morejo povedati tega, kar mu je povedala ta hiša, v kateri živi tiha in dobrosrčna
Nada, ki je trdno povezana z vsem, kar ima. To niso prazne utvare. Ni sicer poznal Nadinega življenja, a slutil je, da se za njeno dobro-

»jvicua, luui jai leni k lemu aata svoje, z živino, s	z
Za mleko dobim več. kakor je Sonjina plača v tovaP**'
mislila?«
(Nadaljevanj®
H fc F d n tl n o v. P h P d P t d k n e p d o s p Ij
1 n Sl si
M hi
februarja 1995
stran 13

I
kronika
Ljudje in meja
Meja naj bo sredi Mure
Čma stran našega življenja
"• «•*“ ®t*stra-»mejne«table, kijih ni obmejno prebivalstvo pomeni, ■ * B "naška policija odstra-»mrje«: Je naprej kon-^.1. ™^oo.meio na določe-potrdilo v«,	potem je sicer
niš	presto*
mejnega pre-“'cstih, Iger so bile pKd odsvojitvijo), ■J™® H 1« >j. ljudem «e bhko	Imk«
:	policisti pridejo
}M na ne' ^o nje drugače J"’*®’	j^"*!
^^.^l^^onsko ozmnlje.
sveta v Len-prizadeto 1lAVdkno4>*Al	:
Pis


**?»'. ki
uaTS ■r®?«« položni, mwjo hrvaški U**ie sl * obhode dovo-'^slovenskih oUasti.
naj bi
Ifct m» I -‘VTviidfc.viu Vil sicer	»M««*, in
slovensko-hrva*
P^^vsem
zaradi piran-




Čč' 1





f-

•Sf-??-,

»?:•


■S





r,
M

A.
o
j^f*:


Če Im obveljale katastrske meje za državne mqe, potem In potekala na tem mostiču čez murski rokav pri Kapci slovensko*-hrvaška meja.
Igrišče NK Kapca je v hrvaški katastrski občini torej na Hrvaškem, če bo katastrska meja državna. Bodo morali tisti, ki nimajo potrdil o dvolastništvu, imeti $ seboj potne liste? - Fotografija: Š, S.
skega zaliva in Trdinovega
sveta p L&tdavi
kulturni dom
^8 5 milijonov mark
občinskega sveta v Lendavi so
Rjavil' statuta občine in sprejeli sklep, da ga I *	* "“Ptavo po krajevnih skupnostih. Svetniki sn
<86	posodobitvijo vrtca v Mohoijevi
Drla,,!... m prii^ali zdeno luč za udeležbo na natečaju za mircnie vsote denarja od države. Sprejeli so
tev
c*”* 0 IH----------»svit uvniuju uu urzave. sprej sestavinah dolgoročnega plana . mHVh c VfhriaUarczffitslrim neooloilAm V S Mk-jh
^PSiiove
nove
s kartografskim pregledom, ki prikazuje
Y	picg^euvin, lu pniuizuje
•" primernih območij, vodnr^ospodatsko ravn>Č5^***cbta in enemetska omrežia. oskrbo z vodo
vB^*uv^njf v vunivgvo^njuABtiiLV in energetska omrei^, oskrbo z vodo
** ^oltarne a “oprav, ptt-omrežja, varstvo narave s ptost L “Storitve za načine urejanja pro-
*^^jele o^ko izvedbenimi akti. Podobne odloke naj bi novonastale občine.
“SSuiG ,
^ClO
iH	iskali
'»sneea J ‘"^jgradnjo kul-J’?s-župt„“'^:^je^segel * JC zdfli 7 ■ u Kocon, ki
^nvzel
za
izgradnjo. V ta
vrha, pri tani
razmere v 'Prekmurju
pa pozabha na ;kmurju, Ce bi
namreč tudi tu obveljale katastrske meje za državne, tedaj bi izgubili zaselek MiriSČe pri Hotizi in Se kaj. Tako se je zdaj nenadoma »znašlo« na hrvaški strani (njihovi katastrski občini) tudi igrišče NK Kapca, kajti vmes je murski rokav Jedro ,.. Problem je tudi murski nasip! Hrvatje ga prav gotovo ne bi vzdrževali tako skrbno kot mi, saj zato, da naši kraji ne bi bili poplavljeni, nimajo
ekonomskega interesa. Skoraj neverjetno se sliši, da so ob neki poplavi celo skušali nasip predreti, da bi voda odtekala na našo stran in da znižana gladina ne bi več ogrožala njihovih naselij.
Meja naj poteka sredi Mure, so odločni v Lendavi. S to zahtevo so že seznanili svoje poslance, apel pa so poslali tudi ustreznemu slovenskemu ministrstvu. Še več bo treba narediti, drugače boš res, kamorkoli boš stopil, hodil po hrvaški
zemlji,
S, SOBOČAN
Bilo je Valentinovo
''»ril ^1,,
<*ii bo
znanega arhi-
dospH	“'Preprojekti-
S	si-
projek-
nostrtficirati
bi bil	dom
bo „ lslcduliKe’t, ‘'’^1OVaV‘L bodo
S' PlaluZ’ !’4’^®dili termin-tako "^Pcei! da
®J?m 300
RO
'ni
' sedežev, nov grad-
A)v,
Lani 30 žrtev prometa
Delavci organov za notranje zadeve z obmoga UNZ Murska Sobota so lani obravnavali 413 prometnih nezgod, od tega 387 nesreč s poškodbami hi 26 nesreč s smrtnim izidom. Dqaiisko pa je lani promet na našem območju teijal kar 30 žrtev, KM hudo poškodovanih in 312 lahko poškodovanih.
Policisti, kriminalisti in drugi so bili v minulem letu zaposleni tudi s 1.883 kaznivimi dejanji. Bili so dokaj uspešni, saj je ob koncu leta 'ostalo le 28,7-odstotka neraziskanih zadev. Lani so obravnavali tudi 135 gospodarskih kaznivih dejanj in 246 mladinskih kaznivih dejanj. Veliko več pa je bilo prekrškov, saj so sodnikom podali 1.754 predlogov za kaznovanje.
V letu 1994 je bilo na območju Pomurja 62 požarov, skupna Skoda pa znaša 77,161.752 tolarjev.
In kako je bilo na meji? Čez mejne prehode je potovalo 7,626.789 potnikov, od tega v mednarodnem prometu 6.452.623, v obmejnem pa so našteli 1.174,166 potnikov,
Š, S.
Zgodilo se je...
v zagrebški porodnišnici je v petek rodila deklica, stara komaj 12 let! Novorojenček, fantek, je težak 2.800 gramov, dolg pa 49 centimetrov. Oče je 21-lctnt mladenič. Starši deklice so se Že med njeno nosečnostjo sprijaznili, da bodo pač (veliko prezgodaj) dobili novega družinskega člana.
*
Predzadnji torek so na mejnem prehodu na Hodt^ naši mejni organi predali madžarskim Štiri ilegalke, ki so jih v ponedeljek prijeli policisti z oddelka v Gornjih Petrovdh. Gre za tri držav-yaiike Moldavije in eno srbsko Rominjo. Prav tako so tedaj zajeti še tri Romune In Iti vodnike iz Pomurja. Ovadili jih bodo držav*
nemu tožilstvu.
*
v četrtek, 9, februarja, ob 17.15 je avtomobilist Ludvik R. med vožnjo po lokalni cesti iz MoSčanec proti Križevcem vozil preblizu desnega roba vozišča, zato je zapeljat v desni obcestni jarek, nato pa trčil v betonski prepust. Poškodbe so bile tako hude, da je zaradi njih na kraju nesreče umrl.
Ljutomerski policisti so pridržali do iztreznitve Milana B., kije v zasebnem stanovanju kršil javni red in mir. Pridržanje je bilo nigno, saj se za nasvete policistov, naj neha, ni zmenil in je svojcem še naprej grozil. - Na pridržanju do iztreznitve je bil tudi Jelko P. V ustrezni prostor so ga odvedli policisti policijske postaje Gornja Radgona, saj je kršil javni red in mir v zasebnem stanovanju. Policisti ne poročajo ne o prvem ne o drugem, kako je bilo potem, ko sta se vrnila s »hladnega/č.
Ilc
23-Ietrii Miro R. iz Dolge vasi pri Ormožu se je v petek okrog 1.20 peljal z golfom po magistralni cesti skozi Cvetkovce. V ostrem nepre^ednem ovinku je izgubil oblast nad vozilom, zato je zapeljal na nasprotni vozni pas, nato pa v jarek, odkoder se je avto odbil in trčil v žično ograjo. Voznik se je hudo poškodoval.
Ptički so se (o)žeiiili
Pohvaliti gre društvo ljubiteljev ptic Slavček, ki je tudi letos pripravilo že tradicionalno prireditev Dan, ko se ptički ženijo. Tokrat je bila v novi dvorani gostišča Slavice Maučec v Gančanih, zbrala pa se je množica radovednežev.
Najprej smo slišali »ptičjo« himno, potem je nastopi! moški pevski zbor iz GanCanov, na odru se je zvrstilo več mladih in tudi starejših pevcev pa tako tudi ljudski pevki iz GanČanov. Obiskovalce sta zabavala mlada humorista Stevek in Trezika, predstavila se je že uveljavljena pevka Mateja iz Beltince. Na prireditvi so v šaljivem programu, katerega vsebina jc bila skrb za ptice, ki nam lepe viže davlejo, izbrali 15 »kumov«, ki naj bi še posebej skrbeli za posamezne ptice (za slavčka, za siničko, za škrjančka in tako naprej, celo za štorkljo!). »Kume« je društvo obdarovalo z vrtanki, ti so pa potem izvlekli »bankaše« in po svojih močeh prispevali nekaj
«
mark, v tolarski protivreno-sti seveda. Prejšnji gradbeni odbor, ki je »zahiral« pro-votno nalc^bo, bodo poklicali na »zagovor«.
Dolinskemu delu Prekmurja pa se obeta Že ena naložba. Vse kaže, da se bo Slovenija z železnico povezala z Madžarsko najprej s progo Lendava- Redies, kajti tako bodo Madžari morali zgraditi le 3 kilometre železnice. Šele kdaj pozneje pa bi zgradili del svoje proge od Hodoša. Slovenija jo do tja mora Sele pripeljati! Ker pa naša povezava samo med Lendavo in Re-diesem ne bi imela večjega ekonomskega učinka, bo treba prej zgraditi progo od železniškega križišča v Murski Soboti (in ne v Beltincih) do Lendave. Ta (lendavska varianta) postaja zares aktualna, kar dokazuje skorajšnji prihod slovenskih gospodarstvenikov v Lendavo, med temi bodo tudi
bankovcev za dejavnost druStva.

Al


- -.Tfe

3\
1
S, s.
-J
/
Tomaž K. je med vožnjo iz Gederovec proti Cankovi v ostrem levem ovinku zapeljal na levo stran ceste in trčH v kolesaija Franca G., ki je pravilno pripeljal po svoji desni strani ceste. Kolesar SC jc hudo poškodoval in so zdravi v soboški botnišnici«
*
V noči iz sobote na nedeljo je neznanec na cesti Stanjevci-Križevci podrl več prometnih znakov ter prelomil oziroma izruval 54 smernikov in 30 snežnih kolov. Za storilcem poizvedujejo.
Policisti so 72-letnemu Eleku P. iz Poznanovee zasegli puško risanico, za katero ni imel dovoljenja. Prijavili ga bodo sodniku za
prekrške.
’*
Zasebni podjetnik Ivan N. iz Gornje Bistrice je imel . darskem poslopju Ž. D. v Gornjem LakoSu uskladiščene igrače in druge bižuterijske izdelke, V soboto, 11, februarja, je v skladišču nenadoma začelo tleti, nakar se je ogenj hitro razširil. Škode je za 2,5 milijona tolarjev. Vzrok požara (električna inštalacija?) še
Ugotavljajo.
v
gospo
s s.
ZATE « ZAUPNI TELEFON
061 97 83, vsak dan od 16. do 22. ure ga otroke, ženske, družino, žrtve nasilja in vse nemočne
■ laKf. "^prej, da ^^®°^civili denar
Fl.i. oziroma
-« 4™'*’ minister-
"ihnih' štev.
vlade
M

S-.	.*.....
kvau “ "'1 "icril tiP K fli ■! "F D’ Stnl unJC
J.nr,
'"‘lisi,
. , -I metrov,
Wn.M.2"	’ “o
6
milijonov
predstavniki Luke Koper,
Š. S.
Ne le, da sta (zajpeli, ampak tudi zavriskali sta Štajnaijeva in
Kavaševa iz Gančan.
- Fotografija: Š. S.
■ X

I Turistično društvo Železne Dveri
Prleške specialitete
Prispevki za boj proti raku
Pomurskemu društvu za boj proti raku so darovali: Stanko Prelec iz Murske Sobote (namesto venca za pok. brata Danice Sinic) 2.500 tolarjev; sodelavci Zdravilišča Moravske Toplice (namesto venca za pok. brata Zinke Gergoric) 13,200; Turistično društvo Murska Sobota (namesto venca za pok. mamo A. Gerenčerja) 5.000; sindikat Občine Murska Sobota (namesto cvetja na grob pok. mame A. Gerenčerja) 3.000; Osnovna Sola Puconci (namesto cvetja na grob pok. moža sodelavke M. Kerec) 4.000; Zdravstveni dom (namesto cvetja na grob pok. mame J. Kuhar s Petanjec) 3.300; Aleksander Šeruga iz Murske Sobote (namesto cvetja na grob pok, Ignaca Žabota) 3,000; Kolektiv EE KG Rakičan
(namesto cvetja na grob pok, Ivana Holemana) 10,000; sodelavci Zdravilišča Moravske Toplice (namesto cvetja na grob pok, očeta A, Lovrenčič in M. Avguštin) 4,400; POM-GRAD, ABI Lipovci (namesto venca na grob pok, Ignaca Žabota) 10.000; Delavci gostišča Zvezda Beltinci (namesto venca na grob svaka sodelavca S. Horvata) 2.000; sindikat Agromer-kurja Murska Sobota (namesto cvetja na grob pok. očeta sodelavca D.
Turistično društvo Železne dveri se v svojem IS-letnem delovanju lahko pohvali s Številnimi aktivnostmi. Za prizadevnost so že dvakrat prejeli priznanje TZS. Za popestritev, zlasti za ženski del članstva, so ustanovili odbor za kulinariko, ki ga vodi Angela Pihlar iz Radoraerja. Na njeno pobudo in ob mentorstvu Ide Mir, predavateljice gostinske Sole v Raden-. -	. ■. ■ 1 ■...v.: I T J .1 ..XI1A A A An J & 'TC XIA 1*1 In cn a-sFi «I/1 Artitirr
'l
cih. so imeli kuharski tečaj. Udeležilo se ga je 25 članic, ki so ob sklenitvi uDervariča) 3,000; Ivanka Golenko Lendava {prostovoljni prispevek)
po celodnevnem »kuhanju« pripravile 24 glavnih jedi, bogat izbor hladnih in toplih narezkov, juh, jedi iz divjačine, rib in iz drugih vrst mesa pa solat, I sladic in prilog. Poskusili so jih družinski člani, seveda pa tudi tečajnice J same. Predsednik TD Železne Dveri Ludvik Belovič je povedal, da si . želijo, da bi bila kulinarična priieditev poslej vsako leto, bi jo pa - v pri'' merjavi s sedanjo - popestrili s pohodom po poteh kulturne dediščine m RostileIHr.	T™i? S prvim turističnim plesom, Je zlasti pa s prikazom lončareke dejavnost. Ta
kuameljic« prireditve. - Folografija. D. lopoli-	naslovom Dan in noč ob lončeni peči, pripravlja pa jo
N. ŠOŠTARIČ
				
"""T	tečaja in pripravljalke jedil turi-
*id*	Prve z desne je Ida Mir, ob njej Angela
BOStItelilca nrtrHlilvs. _ Fntn>n>fna* H. Tnnnli-
Milan Belec.
2.000; družini Burgermeister in Beznec iz Puconec (namesto venca za pok. mamo F. Kuharja) 5.000; Hela SrfeS iz Radence (namesto cvetja_ grob pok. Jožeta Koračina iz Rakičana) 3.000; Prekmurski oktet Murska Sobota (namesto venca na grob pok. Ervina Žnidariča s Cankove) 10.000; Štefan SreS iz Radenec (namesto venca na grob pok. nečaka Janeza SreSa iz Bratoncc) 5.000; Družini Fišer in Horvat iz Murske Sobote (namesto cvetja na grob pok. Roberta Rajnerja) 2.000; Eva Abraham in drugi iz Slovenske ulice v Murski Soboti (namesto venca na grob pok. Elizabete Voroš) 10,000 tolarjev.	Darovalcem iskrena hvala!
na
I
vestnik, 16. februarjajj^
stran 14
Šport
■
Prva državna odbojkarska liga
Nogomet
Derbi dobili Sobočani
v sedetnnajstern kol« prvenstva v prvi državni moški odbojkarski A-ligi
aaanHu h it m - hmuhuj 1995
L1
XVI. koto - 5.3.95
BELTRANS : Zagorje (0:4) NAFTA : Mengeš (1:1) Drava : Šmartno (1:2) Elan : Radeče (0:3) Slovan : Piran (1:3)
Dravinja (1:4} : TURNIŠČE
Steklar: Domžale : TURNIŠČE (2:4) Rudar: Št. pivovarna (1:0)
Rudar: Steklar (1:2)
Št. pivovarna : Slovan (2:2)
TURNIŠČE : Elan (2:0) Dravinja : Drava (1:2) Piran : NAFTA (0:0) Radeče : Zagorje (0:1) Šmartno : Mengeš (3:0)
XVII. kolo-12.3.95
Rudar: BELTRANS (1:0) št. pivovarna : Domžale (2:6) TURNIŠČE : Steklar (0:0) Dravinja : Slovan (0:3) Piran : Elan (5:0)
Radeče : Drava (1 ;3) Šmartno : NAFTA (1:1) Mengeš: Zagorje (0:2)
XVII), koto-19.3.95
BELTRANS : Mengeš (0:1) Zagorje : Šmartno (1:1) NAFTA : Radeče (1:0) Drava: Piran (1:5)
Elan : Dravinja (1:5)
Slovan : TURNIŠČE (1:1) Steklar: Št. pivovarna (0:4) Domžale : Rudar (0:2)
XIX. kolo - 26.3.95
Domžale : BELTRANS (1:1)
Nafta: Beltinci 1:3
.	_	,	_	. V Lendavi je bila prijateljska nogometna tekma med prvoligašem
je bil v Murski Soboti pomurski derbi med domačim Vigrosom Pomurjem Beltinci in dnigoIigaSem Nafto. Zmagali so Beltinčani, strelci golov pa so I---------------------------------------------------------------------- bili; Osterc 2 in Vorobjov za Beltince ter Šabjan iz enajstmetrovke za
Nnftn
in Ljutomerom. Po pričakovanju se je tekma končala z zmago Sobočanov,
čeprav je igra zelo nihala. Zanimivo je, da so dobili Ljutomerčani tretji niz
brez posebnih težav. Vigtos Pomuije: Vukovič, Kempa, Pre«, Kerec, Novak, Topoviek, Poredoš, Fnja. Ljutomer: Marič, ^vnik, škrobar, Berlot, Zidar, Rajnar, Belec, ši^, Savič, Gnit, Šmnak,
Druga državna odbojkarska liga
Zmaga Ljutomerčank
v šestnajstem kolu prvenstva v drugi državni ženski ottoojkarski ligi je ekipa Žibrata iz Ljutomera brez težav premagala Rogozo s 3:0 (15;7, 16:15, 15:9). Žibrat; Vrhujak, Kolar, Ljubeč, MUuaiič, Luldenlio, V:F7 Šoštarič, Kuhar, Žibrat, Zidar, Tekma Solkan ; Sobota je bila preložena.
V šestnajstem kolu prenstva v drugi državni moški odbojkarski ligi je Mislinja premagala Claudio shop iz Bettinec s 3:2 (11:15, 15.11, 15:13, 8:15, 15:12). Claudia shop Beltinci; Marko in Mitja Janža, Balažič, Krajcar, Čeh, Gabor, Vnuk in Prelog.
Vardar v Beltincih
Pomurska prvoligaša Beltinci in Mura bosta pred začetkom pomlada-nega dela prvenstva odigrala po dve pomembni tekmi. Nogometaši Beltince bodo v petek, 17, februarja 1995, gostili moštvo Vardarja iz Skopja, v nedeljo, 19. februarja, pa bo v Beltincih gostovala ljubljanska Olimpija. Soboška Mura bo v soboto, 18. februarja, gostila madžarskega ligaSa ZTE iz Zalaegetszega. povratna tekma pa bo v sredo, 22. februarja, na Madžarskem.
Rokomet
Prijateljske tekme
v okviru priprav na bližajočo se nogometno sezono je bilo odigranih več prijateljskih tekem. Rezultati - Beltinci : Trešmevka 2:1 (Šarkezi, Baranja), Primoije : Mura 1:0, Bratonci : Nafw 1:9 (Sabjan 3, Hranilovič 2, Prefcazi, Meničanin, Varga, Gabor za Nafto ter Luk za Bratonce), Beltrans : Renkovci 5:0 (Makoter 2, Stojko, Z. Osterc, Modlic), Mura : Piran 2:1 (Breznik 2), Tišina : Turnišče 0:1 (Lacko).
Poraz Bakovčank
v prvem pomladanskem kotu prvenstva v prvi državni ženski rokometni ligi je Mlinotest v Ajdovščini po pričakovanju premagal ekipo Rajh No 1 s 36:15 (16:7). Strelke za Bakovce: Šantl 7, Buzeti 3. Panič 3, Malek in Kolbl po enega. V naslednjem kolu igra Rajh No 1 doma z Olimpijo.
Zmagovalec Cven
Na občinskerm tekmovanju v malen nogometu je zmagal Cven, ki je tako drugič občinski prvak. Drugo mesto je zasedlo Razkrižje, tretje pa V:F7 Ljutomer.(NŠ)
Druga državna rokometna liga
Judo
XX. koto - 2.4.95 BELTRANS : Šmartno (0:1) Mengeš: Radeče (1:1) Zagorje: Piran (2:0) NAFTAavinja (1:1) Drava ; TURNIŠČE (2:3) Elan : št. pivovarna (0:4) Slovan : Rudar (1:0) Steklar: Domžale (0:1)
XXI. kolo - 9.4.95
Steklar: BELTRANS (1:1) Domžale : Slovan (3:1) Rudar: Elan (0:0)
Št. pivopvama : Drava (OD) TURNIŠČE : NAFTA (0:1) Dravinja : Zagorje (0:1) Piran : Mengeš (1:2) Radeče: Šmartno (0:4)
XXII. kolo-15.4.95 BELTRANS : Radeče (0:3) Šmartno : Piran (1:2) Mengeš : Dravinja (0:0) Zagorje : TURNIŠČE (0:0) NAFTA : Št. pivovarna (2:1) Drava : Rudar (2:2) EIna : Domžale (0:1) Slovan: Steklar (1:1)
XXIII. kolo - 23.4.95
Slovana : BELTRANS (2:4)
Steklar: Elan (1:1)
Domžale : Drava (0:1)
Rudar : NAFTA (3:2)
Št. pivovarna : Zagorje (1:2} TURNIŠČE : Mengeš (0:0) Dravinja : Šmartno (1:1) Piran : Radeče (3:5)
XXIV. kolo - 30.4.95 BELTRANS : Piran (0:4) Radeče : Dravinja (0:0) Šmartno : TURNIŠČE (3:2) Mengeš : Št. pivopvarna (OD) Zagorje : Rudar (0:1) NAFTA : Domžale (2:2) Drava : Steklar (3:2) Elan : Slovan (1:2)
XXV, holo - 7.5.95
Elan : BELTRANS (0:3) Slovan : Drava (5:1) Steklar: NAFTA (2:3) Domžale : Zagorje (0:4) Rudar: Mengeš (1:0) št. pivovarna : Šmartno (2:4) TURNIŠČE : Radeče (0:1) Dravinja : Piran (0:1)
Strelstvo
XXVI. koto-14.5,95
BELTRANS : Dravinja (0:1) Piran : TURNIŠČE (2:4) Radeče : št. pivovarna (3: 'J Šmartno : Rudar (2:2) Mengeš : Domžale (0:0) Zagorje : Steklar (1:1) NAFTA : Slovan (0:0) Drava : Elan (0:0)
XXVII, kolo-21.5.95 Drava : BELTRANS (0:3) Elan : NAFTA (2:5) Slovan: Zagoije (0:8) Steklar: Mengeš (0:1) Domžale: Šmartno (1:2) Rudar: Radeče (3:1) Št. pivovarna : Piran (1:6) TURNIŠČE : Dravinja (2:5)
I
p
XXVIII. kolo - 28.5.95 „ , BELTRANS : TURNIŠČE (2« Dravinja : Št pivovarna (I:«' Piran : Rudar (0:1) Radeče : Domžale (1:0) Šmartno : Steklar (2:0) Mengeš : Slovan (0:0) Zagorje: Elan (0:0) NAFTA : Drava (1:1)
XXIX. kolo-31.5.95 NAFTA : BELTRANS (OO) Drava : Zagorje (0:1) Elan: Mengeš (2:4) Slovan ; Šmartno (1:4) Steklar: Radeče (2:2) Domžale : Piran (0:4)
Rudar: Dravinja (0:2)	.,a I
št. pivovarna : TURNIŠČE ( ;

XXX. kolo - 4.6.95

BELTRANS : Št. pivovarne l'?i TURNIŠČE : Rudar (0:6) Dravinja : Domžale (0:1)	।
Piran : Steklar (1:2) Radeče : Slovan (1:0) Šmartno ; Elan (2:0) Mengeš : Drava (0:1) Zagorje : NAFTA (0:1)
PKL-moški
Rezultati ~ 12. kolo
Maraton SebSborci
: Ljutomer
: Lindau ml.
Sobota vet. : bndau vet.
Petrovci
Sobota Maraton
: Claudia sMP
,1
(P
0 S 12 9 3 12 8 4 906:?: J
12 12
Petrovci
Claudia shop12 8 4 850:^|( ■ ■ ■	12 5 7«^
12
12 1 11 62^^’ 12 111 67S:1^S'
Sebeborci Ljutomer Lindau vet. Lindau ml.
\
Ji
i
3« lep
tte
Pei
0

ZV( Skl 10: tm Vt
A
i
Im

V
Zmagi Kroga in Pomurke
v drugem pomladanskem kolu prvenstva v drugi državni moški rokometni bgi je bil v Murski Soboti lokalni derbi med Krogom in Poletom, Zmagal je Krog s 26;24 (13:11). Strelci: Titan 9, šernek 6, Hegeduš 6, A. Kolmanko 3, D. Kolmane 2 za Krog ter Horvat 9, SeČko 3, Žugelj 3, Lovenjak 2, Slamar 2 ter Murgelj, Kovačič, Pefer, Čemela in Merica po enega. Rokometaši Pomurke iz Bakovec pa so v gosteh premagali Dol z 28:20 (12:8). Strelci za Pomurko; Okreša 9, Škraban 8, Lovenjak 4,
Kovač in Denša tre^a
Na mednarodnem tekmovanju v judu v Kircbachu v Avstriji so sodelovali tudi tekmovalci Lendave. Najboljša sta bila Kovač (36 kg) in DenSa (55 kg), ki sta zasedla tretji mesti. Peti so bili: Recek, Trojak in KavaS, sedmi pa Marič, Horvat in Mesaričeva. (JK)
Šah_______________________________________
Ljutomer in Bukovec
v 6, kolu tekmovanja v meddržavni strelski ligi je ekipno iF j Ljutomer s 1725 krogi pred Tišino. 1713, in Gleichenbetg<’’^j/ krogov. Med posamezniki je bil najboljši Branko Bukovec ( krogi pred Rajkom Robnikom (Ljutomer), 579, in Ernstom (Gleichenberg), 578 krogov. Po šestih kolih vodi ekipa MI točkami pred Jovom Jurkovičem, 96, in EIradom, 94 točk. Med ] hi ki pa vodi Darko Horvat (Ljutomer) z 2843 krogi pred ' l| Kreftom (Pomurka), 2825 krogov. (FŠ)	'
i iHii
Pfed I
tol (15 Ve
Bedekovič 3, Buzeti 2 ter VereS in Ritonja po enega. Vodeče Krško pa je	a« X
premagalo Mladinca iz Murskih Črnec s 30:14 (1^:5). Strelci za Mladinca; JTiVtt otCViUlCCCVn
Gomboc 7, F. Gregorinčič 4, M. GregorinČiČ 2 in Kolmanič 1.
Namivii tenis
Poraz Radgone
■ v mrzli dvorani in slabi predstavi so Radgončani prepričljivo izgubili na srečanju z TAM G.V. iz Maribora. Po nepričakovanem porazu Rihtariča
Na februarskem mesečnem hitropoteznem mladinskem šahovskem turnirju. ki ga prireja ŠD Radenska Pomgrad iz Murske Sobote, je sodelovalo 7 šahistov. Zmagala je Lea Števanec s 6 točkami pred Mitjo Kovačem. Petrom Kelemenom in Miho Gombocem s po 4 točkami.
Klubsko prvenstvo
Na klubskem prvenstvu ŠD Radenska Pomgrad iz Murske Sobote
Košarka___________
Zmagala OŠ II
v Murski Soboti je bilo občinsko prvenstvo osnovnih Sol v starejše dečke. Zmagala je OŠ O pred OŠ I in OŠ III. Najbolj« bil Vučko (OŠ I) z 38 točkami. (KG)
H
.11
(tl 12
hit ža Sol
flji let tre nič
N, So (A' ska
Piti
Rti je
Oda ttij Uta 'tai <'k^ *ti ‘alt Jut ital
Zmaga Radenec
V prvem kolu končnice prvenstva v državni D-ligi so koSaik%i»'' ...	...	«1®® premagali Toplice iz Dolenjskih Toplic z 92;75 (37:38).
l;0 in A. Kos *: Režonja remi. Po treh kolih vodijo: Alojz Kos,* Štefan Radenčam zagotovili Sele v drugem polčasu. Koše za Rade"^ Režonja in Robi Radosavljevič S po 2,5 točke.	Banič 32, Ulaga 19, Bratkovič 14, Flisar 12, Sebjan 7, Vukotic
Zupe in Kovač
Na tretjem zimskem šahovskem turnirju, ki je bil v Moravskih Toplicah, je sodelovalo 81 Šahistov. Najuspešnejša sta bila Boris Kovač in Miran Zupe (oba Radenska Pomgrad), ki sta zbrala po 7,5 točke. Danilo Hari je bil peti, Robi Radosavljevič osmi. Alojz Kos deveti (vsi Radenska Pomgrad) s po 6,5 točke, Jože Vučko (Lendava) dvanajsti, Igor Kos (Raden-ska-Pomgrad) štirinajsti, po 6 točk. Med ženskami je bila najboljša Lea Števanec (Radenska Pomgrad) s 6 točkami na sedemnajstem mestu. Četrti turnir bo v Gančanih.
Najuspešnejša 0$ in
v Murski Soboti je bilo pomursko prvenstvo osnovnih Šol v šahu za
s tretjim igralcem Tancetjem je kazalo, da bodo domačini ostali brez sodeluje 14 šahistov. Doslej so odigrali tri kola. Nekaj pomembnejših “	'	‘ "	■	..................... ~ izidov: A. Kos : Gabor 1:0, Režonja : D. Hari 1:0, Radosavljevič : I. Kos
zmage. Po vodstvu 4:0 so gostje zamenjali najboljšega igralca Rusa Kriuškina t. rezervnim igralcem Kuntnerjem, kar je pripomoglo, da je Rihtarič zmagal. Radgončani so namreč ostali brez okrepitve Džafero-viča, ki je klub zapustil. Tekma med Moravskimi Toplicani Soboto in Melminom je bila preložena. V naslednjem kolu igra Radgona v Ljubljani
z Ilirijo, Moravske Toplice Sobota pa doma s Kajuhom. Radgona : TAM G.V. 1:6 (Rihtarič: TancerOtZ, Ocepek; Krinskhi 0:2, FVidrih: Plohl <h2, Rihtatif-nidrih : Plohl-TaiKer 0:2, Rihttfif : Kuntner 2:0, FHdrih : Tancer 0:2 in Bukovec : Plohl 0:2), (M. U.)
Trstenjak 2. (B, Gabor)
Seminar v Črenšovcih :
Tea kwon do Črenšovci je bil organizator seminarja v
kiib. Udeležili so se
ga predstavniki klubov Contintal iz
h
Košarka
dost iz Lendave in Meteor iz Črenšovec. Seminar je vodil tehnični vodja TKD zveze Slovenije. (GH)
Prepričljiva zmaga Pomuija
v četnem kolu slovenske košarkarske lige za razvrstitev od 7. do 12. mesta je ekipa Pomuija iz Murske Sobote v gosteh premagala ŠD Šentvid s prepričljivim rezultatom 95:59. To je bila četrta zaporedna zmaga Sobočank. Strelke: Sokolanova 35, Novakova 18, Zadražnikova 15, Dro-žinaova 11, Cerova 6 in Horvatova 2. V petek igra Pomuije v Murski Soboti z ekipo ŽKD Maribor. (Z. Tibaut)
Šah_____________________________________________,
Tečaj za ftmkcionage AMD-j^
Avto-moto društvo Štefana Kovača iz Murske Sobote
Lendavčani prvaki
Avto-moco orustvo tstetana Kovača iz Murske Sobote za Športne funkcionarje društva. Ljubitelje moto-Sporta prijavijo na tečaj. Prijave sprejemajo vsak dan od 7. do 15. ure Stefana Kovača Murska Sobota do 20, tega meseca. Informacij®
telefonu 21 172.
posameznike. Sodelovalo je 75 šahistov in Sahistk. Rezultati - dečki do 10 let: 1. Vajndorfer 7, Hočevar 6, 3. Kozic (vsi OŠ III) 5 točk; do 12 let: 1.
A. Lazar (Lendava) 10,2. HodoSček (OŠ III) 8,3. Sajko (Kobilje) 8 točk; JfreiSFVO
do 14 let; I, Gomboc (OŠ I) 6, 2. Kovač (Bakovci) 5,5, 3. Kos (GR)
5 točk; do 16 let; 1. Mauko (Radenci) 10,2. Gregorec (Kobilje) 7,5,3. M. Lazar (Lendava) 7,5 točke. Deklice do 10 let: 1. Kavčičeva (Negova) 5,2. Karolijeva (Tišina) 5, 3. Kramaijeva (OŠ III) 4 točke; do 12 let: 1, Tompova (Odranci) 6,2. Nonkovičeva (OŠ III) 5, 3. M. Smej (Crenšovci)
Škorpijon in Balaško
V
Vi
5 točk; do 14 let: L Maukova (Radenci) 7, 2. Peršakova (Negova) 6, 3. SeniCeva (Beltinci) 5 točk; do 16 let: 1. P. Smej (ČrenSovci) 7,5, 2.
v sirnem kolu občinske strelske lige Murska Sobota je Jj
v Ljutomeru je bilo medobčinsko tekmovanje starejših dečkov v šahu. SeniCeva (Beltinci) 5 točk; do 16 let: 1. P. Smej (CrenSovci) 7,5, 2. Največ uspeha so imeli mladi šahisti iz Lendave, ki so premagali Gornjo Škrlečeva (GR) 7. 3, Glavačeva (OŠ III) 6.5 točke. Najuspešnejši so bili
v seamem Kotu oocinske strelske lige Murska Sobota je Škorpijonov z 958 krogi pred Bakovci, 912, in Andrejci,
r J	jr	K*'*'*	71^* III r^llUIvJVJ* j JiLM
posamezniki pa Stefan BalaSko (Škorpijon) s 358 krogi pt^^pof.JS Maučecem fBakovcil. 321. in Ivrntnm	vmeoV-
Radgono s 4:0, Beltince s 3:1 in Veržej s 4:0. Za Lendavo so tekmovali: Žekš, A. Lazar, M. Lazar in Volf. Lendava se je tako uvrstila na državno prvenstvo. (FB)
MauČe^m (Bakovci), 321, in Iztokom Kapunom, 321 krof«’*'JjJ? vru-litzv <lrrhmujntni «
tekmovalci in tekmovalke OS III Murska Sobota, saj se je 7 njenih vodijo Škorpijoni s 66 točkami pred Gederovci, 63. in Bako^jj pi*' šahistov uvrstilo na državno prvenstvo, ki bo od 18. do 14. februarja **--•-----------— ------------- s	-^-.n vioK
v Kranju,
Med posamezniki pa je na prvem mestu Š. BalaSko z 2279 kff* Balaškom, 2188, in Kosom, 2183 krogov.
Sai So
ttie Ooj Oa Slai
februarja 1995
stran 15
I
Šport
Predstavljamo vam
Junaki kasaškega športa 1994
A
D"
h

t
«

Konjeniški klub Ijutomer, ki je bil tndi v lanskem letu najuspešn^Si slovenski kasaški klub, je na svoji prvi letošnji prireditvi - tradkioBalaein 10. jnbilejnem Konjskem plesu v hotelu Radin v RadnKih ki je privabila rekordno šterilo najbo^ vnetih privržencev tega Športa, za glavni dobitek iriirebal dirkalnega konja. Srečni dobitnik tokrat ni bil novinec kasaškega športa kot prejšnja leta, pač pa je dveletnega irebčka dobil stari znanec in voznHi ksisačev Hojs iz S. Jurija. Ob tej priložnosti so ob visokem jubilqn - IJO-letniri kasaških dirk v Ljutomeru šestim ~najzas1ni-nejšim vozačem podeMi umetnih slike udeležencev kolonije, M so jo organizirali na temo Konj. Tokrat vam predstavljamo junake leta 1994.
Sl
f/

i
k*
Feria v Novi Gorici je pr^^ravan Letabka zveza CTgjhritev n^jbo^iah Športnikov lu športnic Letalske a leto 199* ter podcHa date, srebnie n bronaste ided njimi m bdi tudi ponnuski ^ortniki. Letalsko node-plaketa: Audr^ Vogrin, srebrna plaketa: Bojan maai plaketa: Aleš Režonja (vri Aeroklub MS); nm-(>*ln lahka letda) - zlata plaketa; Uri^ Kolarič (Aero «^«a plaketa: Tomaž Gajser (Društvo znu^aijeT toplozračni baloni - srelMua plaketa; Aleš
funeu: imaas w
I«4*™h to|ilozraČBi balou
<A«toUMb MSL N« fDtverafik 1
t«v^,xwroHuu MS). Na futogra^b Predsednik letalske zveze Na«^ podHji^ dat« plaketa Urt^u KobuiČn. M. Vertot

in Hašaj prva
i*' mednarodni turnir v judu
lite	dffa.1' Ju TP ttiihnv cn
za dečke in deklice. Med
l'P* tezuiig^ I? jn 32 klubov so sodelovali Sobočani in dosegli M- in Hjjjj ■ I^"Ibptjc sta se izkazala Žilavec, ki je zmagal v kat. do 50 ^'•fiBorvat I’™	^60 kg. Drugi je bil Rančigaj (55 kg),
«dma	kg), Lazar (71 kg) in Horvat (nad 78
m Škraban (55 kg). Med dekleti je bila
K.^’	•'e)* Lazar (71 kg) in Horvat (nad 78
izpadel
StoviS?’^ )®	povratna tekma poJfiiial
'^renjjE TTbMl	;-w  I* w;____
t.:"" ^Movenl' Bilj* povratna tekma polfinala pokala Odbojkarske Salnitom iz Kanala in Vigrosom Pomuijem iz Murske končalo s tesno zmago gostiteljev s 3:2 (15:6,15:8, UHh na prvem srečanju v Murski Soboti Salonita s 3:1, so se uvrstili v finale. Vigros Pomurje:

JoSe Sagaj iz Ktjuiarovee: Med najuspešnejše lanskoletne tekmovalce kasaških dirk v Sloveniji vsekakor sodi prekaljeni borec Jože Sagaj s Šestletnim žrebcem Durasom, ki uspešno konkurira mlajšim tekmovalcem kasaških dirk. V lanskem letu je namreč Sagaj z Durasom že tretjič osvojil šampionat Slovenije, v tej dirki pa sodelujejo najboljši slovenski kasači vseh starosti. Sicer pa gre za tekmovalca, ki seje uveljavil ' že prejšnja leta.
, n- Salonita s 3:1, so se uvrstili v finale. Vigros Pomatje: Kegljanje "'pa. Fujs, Topovšefc, Novak, Poredoš, Kerec, Prša.
^!?WlRasčan


Ivajj p^Ofganizirati prvenstvo v šahu. Med šestimi tekmovalci je •'ascai, pred Miranom Gorzo in Francem Vidonjo,

^isoita
zmaga Pomurke
V
Jir,T*Štirinajstega kola prvenstva v drugj državni moški ^telN t^iuutka iz Bakovec prepričljivo premagala Celje s 34:21 Ksu t'tMiiurico: OkieSa 13, Skraban 6, Ritonja 4, Husar 4, 2, Lovenjak 2 in Buzeti 1,



j
na liro
cestno-
II dirki
v Murski
■J?).
m
50ccm ~.z
Cia i
zma-
je
' jugoslovanski P3 Iiil Seljak na
me«. ■’ «<jaK na
V	te
tekmovalcev.
(As^taii	potem ko
•4a	Ktiwarrelc
(Madžarski °'^“hkrjL (^t^tralija) la L?	otlsto-
ijn^u 250ccm sta se 2.potegovala Itali-
Mil^i, Ker
*	“ta*
-Hidi

Ki
. ®'=rtlen, ^ingu

pa
krogu Milim. Do-
ki je na
zasedel tri-
J® je bil
"	““jern m Mtla-
ki
'tVu
sta
se
6ai C Ua ' ■‘■'=“javaia ^^""“P^kzma-haiC/'j^ni v*]??^**** SOOcem
•tov 1’je	Betga-
■'h	nr, 'ri, ipostuvil
® 129^ km
bil
’ ■icnuA Tb..,* ’ v
menjavala
SOOcem pred Čehi,

'mec Butscher,
Marko SlavU starejši iz Kljuaaovec: Je najzaslužnejši ljutomerski rejec in voznik, saj mu gre dobra polovica vseh zmag, ki so jih dosegli ljutomerski kasaški akterji v lanskem letu v Sloveniji in Avstriji. Ob največjem številu zmag sta bila iz hleva Marka Slaviča v lanski sezoni najuspešnejša kasača iz domače reje dveletni Dori Lobel in triletni žrebec Albatros, ki Je bil po zmagah tudi najuspešnejši konj Slovenije, saj je zmagal enajstkrat. Ob koncu leta je Albatros dosegel viden uspeh tudi na dunajskem dirkališču Krieau z drugim in četrtom mestom
r I
1
li

Janko Makoter s Cvena: V mednarodnen razredu ljutomerskih konj se je v zadnjem času kljub hudi konkurenci teh konj v Sloveniji uveljavil Janko Makoter s šestletnim žrebcem Soul-manom. Ta sicer nekoliko manjši konj z velikim srcem, je postal s svojo borbenostjo in lepim kasem svojevrsten junak naših dirkališč. Janku Makoterju pa je prinesel sloves in nove spodbude za kasaški šport.
Slavko Makovec iz Ljutomera: Čeprav Leona II ni upravičila vloge glavnega favorita na slovenskem kasaškem derbiju ob 120-letnici kasaških dirk v Ljutomeru, je svojevrsten dokaz kakovostne reje slovenskega kasača, Leona II z vozačem Slavkom Makovcem je namreč z zasluženimi nagradami najuspešnejši slovenski konj. Zato so ga ljutomerski strokovni delavci razglasili za najuspešnejšega slovenskega kasaškega konja za leto 1994. Nagrade so namreč v kasaškem svetu glavno merilo ocene kakovosti kakega konja.

•a

1
sSi-^


r
Mirko Šonaja iz Verfyja: Svojo nagrado sta si z udeležbami na dirkah v Sloveniji zaslužila Mirko Šonaja iz Veržeja in kobila Anabel, saj je v prvenstvu dveletnikov prekosila vse Ijutomer-^e konkurente in le za las zaostala za zmagovalcem. Med drugim je ena od treh slovenskih konjev, ki so v lanskem letu tekli pod 1,20, kar je svojevrsten rekord dveletnikov naq)Ioh.
Mark« Slavič mlajši iz Ktjuiarovec: Lani 24-krat zmagal, od tega 3-krat na Dunaju, to pa je zgovoren dokaz, da gre za odličnega tekmovalca kasaških dirk. Skoraj polovico zmag je dosegel z Albatrosom, ki je bil tudi državni prvak med triletniki. Uspešen je bil tudi z Dori Lobellom, ki je tekel izpod 1,20, ter s Charlyjem Somolli-jem, ki je postavil rekord 1‘ 16,7 na 2100 m dolgi progi v Ljutomeru, ki je evropske vrednosti. Sicer pa se je uveljavil tudi na dirkah v Avstriji.
Radenska uspešna v Ankaranu
v štirinajstem kolu prvenstva v drugi državni kegljaški ligi je Radenska v Ankaranu premagala Adrio s 6:2 (5117:5108). Za Radensko so zmagali; Kovačič 927, Mundjar 785, Steržaj 850 in Drvarič 833 podrtih kegljev. Tekmovali pa so Se: Kos 804, Šalamon 454 in Marinič 374 podrtih kegljev. (MŠ)
Rekord Steržaja in Radenske
v enajstem kolu prvenstva v drugi državni mt^ki keljaSki ligi je Radenska v Radencih premagala Gradis Norik iz Ljubljane s 5:3 (5287:5015). Za Radensko so zmagali: Steržaj 997, Kovačič 943 in Drvarič 890 podrtih kegljev. Tekmovali pa so še: Mundjar 834, Marinič 816 in Salamon 807 podrtih kegljev. Miro Steržaj je z 997 podrtimi keglji postavil rekord kegljišča, rekord pa so dosegli tudi kegljava Radenske s 5287 podrtimi ke^Ji. (M. Štiblar)
Atletika__________________________
Nova zmaga Romanove
v Brucku v Avstriji je bil četrti in hkrati zadnji mednarodni kros za pokal Adidasa. Med tekmovalci Avstrije, Hrvaške in Slovenije so bili tudi številni pomurski tekmovalci in tekmovalke in se izkazu. Zopet je brez težav zmagala Sonja Roman med mladinkami in tako z maksimalnim številom točk zasedla prvo mesto. Mojca Meglič pa je bila tokrat četrta, vendar je v skupni uvrstitvi tretja. Drugi mesti sta v skupnem seštevku zasedla Polonca Horvat pri deklicah in Dejan Obal pri dečkih. Horvatova je bila tokrat tretja, Obal pa peti. Marija Števanec je bila tretja, v skupni uvrstitvi pa je druga. Vsi so člani AK Pomuije iz Murske Sobote. Jožica Šiftarje bila sedma, Geza Grabarje bil tokrat šesti, v skupni uvrstitvi pa je drugi, okrog petnajstega mesta pa se je uvrstil Marjan Jakopec, vsi so člani TS Radenske, (G.G.) V:F7
Kegljanje
Nafta: Impol 4:4
v desetem kolu prvenstva v medregijski ženski kegljaški ligi se je srečanje med Nafto in Impolom končalo neodločeno 4:4 (2202:2230), Za Nafto so zmagale: A. Varga 400, Ščapova 385, UtroSeva 384 in M, Varga 372 podrtih kegljev. Tekmovale pa so še: Staničeva 349, Kavčičeva 152 in Žalikova 160 podrtidh kegljev. (M. Žalik)
v
MOTOCIKLISTIČNE DIRKE II POMURJU
Na drugi dirki za nagrado Pomuija v Murski Soboti leta 1969, ki je bila najmočnej^ dirka v organizaciji Avto-moto društva Štefana Kovača, so bili dobro zastopani tudi prikoličaiji.
vendar je moral po zanesljivem vodstvu zaradi okvare motorja odstopiti. Tako je zmagal An-
glež Tombs s
sovozačem
Tombsom, Nastopila sta tudi domačina Berden s sovozačem Gabrom in Černjavič s sovozačem Klamfaijem, ki pa sta zaradi okvare motorjev odstopila, Vrstni red tekmovalcev - 50ccm; 1, Kunz (Nemčija), 2. Eser (Nemčija), 3. Seljak (Jugoslavija); 125ccm: 1, Sche-imann (Nemčija), 2. Lohman (Nemčija), 3, Smith (Avstralija); 250ccm: 1, Milani (Italija), 2. Staša (ČSSR), 3,
lija), 3, Srna (ČSSR); prikolice: I. Tombs-Tombs (Anglija), 2. Miiler-Buchecker (Nemčija), 3. Salobir- Lipnik (Jugoslavija).
Dniga mednarodna dirka za nagrado Poniuqa
v letu 1969 je Avto-moto društvo Štefana Kovača iz Murske Sc^te drugič organiziralo mednarodne cestnohi-trostne motociklistične dirke za nagrado Pomuija, katerih pokrovitelj so bile pomurske občine. To je bila najmočnejša dirka v Murski Soboti, saj so na njej sodelovali tekmovalci iz Avstrije, Madžarske, Italije, Češkoslovaške, Nemčije, Francije, Nove Zelandije in Jugoslavije. V razredu 50ccm je zmagal Italijan Parloti, ki je premagal zmagovalca iz prejšnjega leta Nemca Kunza. V razredu 125ccm je po pričakovanju zmagal eden najboljših tekmovalcev na svetu Madžar
Szabo, Domačin Edi Berden pred domačim občinstvom ni imel sreče, saj je moral zaradi
okvare
motorja odstopiti.
Szabo je veljal za glavnega favorita tudi v razredu 250ccm, vendar je moral po petem krogu, ko je bil v vodstvu, odstopiti. Tako sta se za prvo mesto borila Italijana Milani in Parloti, ki sta zasedla prvi dve mesti. Od jugoslovanskih tekmovalcev se je najbolje izkazal domačin Edi Berden, ki je tekmoval Z izposojenim motoijem Staše iz Češkoslovaške in zasedel solidno deveto mesto. V razredu 350ocm sta se za prvo mesto zopet potegovala Italijana Parloti in Milani. Ker pa je Milani v devetem krogu odstopil, je zmagal Parloti. V razredu 500ccm je bil najresnejši kandidat za zmagovalca Itali-
Haivthorive
(Avstralija);
350ccm: l. Parloti (Italija), 2,
Milani (Italija),
3,
Staša
(ČSSR); 500ccm: i. Berga-monti (Italija), 2. Milani (Ita-
Černjavič-Klamfar druga v državi
Najuspešnejši pomurski tekmovalec v letu 1968 je bil Štefan Černjavič, ki je s sovozačem Klamfaijem na državnem prvenstvu med prikoličaiji zasedel drugo mesto. To je bil eden največjih uspehov Černjaviča od leta 1959. ko je začel tekmovati. Na državnem prvenstvu je prvič nastopil tudi v razredu 250ccm in zasedel tretje mesto.







( ..................', ■

j
Pomurski tekmovalci cestnohitrostiiili motociklističnih dirk so se uveljavili tudi na mednarodnih dirkah na Češkoslovaškem. Posnetek je z dirke v Jičino.
6.
jan Paganini, ki je tudi vodil, vendar 'je moral v sedmem krogu odstopiti. Odstopiti pa je moral tudi drugi Italijan Milani, ki je dosegel najhitrejši krog 115,0 km na uro. Tako je zmagal češkoslovaški tekmovalec Staša. Med prikoličaiji sta zmagala Nemca Mtiler-Buc-hecker, ki sta bila zmagovalca tudi prejšnje leto na dirkah v Murski Soboti. Dobro sta štartala tudi domačina Černjavič s sovozačem Klamfaijem in Berden s sovozačem Gabrom, ki pa nista imele sreče. Černjaviču, ki je bil precej časa na tretjem mestu, je ponagajal motor in je zasedel Četrto mesto, medtem ko je moral Berden zaradi okvare motorja odstopiti. Rezultati dirke v Murski Soboti - 50ccm: 1. Parloti (Italija), 2. Kunz (Nemčija), 3.
Bernetič
(Jugoslavija);
125 ccm: 1. Szabo (Madžarska), 2, Kriwanek (Avstrija),
3.
Drapal
(Madžarska);
250ccm: 1. Milani (Italija), 2. Parloti (Italija), 3. Kriwanek
(Avstrija); 350ccm: 1. Parloti (Italija), 2. Staša (ČSSR), 3.
Bojer
(ČSSR); CSSR),
SČIOccm: 1,
Staša (ČSSR), 2, Auer (Avstrija), 3. 3. Bojer (ČSSR); pri-
kolice: 1. Miiler-Buchecker (Nemčija), 2. Salobir-Salobir (Jugoslavija), 3. Camlek-Sa-pač (Jugoslavija), 4. Černjavič--Klamfar (Jugoslavija).
(Se nadaljuje)
stran 16
vestnik, 16. februarja
V(
iz naših krajev
I
Krajevna skupnost Miklavž pri Ormožu
L
Obnova vinogradov
Lendavsko vinogradništvo doživlja v zadnjih desetih letih pravi preporod. Odkar je organiziran odkup grozdja, so začeli vinogradniki obnavljati svoje vinograde. Veliko je bilo stoijenega tudi na področju kletarjenja.
Ustanovljenih je bilo nekaj vinogradniških skupnosti, ki skrbijo za izobraževanje vinogradnikov, vse to pa vpliva na kakovostnejšo pridelavo grozdja in vina, Vino iz Lendavskih, Dolgovaških. Čentibskih in Dolinskih vinogradov je bilo znano že med drugo vojno, o čemer pričajo številna priznanja na takratnih vinskih razstavah,
Lani je bilo prodanih 126.000 trsnih cepljenk. Vinogradniki prodajo letno okoli 100 vagonov grozdja. Nekateri pa so si omislili majhne polnilnice in prodajajo ustekleničeno vino. Tudi zadruga se je specializirala za vinogradništvo in kletarstvo, kar bo pomagalo pri uveljavljanju lendavskih
vin,
Jani

1
M'	odSodi; a' ia
v Lendavtkifti
X	da
■K* se je
I
le ■b	pdolw
za tuNta, Ta |s petatao očitno ki jc sesU^ Je nekakšen »e. Tk je zraslo aeks^ ot^kto*, M bolj sporni-
Is«
fC>te> hiS odtok
M pri Iirta i«Mjeteri, a a« tudi preprečil. Mpaa pmdi daA4 «ewHtoorov»K>. »ekateri starejši
HfcitM'	Ibmi
,_______ta* HM« pD«o«p presedati in spie-sicer se lahko zgodi, da boškt
■■ ■- ■ ■ ' ■ * ■ ■

i»ai
SPODNJA ŠČAVNICA - Društvo in klub upokojencev ___ Gornja Radgona sta organizirala na Harijevi turistični kmetiji v Spodnji Ščavnici srečanje upokojencev, starejših od 70 let. Pripravili so krajši kulturni program in brezplačno zakusko. Prijetneje bilo tudi zato, ker so upokojenci lahko v miru pokramljali. (J. Kaučič)
■ GORNJA RADGONA - Tečaj računalništva, ki gaje organizirala gornje radgonska Ljudska univerzala, vodi pa ga Ernest Kološa, obiskuje 12 slušateljev, ki bodo spoznali program word-star. Sestava je pisana: obrtniki, podjetniki in drugi, Ker imajo na voljo le 6 računalnikov, so tečajnike pri praktičnem delu razdelili v dve skupini. Sicer pa imajo tačas v Gornji Radgoni Se druge tečaje in tudi osnovno šolo za odrasle. (L. Kr.)
■ LENART - Zveza kulturnih organizacij Lenart bo skupaj s turističnim društvom Rupert pripravila tradicionalno pustovanje. Prijave zbira ZKO v Nikovi ulici 9, telefon 724 286, do 15. februarja. V prijavi je treba navesti kratek opis maske. Želijo, da bi sodelovalo kar največ pustnih šem. (B. S.)
■
MARKOVCI - Dobra pesem ima vedno veliko poslušalcev. V markovski katoliški cerkvi je bil pevski koncert, na katerem
so peli cerkveni pevski zbori z Gornjega Senika, od Grada, iz Markovec, Petrovec in Pečarovec, To je bila tudi priložnost, da pevski zbori primerjajo svoje petje z drugimi pevci. (J. Ž.) ■ VERŽEJ - Gasilci Veržeja so na občnem zboru ugotovili, da so bili v lanskem letu dokaj delavni, saj so se udeleževali raznih tekmovanj in usposabljanj, opozorili pa so na pomanjkanje denarja. Za to leto so sprejeli kar obsežen delovni načrt: prenovili bodo gasilski dom, junija bodo imeli proslavo ob 115-letnici društva, v gasilske vrste pa bodo skušali pridobiti več mladih. (Boris K.)
Crenšovci - Zveza kulturnih organizacij Lendava je pripravila v črenSovski osnovni šoli seminar za vodje folklornih skupin, ki ga je vodila predsednica'.republiškega odbora Združenja folklornih skupin Slovenije Danica Kocet iz Turnišča. Poslej je mogoče pričakovati, da bodo folklorne skupine, ki že delujejo. Se bolj dejavne, morda pa bo nastala tudi kaka nova, kajti tega delovnega srečanja so se udeležili ljubitelji plesa, ki imajo tudi organizacijske sposobnosti. (J. Ž.)
■ GORNJA RA D GO.N A - Območna organizacija Rdečega križa v Gornji Raogoni pripravlja novo krvodajalsko akcijo:
22. februarja bodo kri odvzemali pri Vidmu ob Ščavnici, 23. v Apačah in 24. februarju v Gornji Radgoni. Povsod v zgradbah osnovnih šol. (F. KI.)
■ LENDAVA - Na območjih, ki jih je »pokrivala« stara občina Lendava, imajo še vedno 22 lesenih (»cimpranih«) kleti, vendar jih je 11 takih, ki jih ni mogoče obnoviti brez večjih posegov, bi jih pa bilo mogoče začasno »konzervi rt ati«, da ne bi še naprej tako hitro propadale. Lastniki objektov so v glavnem starejši ljudje. Predlog obnovitvenih del bodo predstavili občinskemu svetu nove občine. (J. Ž.)
JAVNI POZIV
K PONOVNI VZPOSTAVITVI AGRARNE SKUPNOSTI HRASTJE-MOTA
v skladu z dotočili Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (Ur. I. RS. št. 5/94 in 38/94) upravičenci iz 4. člena navedenega zakona:
1.	Jože Lukač, stan. H rastje-Mota 30, 69252 Radenci,
2.	Janko Horvat, stan. H rastje-Mota 34, 69252 Radenci.
3 Miran Rantaša, stan Hrastje-Mota12, 69252 Radenci.
pozivamo nekdanje člane, njihove dediče oziroma njihove pravne naslednike in vse, ki lahko postanejo člani agrarne skupnosti ali imajo pravico do članstva in ponovne vzpostavitve agrarne skupnosti na podlagi 4. Člena tega istega zakona, da se udeležijo občnega zbora za ponovno vzpostavitev
AGRARNE SKUPNOSTI HRASTJE-MOTA.
Zborbo
18.2.1fiS5 ob 18.00
v prostorih gasilskega doma Hrastje-Mota.
Upravičenci
Središče z znamenito
cerkvijo
v živem spominu so mi prizori revščine iz sicer igranega filma Svet na Kajžaiju. Te dni, ko sem se zapeljal skozi ta kraj, da bi naredil posnetek Miklavža pri Ormožu iz »ptičje perspektive«, sem bil prijetno presenečen: veliko novih stanovanjskih hiš in počitniških hišic. Kajžar se namreč razprostira na vinogradniških pobočjih in vinskih vrhovih, ud katerih je zlasti znan zaselek Križajnščak. Od starih vinskih kleti pa je menda narodopisno najbolj zanimiva zidanica številka 22 iz 174(1. leta, ki ima kijučast
flori s ter baročna vrata in okna, svojčas pa je bUa
v
njej celo
kapela. Njen prvi lastnik je bil tamkajšnji župnik Matija Fortunat Tobinger.
' Vukomoije in Slenčaves
Kaj pa Miklavž pri Ormožu? Je razpotegnjeno naselje z gručastim jedrom v dolini med Kajžarjem na vzhodu in Vinskim Vrhom na zahodu. Skozenj teče Libanjski potok. Pripadajoča zaselka sta Vuko-morje in Slenčaves. V zmoti sem bil, ker sem mislil, da je ta vas, po kateri se imenuje krajevna skupnost, naj večja na tamkajšnjem območju. O tajnice krajevne skupnosti g. Zdenke Golob sem zv^edel, da je največje naselje pravzaprav Veliki Brebrovnik s 115 hiS-
nimi Številkami;
temu sledi
Vinski Vrh (94 domačij), šele nato pride Miklavž, kjer je 77 gospodinjstev. Pa še preostali kraji: Kajžar (69), Hermanci (56), Vuzmetinci (51), Zasavci (27) in Krčevina (19).
Miklavž je krajevno središče za 1462 občanov omenjenih krajev. V naselju je Šolsko poslopje iz 1911. leta, ki pa so ga 1970. leta prenovili, pozneje pa so ob njem zgradili še telovadnico. Pri Miklavžu imajo dvorano za kulurne priredite, žal pa jih v kraju v zadnjih letih ne naštudirajo več veliko, a dobro je, da vsaj deluje desetčlanski moški pevski zbor. Tudi svojo pošto imajo pa otroški vrtec, trgovino, okrepčevalnico ... Miklavž se prav gotovo ne bi imenoval Miklavž, ko v kraju ne bi bilo cerkve sv. Miklavža, ki se prvič omenja že 1486. leta. Sedanjo so zgradili 1692, leta, oprema pa je iz poznejših let. Pri Miklavžu se je rodil Ivan Tomažič, bogoslovni pisatelj in mariborski škof, ki je umri 1949. leta.
Hoteli so imeti občino
Pa sedami utrip krajevne skupnosti? Ce bi se še v drugih krajih na volitvah odločili tako kot pri Milavžu, tedaj bi zdaj lahko omenjal občino Miklavž. Večina (drugi kraji) je menila, naj Se naprej ostane »skupna« občina Ormož. Tako je ostalo. Morda so na tako odločitev
v ■ ■
p
>
: -0

tl
jj . r ,
>1



Hi
J' v
kov zaposlenih, ki plačujejo krajevni samoprispevek, katerega so na novo uvedli 1. aprila 1994 za 5-letno obdobje. Veliko manj dohodkov je od obrtnikov, to pa zato, ker jih imajo manj kot ducat. Izkušnje z zbiranjem denarja so dobre, saj so s samoprispevkom postopoma
pri Miklavžu.	'
V krajih miklavške kraje*'’^ skupnosti je doma trta. M P ne pomeni, da je izpodnO; druge kulture, saj imajo* vedno kakih 100 kmetov. »*! ukvarjajo (tudi) s poljSčjnai^l So pa vendarle še najbolj ® i
Ijt no
urejali tudi pokopališko
ve-
■JV	JV 11 J ' A ir
po vinogradih. Vzemi® .1
7ir1pd Hcrmanr/.) SMtoiiP ’
žico, ki je končno dograjena, le opremiti jo je še treba. Namenjena je za celotno krajevno skupnost. Enako seveda pokopališče. Sedanji samoprispevek bodo še uporabljali za potrebe
Zgled Hermance’ SestojjP
u.^x ___IT__	_ J	*
več zaselkov, od katerih _ eden imenuje Strmec. Na aj' stoji in ima odlično vinogt®*^
ško lego gradič Temnar, l-J , šine 235 metrov »obvla^-j vso vinorodno okolica,
7
iT-t.
m





■^1
ll
7 I


1'4

K
44

'■'I ■
f J

. 'V
I
sk Ul Va te' 3S fn te' pa na 11 de sk' nii do sp nit nil v I iit H nb ka td vai no stv mt na je v
Ne tac eie Pk ka: kri
iV
I
I
i
I
MIKLAVŽ PRI ORMOŽU - Pogled s ptičje perspektive na krajevno središče osmih vasi, bilo usojeno (nedomačini so bili proti), da bi postal sedež samostojne občine. ~ Fotografija-
vplivale nekatere dobre izkušnje. Dejstvo je namreč, da je krajevna skupnost Miklavž do-
krajevne samouprave, po 5 odstotkov denarja pa gre za obnovo cerkve in gasilcem za na-
vil go

bila »preko« občine kar nekaj kup opreme. Gasilski druStvi
denarja za komunalno infrastrukturo, Na prvem mestu so ceste. Nazadnje (lani) so asfal-
sta pravzaprav dve: v miklavškem so Se gasilci z Vinskega Vrha, Brebrovnika in Kaj-
tirali 950-metrsko povezavo zarja, drugo gasilsko druStvo
med Miklavžem in Vinskim Vrhom. Naložbo so financirali iz treh virov: 30 odstotkov iz
krajevnega samoprispevka, 40 odstotkov denarja so dobili za- hiši
radi demograske ogroženosti, preostalih 30 odstotkov pa so prispevali občani »po pogodbah«. Nekateri so primaknili kar 25.000 tolaijev. Letos, predvidoma maja, pa bodo asfaltirali kilometer dolgo cesto
Hcrmanci-Gomila.
Tudi
tu
bodo isti naložbeniki, vendar bo finančno breme 20 domačij, ki »gravitirajo« na to cesto, veliko večje. Sicer pa denar zbirajo že od lanskega marca. V naslednjem letu pa načrtujejo modernizacijo 300-metrskih odcepov: ob pokopališču pri Miklavžu, del ceste priti Krčevini ter med Miklavžem in Jeruzalemom. Vse to (in to še ni vse!) bodo prav gotovo zmogli, saj imajo od skupnega števila prebivalstva čez 40 odstot-
Sto let raešcanske šole
Leta 1895 so v Lendavi zgrbili poslopje meščanske Sole, V rem objekt« je danes osnovna Sola s prilagojenim učnim programom. Po vojni je bila v njem najprej nižja gimnazija, potem sekaj let osnovna šola. Staro pc^opje sodi Se danes med najiepše v Lendavi. Iz nekdanje meščanske šole je v svet odŠo nekaj pomembnih l^ikh, predvsem slikarjev. Med njimi naj našejemo le nekatera: Pandur, Gabor.
Hos^n, GdiČ. Nekdanja me Kanska Stola je bila
Kos^n, GmiiE. Nekdanja meKanska Stolaje v času, ko je llxu^tva imela ždezsioj, Salt
lo so
oferideovaif otroci iz mesta ta okolice in tudi iz dru^h krajev, ki so danes v sosednji Mažarski« Šolsko poslopje je bilo večkrat t^navljano, vendar j« v glavnem cdaramlo prvotno
podobo.
jani
Razstava malih živali
Društvo gojiteljev pasemskih malih živali Murska Sobota organizira v soboto in nedeljo od 8. do 18. ure v prvi osemletki razstavo malih živali. Prikazanih bo 100 primerkov kuncev, 160 golobov, 70 kosov razne perutnine in drugih pasemskih živali v različnih barvah. Ob tej priložnosti se bo možno včlaniti v društvo, ki daje razne ugodnosti pri reji živali, kot so cepljenje, cenejša hrana, kakovosten razplodni material in strokovni nasveti.
MJ
je ptujski gradit^j)^ । zato Hermnci). ima mansardno st*
.	,	. And F
man (zato Hermnci).
stavba ima mansardno
pročelje skromno baročn*’^ nitev, klep pa opečne ba'’” oboke ...	■
Gozdove so
L
pa se imenuje Hermanci-Vuz-metinci.
Halo pri vsaki drugi
Na območjih, kjer je velika raztresenost posameznih domačij in naselij, so ponavadi težave z elektriko, zato je treba zgraditi dodatne transformatorje. Tako je bilo tudi v krajevni skupnosti Miklavž pri Ormožu, kjer so (na Kajžarju) tako razdelilno postajo postavili lani, letos pa bodo dobili nov transformator na Krčevini. Več telefonov (zdajšnja pokritost je 65-odstotna) pa potrebujejo na celotnem območju krajevne skupnosti. Že doslej se je prijavilo 80 novih interesentov, kar pa je veliko veliko več, kot je Se na voljo telefonskih številk v miklavški poštni cetrali. Treba jo bo torej razširiti. Telefonov si želijo ne le tisti, ki stalno žive v tistih krajih, ampak tudi oni, ki imajo na miklavškem območju svoje počitniške hišice in vinske kleti Tajnica krajevne skupnosti Zdenka Golob jih je preštela in naštela 50. Največ takih »do-mačijic« je na Vinskem Vrhu, Kajžarju, Brebrovniku in tudi

Krčevina pa je ravninska vas s kmetija^ j
severnem
podnožju
cesti Ormož-Stročja
so kmetje že v davnim PL,|f .....	- ■ ■ ■ žitih
Velike, Čvrsto grajene H čajo o nekdanji kmečki * j
vali žita. Zdaj ob
jejo Se veliko koruze,
in deteljno-travne
Na Velikem
BTcbnJ’^^' 1 trta! N®) p,’
spet predvsem trta! - . p lege ima vinograd n
IG g, G lil Id V i I i\j^i ' ■ i—r djetje iz Ormoža.
Brebrovničani nimajo '(p) vinske trte, ampak, ne. piškurja! Pa veste-/)^vi^ je oziroma kaj to sploh ski Vrh bom preskočil- ji je 310 metrov visok-jasno, da na njem vsem trta, se bom ustavil v Vuzmetincib' več narodopisno zanin” ^jfjf
hi’-
prevladuje pa (ne delavec ne kmet
v Zasavcih se je viti. Pri Šnajderjevi
Vilka 5. kjer je bila 'G ('
postaja, je pred 5^
marca
Sam pa
1945) padel ta imam na irf'
(pravzaprav Zasavko/ spomine iz leta 1970. A.' t.
ŠTEFAN SOb i
II
dLj.H h
Od lanu do platna ,
Tuje bil naslov projektnega tedna, ki so ga pripcs* j
-enŠovci. Ko so se seznanili z literaturo, si ogledali r

ČrenŠovci. Ko so se seznanili z literaturo, si ogledali vi*' i^li « sestavili vprašalnike, so se učenci skupaj z mentorji
scaldviii T|jjdaajkiBnL., au av u^dlkJ alkU^ifj Zi ■■av:u*vj>|~ ■ teren v Odrance, Ižakovce in druge okoliške kraje,
obetali, da bodo zvedeli kaj več o tej temi.
C
Proučevali so torej gojenje, predelavo in uporabo lanu. V ta namen je ena skupina obiskala tudi muzej v M. Soboti, kjer jc spoznala predmete in orodja, ki so jih nekoč ljudje uporabljali pri predelavi lanu in tkanju. Druga skupina je proučevala dela slovenskih piscev na to temo, tretja je raziskovala ornamentiko na domačem platnu in ustvarjala nove
vzorce, četrta se p- r - .--r. z nekdanjimi trlica^’’
.Iž-^CbfTlIi "J* ■
cami in tkalci, u.-o ntf t predmete na terenu Ijali razstavo, ne k a tet' rali glasbeno gradivo- .
rignil ll' r I
tkati itd.

To je bilo nekoč *	;
_ ..	_	■	I... 'z^frtO "^Irl f
zanimivo in
opravilo, zato ne v pozabo.
koristno^^^lD i hi .
y|stnil^6. februarja 1995
stran 17
iz naših krajev
^^nacionalizacija v občini Gornja Radgona
V
I Črnski grad za Jeanette Meinl?
“Masti so našle veliko vzrokov, zaradi katerih so t* plenili premoženje. Eden takih je bila tudi nemška n ar od-
HIKJ pi, r--—loiuujc vua luui ucu • vnzadetj so bili zlasti prebivalci Apaške doline.
^^"'dkratična
oblast
vanT , “"-'“i so doslej oškodo-w s ^,1’747 zahtevkov
Itv km ' ■ 7 zahtevkov za vrni-39 j^^hjskih zemljišč in viničarij, stavbnih zemljišč, 5 za tevkn ^’®'’e''3njskih hiš in 19 zah-ali
39 la
bunaii
Mhifvck
. Nedvomno je Jeanette Meinl
Gornja Radgona so doslej ugodili 213 zahtevkom in vrnili že 630 hektarjev kmetijskih zemljišč, od tega največ Henricku Poschu iz Podgorja v ApaŠki dolini, ki se ni uklonil etničnemu čiščenju, četudi je bil nemške narodnosti. Vrnili so tudi že 150 hektarjev gozdov, za veliko
jeli 50 tudi sklep o vrnitvi 6 viničarij prvotnim lastnikom. V gornjerad-gonski denacionalizacijski komisiji si prizadevajo, da bi kar največ premoženja vrnili v naravi, vendar to ne gre zlahka, kajti mnoga so bila prodana fizičnim osebam (takih sploh ni mogoče vrniti, ampak gre oškodovancem denarna odškodnina) ali pa so se »izgubile« meje zaradi zložbe v večje komplekse. V takih zadevah je nadvse
Vseerreps/c/ idejni enostopenjski arhitekturni natečaj za kakovostno prenovo večstanovanjskih zgradb z uporabo obnovljivih virov energije
zakonita
... ) po starem očetu dunaj-mi« ("'^posestniku Juliusu Her-tiolini 235 ■ ^^arska
tn je povedal predsed-V (inrn-^^^^^elizacijske komisije iii.snJt Drago Kujund-oiso hp	pregledali. zahtevka pa
Mii v	""l ugodili,
ajji	M. notranje zadeve
“tl je bil oškodo-Dost	Obstoji mož-
sivo’ 1^ ugotovili državljan-niDvnir?^ dokumenti je »do-ttntfi T' l^hn 13. junija 1938 je niniteč Veleposestnik se y, Apače
“setn
ki je imel v Apaški hektarjev zemljišč, go-poslopja in grad v Črn-
pregledali, zahtevka pa
Apače. Veleposestnik N tistega leta preselil
Nemri-b- I™ obeial pred •»oisiJij	nasedli Avstrijo. Pre-
Sili fj._ kot mnogim dru-
na njih trajni nasadi, od tega na 80 odstotkih vinska trta in na 20 odstotkih sadno drevje.
Kako pa je s stavbami? V Gornji Radgoni so vrnili prejšnjim lastnikom poslovni stavbi, kjer sta brezcarinska prodajalna in picerija. Za zdaj pa se Še ne ve, kako bo z vračanjem drugih stavb na Kerenčičevi, Jurkovičevi in Panonski ulici, ker gre za objekte, ki so (ali pa se predpostavlja, da so) pod spomeniškim varstvom, Te zadeve rešuje ministrstvo za kulturo.
Priložnost za
»ekološke« arhitekte
P^eni]?ApaSke doline la.. .^oktobra ioas I..*..
, za-
IcarspiT^ oktobra 1945. leta, na-1^’ansk in 1946, leta dobil o državljanstvo. V občim
GRAŠČINA EREUDENAU - Tole je črnski grad, katerega lastnik je bil nekoČ veleposestnik Julius Herman Meinl, zdaj pa naj bi bila zakonita dedinja vnukinja Jeanette Meinl, - Fotografija; Š. S.
Vsak četrtek Vestnik
več hektarjev pa je zahtevkov, ki pa jih ne morejo rešiti, ker še ni odločb ministrstva za notranje zadeve o državljanstvu vlagateljev. Cerkvenim skupnostim so doslej vrnili 18 hektarjev zemljišč in 6 hektarjev gozdov. Glavna »dobitnika« sta župnijski urad Sv, Jurij (okrog 8,5 hketarja gozdov in zemljišč) in salezijanska redovna skupnost IZ Veržeja (5 hektarjev zemljišč). Na reševanje pa čaka zahtevek benediktinskega priorata iz
koristna pomoč geodetske uprave, ki v mapah »identificira« sporna zemljišča in o tem izda ustrezen dokument. To pa Se ne pomeni, da je v prvotnih mejah mogoče vrniti prav vsako zemljišče. Za tiste, ki jih ni mogoče vrniti v takem stanju, določijo ustrezen delež solastnine.
NekoČ sta bila lastnika Zdraviliškega zavoda Slatina Radenci (dela sedanje Radenske) Anton in Viije-mina Šarič. Njun zahtevek je že dobil negativno odločbo, a so se odvetniki pritožili na drugo stopnjo m ta čas se še ne ve, kako je ali bo odločeno. Tudi tu je sporno državljanstvo razlaščencev, zato Čakajo na odločitev ministrstva za notranje zadeve. Radenska se je kljub temu odločila za lastninjenje, a je sporno vrednost izvzela iz »mase«. Je pa denacionalizacijska komisija ugodila zahtevku Maksimilijana KoroŠča iz Gornje Radgone in mu vrnila stavbo, v kateri je imela Sloga skladišče. Tačas poslopje že obnavljajo in kmalu bodo iz njega nastali prijetni lokalčki. Denacionalizacija je torej lahko »Širše« koristna, saj marsikateri objekt, ki je bil prej družbeni (lastniki s(m)o bili vsi in nihče!), zdaj dobiva povsem novo podobo. Tako je tudi z žago v Spodnjih Ivanjcih, ki je prav tako prešla v last in posest prvotnega lastnika. Dogaja pa se
tudi, da
se
denacionalizacijski
Specifičnost
gornje radgonskega
območja so tudi (dejnacionalizirana zemljišča, na katerih so trajni nasadi. Take parcele sicer vračajo v last, ne pa tudi hkrati v posest
Maribora, ki zahteva vrnitev 104 ' oškodovancem, kajti to bo mogoče
upravičenec zadovolji z določenim deležem premoženja, ki je bilo v letih po nacionalizaciji povečano. Tako je Martin Ritonja iz Gornje Radgone, nekdanji lastnik mesne predelave (sedaj MIR Gornja Radgona), udeležen kot 6-odstotni solastnik, Njegovo premoženje so namreč ovrednotili na 400, (MK) mark.
hektarjev zemljišč in gozdov. Spre-
jele proti koncu leta 2001, ker so
Š. SOBOČAN
le

MN£/W4, SHLfSČ/l...

zadene kap!
^^‘‘^odnevno sliiimo o raznih vrstah /capi.
Pojavl/ajo se podnevi, tudi
>‘fSreS‘''^	‘^tii ponoči. Bolniki, ki jih je
nai doieiela, in če so pri zavesti, ne vedo, kako Padi tisti, ki se zberejo, največkrat ne i bolnikom početi. V teli po ohranjanju
<0:
iivljenj prosim za strokovna navodila, in
''ati	znaki, ki opozarjajo, da je pričaka-
večkrat pravijo, da so opazili, da ' ^J.i	Mi V
- ff-^ ‘‘krtntii, ko so znaki spoznavni?
’	pride do milejše oblike kapi in
- /((J Čimprej odpeljati do zdravnika?
‘“ftem primeru potrebna napotnica tit,,, ' primeri, ko je bolnik čakajoč v zt/ravsfve-' Kak‘* apotnico, v Čakalnici umrl)?
Sr t. . o rjiLnoslj r Ji'ž^ prizadetim bolnikom, ki pa štVrke Življenja?
Pr>kl;cau rešitca z zdravnikom (ta pa je terenu)?
šn,
Kdi
Ji

:e

'•^‘btrar
na
navodila, ki sicer v teh laičnih zo/eta, so pa v takih primerih po-
uredništvo Vestnika, da se v interesu rihbj	in njihovih svojcev potrudi, da
predvsem pa strokovni odgovori l^ni, lai^d imeli daljšo trajnost.
Karet Franko
Puconci
s kirurškega oddelka. Dne 39.12. sem imela dve operaciji, s katerima so bile moje neznosne bolečine odpravljene. Po operacijah sem se počutila zelo dobro, saj sem mislita samo na to, da so bolečine minile. Na Silvestrovo popoldne sem dobila temperaturo, stanje se je poslabšalo. Čeprav je bito Silvestrovo, se je v bolnišnici delalo normalno kot vsak drug dan. Neprestano sem bila pod strogo zdravniško kontrolo. Zadnjič je kirurg opravil zdravniški pregled ob 21.30, odredit takojšnjo rentgensko preiskavo in naročil kirurški ekipi, naj se pripravi za operacijo. Nazdravili so novemu letu in kirurška ekipa, ki je takrat dežurata pod vodstvom dr. Vrbanca, se je morata že prve minute novega teta boriti z mojim življenjem. Zaradi slabe lastne presnove, ki je povzročila dodatno krvavitev, je bil potreben tretji kirurški poseg.
Zato sedaj, ko je že vse za mano, lahko povem vsem, ki niste potrebovati te pomoči, da so v bolnici ne samo sleherni dan, ampak tudi v dneh, ko se je iztekalo staro teto in prihajalo novo, delati povsem normalno in zavzeto. Kot pacientko so me začeli preiskovati na internem oddelku, nato na ginekološkem in nazadnje na kirurškem oddelku.
Za ves trud, ki so ga vložili zaradi mene in za vso požrtvovalnost se vsem prav lepo zahvaljujem, predvsem kirurškim ekipam, posebno pa ekipi dr. Vrbanca in njemu samemu, pri katerem sem ostala v nadaljnji oskrbi.	*
Hvatctna pacientka Gabrijela
Sil
(^^strska noč na operacijski

tvoje življenje jc bilo na nitki)
k^^^dih bolečin ‘‘lit	novoletnimi prazni, _ ,
Pok j^tioške bolnišnice. Mislila sem, da imela Že večkrat Tbfcpj sem dobila zdravita proti ^^kledai; kratkem času so mi z ultrazvokom l?‘‘^''niri ‘n ugotovili vidne nepravilnosti ob v?^^keBa	šo poklicali zdravnico z gine-
ki je opravila ultrazvočni prek* ^kolt^vila podobne spremembe, ki pa ginekološko obolenje. Pregled n,	pa je pokazat, da tudi v tre-
----! v spodnjem delu trebuha prazniki sprejeta na in-
1 "‘O
S
ža moje bolečine. S pomočjo ^o	"dč, toda težave so se ponovile
p ''^lerfif^ premestili na ginekološki oddelek. °^‘^^!ku sta mi pomagala dr. Tatjana
Ha? oddelku so opraviti konzilijarni kol ^°^^čin	z ultrazvokom. Zaradi neznos-
On	nujno potrebna operacija. Gine-
““ 'n	vodita dr. Oučkova, nato je

‘°fk,
■ eri

'‘^iio
f	U/.	R-/ HvfkL' zrHrv
'^‘tijeval s svojo kirurSko ekipo dr. Starc
Nemoralna dejanja in politične avanture
Direktor Zveze zadrug Panonka, Jože Kuhar, daje novinarjem pojasnila, da je vzrok za propad Zadruge Panonka, novi zakon o zadrugah in s tem povezana razdrobljenost na več zadrug.
V sedemnajstih letih intenzivnega dela v zadružništvu, od tega dvanajst let v Panonki, sem dobro spoznal zadružno poslovanje. Ne morem se strinjati s takšnimi izjavami, kot jih daje g. Jože Kuhar, ker imajo za cilj prikriti prave vzroke propada KZ Pa-nonke in s tem tudi njegov velik delež pri propadu zadruge.
Vzroki niso v razdrobljenosti zadrug, ampak pri skupini vodilnih, ki so z več kot petnajstletnim utopi-stičnim delovanjem in političnimi avanturami, pripeljati zadrugo v propad.
Ravno enovita velika zadruga je omogočala, da je skupina vodilnih uslužbencev z diktatorskimi metodami lahko prikrivala nezakonite, ekonomsko neupravičene velike politične avanture. Tisti, ki smo zagovarjali zakonitost in gospodarnost v poslovanju, smo bili šikaniram in obtoženi, da smo moralno . politični pokvarjenci.
Človek je najodločitnejši faktor pri vsakem delu, zato je prvi pogoj za sanacijo, takojšnja odstranitev politične skupine, ki je z avanturami spravita zadrugo v propad.
Po novem Zakonu o zadrugah, te niso več poli-
Čeprav formalno nismo del Evropske unije, pa smo z njenimi državami neločljivo povezani. Smo del starega kontinenta, združujejo nas iste gore in reke,' zato je uspešnost reševanja ekoloških problemov odvisna prav od vseh. Tega se zavedajo tudi strokovnjaki iz držav Evropske unije, ki so povabili k sodelovanju prav vse strokovnjake na stari celini, da sodelujejo pri vseevropskem idejnem enostopenjskem arhitekturnem natečaju pod pokroviteljstvom D G XII Evropske komisije. Mešana evropska komisija bo izbrala štiri najboljše ideje arhitektov in štiri najboljše predloge študentov, ki bodo nagrajeni z od 1000 do 15 000 ecuji.
Tudi v Sloveniji in Pomurju je veliko vešstanvanjskih zgradb, ki ne ustrezajo ne po primernosti in kakovosti uporabljenih materialov ter ne po zunanji podobi. Vse prevečkrat je šlo pri stanovanjskih gradnjah, ki so bile plačane z občinskim ali državnim denarjem, za kompromise med naročniki, izvajalci in dobavitelji materiala. Tudi v pokrajini, kjer je doma opeka, so gradili z betonskimi ploščami in poskušali narediti miniaturne nebotičnike z ravnimi strehami. Takih zgradb je v deželah nekdanjega socalizma nešteto, zato je natečaj eden od najenostavnejših in najcenejSih načinov, da dobijo najboljše ideje arhitektov.
Osnovni cilj natečaja je oblikovanje meril in zgledov za kakovostno prenovo večstanovanjskih zgradb, katerih zasnova je slaba tako v arhitekturnem kot energijskem pogledu. Natečaj želi spodbuditi take metode revitalizacije, ki bi dale z uporabo sodobnih tehnologij za izkoriščanje obnovljivih virov energije (med te spada tudi geotermalna energija) objektom novo bivanjsko kakovost tet zmanjšale porabo energije. Poudarek je na iskanju možnosti vključitve teh tehnologij in sistemov v arhitekturno govorico, tako da je končni rezultat neoporečen z arhitekturnega in energijsko-tehnološke ga stališča. Na natečaju lahko sodelujejo tako arhitekti profesionalci kot tudi študenti arhitekture, za vse pa velja, da lahko oblikujejo multidisciphnarno in muki nacionalno ekipo. Študentje bodo lahko delo izrabili v okviru diplomskih in magistrskih nalog.
Arhitekturni idejni natečaj za prenovo stanovanjskih zgradb LIVING IN THE CITY naj bi torej pomagal pri arhitekturni in energijski prenovi večstanovanjskih zgradb, zgrajenih v minulih petih desetletjih v Evropi, ob inovativni uporabi primernih energijskih tehnologij (pasivno solarno ogrevanje, pasivno ohlajevanje, dnevna osvetlitev ,..) ter konzervativnih tehnik.
Natečaj je idejni, enostopenjski in mednaroden. Zadnji rok za prijavo je 30. april 1995, ocenjevanje bo julija, razglasitev rezultatov pa avgusta. Po koncu natečaja bo izdan zbornik nagrajenih rešitev, v katerem bo predstavljen tudi Širši pomen natečaja. Žirijo bodo sestavljali naslednji strokovnjaki: Henri Ciriani (Pariz), Thomas Herzog (Munchen), Jan Kaplicky (London), Henning Lar se n (Copenhagen). Alvaro Siza (Porto)
in Alexandros Tombazis (Atene).
BERNARDA B,PEČEK
tične organizacije, zato sodobno zadruiniltvo potrebuje na vodilnih mestih sposobne, poštene in odkrite usluitience, ki si z dosedanjim delom niso umazati rok.
Banko Viktor NorŠinci 43 69221 Martjanci
Manipulacija z zakonom in kmeti pri KZ Panonka
Na ukaz predsednika republike je 20. marca 1992 izšel v 13. številki Uradnega lista republike Slovenije Zakon o zadrugah, ki v 71. členu določa, da morajo obstoječe zadruge svojo organiziranost uskladiti s tem zakonom do 30. junija 1992.
Člani KZ Panonka smo se na referendumu 14 6. 1992 odločili, da bomo iz 6 TZO-jev ustanovili 6 samostojnih zadrug, vendar se to ni zgodilo in je ostalo vse po starem.
V soboški zadrugi ustanovnega občnega zbora, kjer bi kmetom razložiti, kakšne pravice m dolžnosti bodo imeli, ko bodo postali delničarji in ne samou-pravljaici ni bilo. Tako kot prej kmete ni nihče vprašal, kdo želi biti član, kakšen je članski delež in do kdaj ga mora plačati.
Res pa je, da sem dobil 30, 6. 1992 Vabilo-Obvestilo za občni zbor, ki bo 2. 7. 1992, vendar brez dnevnega reda, katerega sem se tudi udeležit. Na zboru se je precej zapletlo že na začetku, saj tisti, ki ni plačal deleža ni imel kaj iskan tam. Tako so dejati veljaki. Precej kmetov je zbor zapustilo, jaz pa sem si denar sposodit, plačat delež in ostat na zboru, kjer je bito Že vse vnaprej pripravljeno, kdo bo predsednik zadruge, kdo člani upravnega in nadzornega odbora, ter ustoličen in določen bivši direktor TZO za direktorja samostojne zadruge.
Pozneje sem ugotovit, da gre za manipulacije 21. člena o zadrugah, ki pravi, da občni zbor ne more odločati o stvareh, ki niso posebej uvrščene na dnevni red in napisane na vabilu. Sprašujem se, ali ni to totalitarizem, kjer si skupina veljakov žeti obvladati nad večino.
Na omenjenem zboru ni bito govora kakšne obveznosti prevzema zadruga, ati je kaj dolga, ali je dobiček ati pa je vse v nafiepšem redu.
Danes po 2. letih in pot se marsikdo sprašuje, kaj se godi z nekoč največjo slovensko zadrugo Panonka, ki je slovela zlasti z razmetavanjem s solidarnostnimi sredstvi, katere so si delavni ljudje odtrga-vati od ust in dati kmetom, katere je doletela nesreča, ! ko jim je toča pobrala ves pridelek.
'Kat so o teh sredstvih odločati te veljaki (politični kmetje), ki so dotočili, da se pomoč deti po številu bikov. Torej gre za zgodovinsko sramoto, kjer je bik izpodrinil človeka, ki je po Ustavi naše največje bogastvo. Malega kmeta ni nihče vprašal, kako bo preživet družino, ko mu je toča pobrala ves pridelek, glavno da dobijo pomoč veljaki.
Nekateri so obdelovaii S do lOha zemlje s 5 ati celo 6 traktorji, ki so jih dobili pod ugodnimi pogoji. Prav tako je KZ gradila palačo u marmorju, medtem ko smo istočasno gradili bolnico (Kirurgijo), kjer smo zbirali prostovoljne prispevke, da so lahko zidove prepleskali, ker za omete ni bilo denarja
KZ M. Sobota ni bila nikoli samostojna, saj je ves finančni in komercialni posel urejevala Zveza zadrug, za katero pa kmetje niti ne vejo, kdo jo je ustanovil. Je te ostanek bivše velikanke, za katero pa kmetje imamo pravico in dolžnost, da dajemo denar, nimamo pa pravice, da sprašujemo kam ta denar gre.
Kako lahko ima direktor sploh plačo, ko pa ima njegova zadruga več dolga kot je vredna sama (mogoče zato, ker je bil član ZK), smo vprašat! upnike, ki o tem, da bi vsak svojo izgubo pokril nočejo niti slišati. Ati ni to klofuta tržnemu gospodarstvu in vračanje k bratstvu in jedinstvu (vsi za enega, eden za vse), kar pomeni začetek konca zadružništva. Torej gre za manipulacijo s kmeti.
Ernest Pintarič
Spoštovani bralci!
v časopisu Vestnik št. 3 z dne 19. 1. 1995 ste lahko prebrali članek pod naslovom »NiČ se ne splača - vse se splačat, izjavo g. Pogan Pudolfa glede spornega zemljišča s sosedom.
Njegova tz.java je neresnična in enostranska kajti sporni del zemljišča je bil že na sodni obravnavi leta 1989 in takratne meritve so v veljavi Še danes.
Smatram, da gre v omenjenem članku za neresnične izjave in s tem tudi za zavajanje bratcev in krive obtožbe.
Podpisani
Sadi Herman
Pozornost starejšim
v veselem razpoloženju smo prebivalci krajevne skupnosti Križevci pri Ljutomeru starejši od 70 let, preživeli preteklo sobotno popoldne. Srečanje riam je pripravita krajevna skupnost Križevci, v večnamenskem prostoru osnovne šole.
Na slovesnosti so spregovorili: predsednik krajevne skupnosti Križevci Stavko Lovrenčič, Predsednik sveta ljutomerske občine Ludvik Bratuša, domači g. župnik Stefan Vinkovič, sekretar OO RK Ljutomer g. Manja Kuhar in zdravnica g. dr. Ljubica Gašparac.
Nagovorne besede govornikov so marsikateremu segle v preživeta leta mladosti. 2. najstarejša so tudi obdarili.
Pripraviti so pester in zanimiv zabavni program, ki ga je z domiselnimi veznimi besedili povezovala g. Silva Vrbnjak, Z otroškimi igrami in prleškimi plesi so se predstavili člani folklorne skupine osn. šole Križevci. Osrednji det večera pa je bil vsekakor nastop domačega moškega pevskega zbora, ki je požet dolg aplavz Vodi ga mlada dirigentka Renata Makovec. Po kulturnem programu so pripravili bogato pogostitev, med katero je s svojimi poskočnimi vižami nastopat ansambel MODRI VAL ter privabljal na ples.
Prireditev je bita, kakršnih si lahko samo želimo. Zato naj vsem skupaj velja za ta lepi večer brez zvišanih besed le listo iskreno in iz vsega srca hvala.
Razšli smo se, kulturno obogateni in z lepimi spomini.
Franjo Blažič
stran 18
vestnik, 16. februarja 19^
L
odsevi mladosti
h
I
Kmalu bom premagal Tombo
Bilo je na Mariborskem Pohorju, kjer so se zbrali vsi najboljši smuZaiji iz slovenskih in nekaterih tujih klubov v superveleslalomu. Nastopili so tudi Člani slovenske A-reprezentanee. Po končanem prvem tekmovanju smo zaprosile Jureta KoSirja, ki je bil zmagovalec, in Mitjo Kunca za kratek pogovor. Oba smučarska asa sta takoj pristala Bila sta tako prijetna, prav nič zvezdniška, da smo dobile občutek, kot da se ie dolgo poznamo in da smo dobri prijatelji. Zato smo brez treme postavljale vpraSanja
- Kdaj si začti smučali?
JURE: »Pri treh ali Štirih letih.«
MITJA: »Ko sem bil star štiri leta,-
- Kaj ti pomeni smafanje?
JURE: »Skoraj vse."
MITJA: »Pomeni mi dosti. To je moj poklic, v katerem tudi dobro zaslužim «
- Kdaj bol pnmaga! Alberta tombo?
JURE; ”Sem ga že s a ga bom kmalu spet.



Zima
Otroci
se
veselimo
zime, ker se lahko sankamo, smučamo in kepamo. Vsak teden nastavim pticam v krmilnico hrano. Ko jejo, jih opazujem. Za gozdne živali po-krbijo lovci.
Kmalu bo- zima minila in upam, da bo naslednjo zapadlo več snega.
MIHEC PODLESEK. i. a OŠ Cankova
Praznični dnevi
Mama je Čistila stanovanje. Dan prej smo krasili smrečico, pekli pecivo in pospravljali hišo. Na smrečico smo obesili okraske, bombone, kekse, trakove in lučke. Moja najve^a želja je bila, da bi dobila računalnik, ki se priključi na televizor.
Ker je bil računalnik predrag, mi ga starši niso kupili. Dobila pa sem bombonjero, mandarine in zvezek. Praznovali pa smo tako, da smo si drug drugemu voščili. Pili smo in »trinknili« na zdravje. Jedli smo nekaj dobrega. Praznovanje je dolgo trajalo. Vmes smo se igrali. Bila sem zelo vesela.	PETRA KRANER, 3, a
OŠ Sveta Ana
r!
MITJA: »Tudi jaz sem ga le premagal in upam, da ga bom kmalu spet.
- Ti je ial, da je svetovno prvenstvo v Sierra Nevadi odpadlo?
JL'RE: -Da, zelo.«
F’
Jure Košir in Mitja Kunc sta se pogovarjala z nami, kot da se že dolgo poznamo kot dobri prijatelji. (Fotografija: Igor Šetinc)
Oh vodi
it
Ob vodi je najlepše takrat, ko je zunaj sončnoi" i toplo. Lahko se kopan« ■ in sončimo. Ob vodi lahlšf ■ tudi ribimo, Če imamo ti-
biSki pribor.
Ko smo imeli naravoslovni dan ob vodi, smo st veliko naučili. Merili smo
in
f
bat Ljul Hill torb 199;
L javi: I re tel]
temperaturo zraka vode. Dva sošolca sta Sla
s škornji v vodo, da sw ugotovila hitrost to''* reke. Voda je bila mrzi’' saj smo izmerili -2 stopnj' Celzija, Vzeli smo vzor« vode in si jih kasneje ogle* dali pod mikroskponi,
Čeprav nas je zeblO: smo se naučili nekaj nt’' vega in tudi lepo prežim' dan.
SIMONA PUŠENJAK, OŠ Ivana Cankarja Ljuioif^
Mura
Mura, Mura, H, prekmurska hči, kam se ti tako mudi?
* Ijsil
d
1

odsi d«’ nosi Fmi ten sod spn
Skrbimo za ptičke
Zunaj je mrzlo. Ptičke so lačne in zebe jih. Nastavila sem jim hrano. Postale so vesele. Jaz pa sem srečna.
KATARLNA MIR, 1, b OŠ Tišina
Ali veste?
(Pokrovitelj nagradnega kviza je knjigama in papirnica DOBRA KNJIGA iz M, Sobote)
Pri odgovarjanju na 21. nagradno vprašanje ste se razdelili v tri skupine. Prvi odgovarjate, da so staremu mlinu rekli žrmlje, drugi omenjate sejak, tretji pa možnar. Čeprav smo imeli v mislih le prvi odgovor, smo pri žrebanju upoštevali vse tri možnosti. Največ sreče pa je imela Irena Varl iz Kamne Gorice pri Bledu. Čestitamo!
!	KUPON št. 23 - ALI VESTE
Aii veste, kdo je napisal roman Hiša Marije Pomočnice? Odgovore pošljite najkasneje do 22. tega meseca na naš naslov in pripišite »ALI VESTE«.
MITJA: »Da, zelo."
- Kakšne naine Imaš za to sezone In v prihodnje?
JURE: »Da bi zmagal Se na kateri tekmi za svetovni pokal in dobil mali globus Skratka, trudil se bom do konca «
MITJA: »Za to sezono sem se veliko pripravljal in sem v odlični formi Upam, da mi bo Slo v prihodnje Je bolje in da bom dosegel še kakšen dober rezultat v veleslalomu."
— Kaj bi sporočit svojim oboževalkam In navijačem?
JURE: »Vesel sem. da navijajo zame. Naj se imajo čim bolje, naj se čim več zabavajo in se smejijo.«
MITJA: »Naj Se naprej navijajo zame.«
- Ali tl glasba pomeni sprostitev? Se boš kdaj v prihodnosti ukvarjal z njo tudi poklicno?
JURE: »Da. glasba me sprošča, zabava, vendar pa mislim, da se poklicno ne bom ukvarjal z njo.«
- Zanima nas tudi, ali imaš punco,
JURE: »Da.«
MITJA: »Da.«
Sedaj, ko vemo, kako prijazna in prijateljska fanta sta Jure in Mitja, bomo vsi Se z večjo vnemo spremljali tekmovanja ter Se bolj vneto navijali zanju v upanju, da ju bomo kmalu spet videli na zmagovalnih stopničkah.
Pogovarjale so se: KATJA, JASMNINA ŠETINC in URSKA CAR DOS Dobrovnik
V Avstriji je moj izvir, v Sloveniji zame ni ovir. Vsak Prekmurec rad me ob meni je slovenska iitntc^-
Tečem Čez bregove, doline in gozdove.
Na moja prodiSča poglej najlepša na Zemlji so tejl
Na Hrvaškem Drava čaka ■'
.rf
pri Legradu naimo scdoči^i Od tam skupaj hitiva napi^! v prijateljstvo brez mej
t

(Pesem je bila napisana . izidu knjige Štefana '
Mura-j
J
RE^7 HODOSČEK,^^^
OŠ I M-
Bt A
h ie 109
četi 279 eno sice tiso Ijek 132
7 ban 149 1,5 kov 147: toh eno stot lltio par obž
Iz ''etn eno bilo na skte larj( Pon tuio Par ob;
E jev ko j jev nen niio X n
Novice od tu...
... in tam
Rubriko pripravila: ALEKSANDRA NANA RITUPER
1
la ■
Tomaž Domicelj je nagradil dva izžrebanca, ki sta pravilno odgovorila na vprašanje, kaj pomeni Dots (Domicelj Tomaž. Slovenija). Enemu nagrajencu je izročil sto kompaktnih plošč, drugi pa je dobil sto kaset, To pa je že nekaj.
* * *
če bi živel, bi bil Bob Mar-iey 6, februarja star 50 let. To leto so zato na Jamajki posvetili znamenitemu pevcu reggea. Organizirali bodo številne koncerte, na katerih bodo sodelovali znani glasbeniki, in seminarje, izdali pa bodo tudi štiri znamke z njegovo podobo.
Skupina California je pred kratkim posnela nov videospot za skladbo z naslovom Goloba, ki se že vrti na slovenskih radijskih postajah. Pevec skupine Matjaž Zupan pa si je ob tej priložnosti dal postriči lase, za katere pravi, da jih je drago prodal.
Koncerti
v soboto. 18. februarja, bo v dvorani Partizana v Gornji Radgoni Teen Rock Festival, na katerem bo sodelovalo enajst skupin severovzhodne Slovenije. Člani pa so mlajši od 19 let. Nastopili bodo Megather-nium,-------, Fat Nuns, Mo-neylow Complex, Cre-mathorium, Eros, Feet . Back, Ground Zero, Libido, Miš pod ničlo in Belch. Žirija, ki jo sestavljajo Rajko Mušič, Dušan Hedl, Vili Muzek, Sašo Husar in Tomi Šoštarič, bo izbrala najboljšo skupino, Le-ta bo za nagrado dobila nekaj ur snemanja v studiu. Vstopnina je 200 tolarjev.
Vstopnice za koncert skupine Rolling S toneš boste lahko kmalu kupili tudi pri prodajalcih kart v pokrajini ob Muri. Cena je 490 avstrijskih šilingov.
AUDIO - VIDEO - CD
<K|shof
69000 Murska Sobota, Slomškova 43 TELEFON, TELEFAKS: 069/32-465
Rodila se je kot Madonna Louise Ciccone 16. avgusta 1958. v Rochestru. Z očetom sta sama živela v siromašnejši četrti. Mama ji je umrla, ko je imela Madonna šest let. Sosedje so bili v glavnem črnci in od njih se je naučila plesati. Kaj kmalu se je odpovedala šolanju in z željo po uspehu odšla v New York. Spoznala se je s pomembnimi ljudmi in odšla kot spremljevalna pevka Pa-trica v Pariš. Na svoji prvi turneji je srečala Dana Giiroya. s katerim sta pozneje ustanovila skupino The Breakfast Club. V tej skupini je Madonna pela in igrala bobne.
Potem je nastala skupina Emmy in s pomočjo Marka Ka-minsa je imela Madonna leta 1982 svojo prvo uspešnico z naslovom Everybody. Kmalu za
ifijiji!
V'C

■J.



. t.
.i
Madonna
Vrnitev na glasbeno sceno
skladba, ki je dosega vrh lestvice, pa je bila Like a Virgin, Njene uspešnice pa so sledile druga drugi, ena od takih je tudi Material Girl.
njo pa se je na lestvice povz-
pela skladba Hnliday. Prva oblačenja.
V svojem glasbenem šovu si je zgodaj ustvarila posebno podobo, še najbliže lahkemu dekletu. Zato je številni kritiki in starši odraščajoče mladine niso preveč marali, na nekaterih kanalih pa je bilo celo prepovedano predvajati njene pesmi. Oboževalke so seveda mislile drugače in številne so jo posnemale. Mnogi pa trdijo, da je ključ za njen uspeh skrit v dobri promociji, dobro izbranem času in nenavadnem načinu
v erotičnem stilu so sledile Še skladbe Crazy For You, Into The Groove, Papa Don’t Pre-ach, Dress You Up, La Isla Bonita in druge. Javnost in predvsem cerkvene sfere je razburila s skladbo Like A Pra-yer, kjer je nastopila v svojem


Glasbena uganka
Badtime Stories je naslov nove kompaktne plošče, ki P je izdala Madonna, Tako je napisala tudi Nada Lendavska 53, 69000 Murska Sobota. Čestitatmo’ stilo o nagradi, ki jo poklanja pokrovitelj te rubrik M-Shop. bomo poslali po pošti. Vse pa vas vabimo k res^' vanju nove glasbene uganke:
Kdo vodi na Murskem valu oddajo NSTSNMV oziro®* kaj pomenijo kratice?
Odgovor:
Odgovore s kupončkom pošljite na
dopisnici do
21
,vbi'
tekta Novaka 13, 69000 Murska Sobota, s pripisom: Pop Rock Noviceee, Pa ne pozabite napisati svojega slova!
februarja na-na? naslov: Podjetje za informiranje.
na-
Ptai si«
So
A
,,v
I	blo
t	''»dt
I	S
'ko;
Pt9i «ll0 bet , N
'02,
J znamenitem slogu. To pa jo je I stalo sponzorske pogodbe c s Pepsi Colo.
I V svoji karieri je posnela kar I nekaj uspešnih in nekaj malo J manj uspešnih filmov. Prvi, ki ga je posnela, ima naslov Cer-tain Sacrifice. Njen naslednji film De$pcrately Seeking Su-san je doživel velik uspeh, leta 1986 pa je posnela Se film The Missionary, kjer je sodeloval tudi njen mož Sean Pean. Bila je tudi na Broadwayu, kjer je zaigrala v igri Speed The Plow.
■<


Razmišljajta^
pišite^ rišil^f sodelujte!
ien
n '
Madonna pa je bila tudi zelo pogost gost ji' ^ met obdelave v razn’*) 'oj£<' idih in rumenih tiskih-
račun je bilo še posebn^hjiC' raznih opolzkosti in sti o njenem zakonu s ’’ Peanom. Medije J® ..^i®' . znala dobro izkoristiti-


J IS'
krat, ko niso pisali dobrih straneh.
Po tem ko smo že
je Madonna po
0

i
- predzadnji album knjiga Sex, ki so jo fiH’! kritiki in občinstvo, ' Body Of Evidence i mehke pornografije J6 del - odšla z glasbene »v je vrnila s svojim jo Jri mom Bed time se, kot da se njena vzpenja, če je med tem zašla.
491 Pto,
103 Pto lai bi,
'Ho (94, ^io
5tot bei
1
e
i


N.

ai 1

I'
februarja 1995
stran 19
nasveti
Dogajanja na ljubljanski borzi
Kako (ni) smo konkurenčni
Sp^ovane bralke in bralci:
ktJa— ’	® bralci,
I Liiihii^ PW>fab)t » dogajanjih
MnnMr _______d.. _L n O «
i, to-
na
--------------- 'Tednost-obdobje med 12!?® ta ponedeljkom 13. 2.
prometu 79 tisoč tolarjev. Za 3,66 odstotka je na torkovem borznem sestanku poskočil enotni tečaj ob-
mezni posli pa so bili sklenjeni tudi po minimalnih tečajih.
veznice
RSL 2 z izkoti^no
I»5.
Je v petek ob-z	“ javnost v zvezi

s poslovnikom Ljub-d.d. in glede na 30
fcl	tečaja (pa-
aost ***ltiic Finmedie jav-. nnsinvnih do.
poslovnih do-spfeitifmiZ	vplivali na
^^memboteiiaja delnice.
davčno olajšavo in sicer iz 98,4 na 102,0 ob 1,1 mio tolarjev prometa.
Na četrtkovem borznem sestanku je enotni tečaj obveznice SKB 1 iz 98,8 padel na 98,5, ko je bilo za 357 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne pa je bil v vrednosti 611 tisoč tolarjev prijavljen aplikacijski posel po tečaju 99,3. V ponedeljek je njen enotni tečaj padel na 97,8, prometa pa je bilo za 2,8 mio tolarjev.
A
kotacija
' '’®dne delnice
Ul
borznem sestanku 10946
. delnice LEK iz .porasel rw 11100, ko Je bilo
na
J?) Im , ? >^11140 ob prometu enotni	Rahlo Je njen
^rhiei tudi v petek in 1«!	ja bilo H. 167
1:L [L, „37 prometa, v ponede-LT r P*ael na linnn
pa Ul 11140 ob prometu
1:L
13;	,1 da 11000 ob prometu
’ .p tolarjev.
l>aiika i! ^5™ delnice Pro-rahlo padel na I min M nekaj manj kot 14716 oh sestanku pa na toljtiev	taanj kot 3,1 mio
®tx>tni	v petek Je njen
«otka	“ 3,22 od-
'“‘'•olaril '"^' ja bilo za 12,1 2 padel a 4	'' P°"ada’ja*t
ob 4,4 odstotka na 14517 Iz ifut: tolarjev prometa.
'sin 20S11 Je na torko-^notnj sestanku padel "iln Za	delnice Salus, ko je
četrti*’ ™"' tolarjev prometa, pa “ 20500 ob tajev. v iJJ' Ptometu 410 tisoč to-njen enotni tečaj ko je bilo za 2,9 pa Padel 'i/ Ptometa, v ponedeljek 2*9 miA Zi^^.t^dstotlca na 20392 ■ ^aotni L^tjev prometa.
L	tadne delnice SKB
*!■ bilopadel na 37583, 12,2 mio tolar-Pani sestinb’	če Irko ve m borz-
“• 37488 ob 3,2 * 'Rn en Ptatneta. Tudi v petek padal in.sicer ta 13odstotka), ko je tolarjev prometa, na ’ ponedeljek in ^'5 uiig	odstotka) ob
'dolarjev prometa.
^oveznice
RSL 1 ni .i® <J<»kaJ nena-2* bor^^^Pt^aznico. Načetrtko-Jbtni sestanku Je njen ^atjf. 1^’ 'ko je bilo	'
ah L,*’!***’ a petek pa na v tnio tolarjev t*., : ponedeljek Je njen I.porasel na 98,9, pro-ie^ tork-J^ 3,9 mio tolarjev. Ir«'®*'’! i-/® borznem sestanku /■' obveznice RSL 2 i: na 103,4, ko je bilo ffcL* PiiHita a*’®*’! kot 11 mio to-ttd' itit ft ■četrtkovem pa 13,1 mio tolarjev ItPnPbtLtivnP**®^ ja ttiati enotni l>to< ko j,?? Poskočil, tokrat na ter	®'o tolarjev
tok . di n Ha Lrni nivoju zadr-
'S'’. RSL 11 se Je v tem |94n!'^ii v petek, njen 'ni/’^ Pro,^°«al na irtem nivoju
'J rtlio trti a r*»ij TVfrt^
prometa, na četrt-
sestanku pa

Obveznico RSL 1 ni
za 5,3 mio
IZ
Borzna kotacija B - redne delnice
z delnico BTBR se Je v tem tednu trgovalo Sele v jzetek, ko Je-bilo za kar 110,5 mio tolarjev prometa, njen enotni tečaj pa Je iz 13000 porasel na 13390. V ponedeljek je njen enotni tečaj ob precej skromnejšem prometu (517 tisoč tolarjev) pade na 12620.
Enotni tečaj delnice. Dadas je na torkovem borznem sestanku padel za 4,46 odstotka in sicer iz 156074 na 149116, ko Je bilo za 4,8 mio tolarjev prometa, v četrtek pa Še za 6,10 odstotka na 140012 ob 5,7 mio tolarjev prometa. V petek Je njen enotni tečaj porasel na 148510 (-1-6,00 odstotka), ko je bilo za 39,2 mio tolarjev prometa, v jM>nedelJek pa padel za 3,39 odstotka na 143498 ob 23,5 mio tolarjev prometa.
V torek Je enotni tečaj delnice Finmedia padel za 6,39 odstotka in sicer iz 18588 na 17400, ko je bilo za 157 tisoč tolarjev in s tem padcem dosegel 30 odstotni padec tečaja glede na zadnje sporočilo za Javnost 20. septembra 1994. V četrtek zaradi začasne zaustavitve trgovanja s to delnico ni bilo prometa, v petek pa Je njen enotni tečaj padel na 17075 ob prometu 102 tisoč tolarjev. V ponedeljek je njen enotni tečaj poskočil za kar 5,23 odstotka na 17968, prometa pa Je bilo za 1,3 mio tolarjev.
V petek Je enotni tečaj redne delnice Hmezad banke iz 14570 padel na 14500, ko je bil v vrednosti 580 tisoč tolarjev prijavljen aplikacijski posel.
Na ponedeljkovem nivoju (9859) se je v torek zadržal enotni tečaj delnice MK Založba, ko je bilo za 2,9 mio tolarjev prometa, v četrtek pa porasel na 9909 ob 2,4 mio tolarjev prometa. V petek Je njen enotni tečaj padel za 1,34 odstotka na 9767 ko Je bilo za 5,3 mio tolarjev prometa,'V ponedeljek pa porasel na 9862 ob 4,9 mio tolarjev prometa.
Na torkovem borznem sestanku Je enotni tečaj delnice NIKA iz 5096 padel na 4999, ko Je bilo za 3,4 mio tolarjev prometa, v četrtek pa na 4797 ob 13,8 mio tolarjev prometa. Rahlo Je njen enotni tečaj padel tudi v petek in sicer na 4778, ko je bilo za 6 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa porasel na 4941 ob 8,7 mio tolarjev prometa.
Za 10 tolarjev Je v četrtek padel enotni tečaj delnice Term Čatež in sicer iz 780,0 na 770,0, ko je bilo 77 tisoč tolarjev prometa, v petek pa na 765,0 ob prometu 918 tisoč tolarjev. V ponedeljek je njen enotni tečaj padel na 758,1, prometa pa Je bilo za 2,2 mio tolarjev.
Borzna kotacija B - obveznice
v ponedeljek je bil v vrednosti 17 tisoč tolarjev prijavljen aplikacijski posel z obveznico LEK 2 po nespremenjenem tečaju 99,0.
Z obveznico Občina Zagorje so bili v petek prijavljeni aplikacijski posli v vrednosti 5,7 mio tolarjev po tečaju 92,0, kar predstavlja porast tečaja za 4,55 odstotka.
Tudi z obveznico PTT Ljubljana Je bil v petek prijavljen aplikacijski jK/sel in sicer v vrednosti 324 tisoč tolarjev po tečaju 98,0, kar predstavlja padec tečaja za 1,0 odst, točko. Po enakem tečaju je bil nato v ponedeljek sklenjen aplikacijski posel Še v vrednosti 80 tisoč tolarjev. Enotni tečaj obveznice PTT Nova Gorica Je v petek iz 95,0 porasel na 95,2 prometa pa Je bilo za 1,6 mio tolarjev.
OTC - redne delnice
7.2. je enotni tečaj redne delnice HB Brežice iz 3500 porasel na 3590, ko je bilo za 36 tisoč tolarjev prometa, v petek je bil z enim lotom prijavljen aplikacijski posel po tečaju 3440 v ponedeljek pa je njen enotni tečaj padel na 3429 ob prometu 31 tisoč tolarjev.
Rahlo je v torek porasel enotni tečaj redne delnice Intara in sicer iz 3508 na 3522, ko je bilo za 616 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 3525 ob 7,4 mio tolarjev prometa. Tudi v petek je njen enotni tečaj rahlo porasel, tokrat na 3530, ko je bilo za 12,4 mio tolarjev prometa ter se na tem nivoju zadržal tudi v ponedeljek ob prometu 780 tisoč tolarjev.
Enotni tečaj redne delnice Rogaške je v torek iz 591,6 padel na 589,0, ko je bilo za 147 tisoč tolarjev prometa, v četrtek pa za 10,37 odstotka na 527,9 ob prometu 686 tisoč tolarjev. V petek je njen enotni tečaj porasel za 2,02 odstotka na 543,3, ko je bilo za 200 tisoč tolarjev prometa, v ponede-*ljek pa padel za 4,03 odstotka na 521,4 ob prometu 162 tisoč tolarjev.
OTC - prednoslne delnice
V torek Je enotni tečaj prednostne delnice HB Brežice iz 3397 porasel na 3487, ko Je bilo za 781 tisoč tolarjev prometa, v petek pa je bil v vrednosti 14 tisoč tolarjev prijavljen aplikacijski posel po tečaju 3489. Tudi v ponedeljek Je bil prijavljen aplikacijski posel, tokrat v vrednosti 7 tisoč tolarjev (2 lota) po tečaju 3499.
Iz 35500 na 35000 Je v ponedeljek padel enotni tečaj prednostne delnice KBT 4, prometa pa Je bilo za 3,5 mio tolarjev.
OTC - obveznice
'•i.S
11 se je v tem
ostal na istem nivoju
tbio tolarjev pro*
t' — "iio tolarje
■hz?' taCli K
' rJ. , obveznice ____________ olajšavo je
RSL
.'•• n kt 3,18 od-na 97,4, pro-
’^’i^®ljek’’j^''3’'’ tolarjev.
_	' - ob skromnem

o
J*/






0-Uu.
Borzna kotacija B - prednostne delnice
v torek Je enotni tečaj delnice KBTP iz 39481 padel na 38500, ko je bilo za 578 tisoč tolarjev prometa tet se na tem nivoju zadržal tudi v četrtek ob prometu 770 tisoč tolarjev. V petek Je njen enotni tečaj ponovno padel, tokrat na 38255, ko Je bilo za 2,2 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa porasel za 1,3 odstotka na 38751 ob 2.8 mio tolarjev prometa.
Sele v petek se je prvič v tem tednu trgovalo z delnico Primofin. njen enotni tečaj je iz 49175 padel na 48150, prometa pa Je bilo za 1,3 mio tolarjev. V ponedeljek Je njen enotni tečaj nekoliko porasel na 48506 ob 2,3 mio tolarjev prometa.
Tudi s prednostno delnico Rogaške se Je v tem tednu trgovalo Sele v petek, promet je bil skromen (98 tisoč tolarjev), njen enotni tečaj pa Je iz 2787 rahlo porasel na 2794.
Enotni tečaj prednostne delnice UBK Je na četrtkovem borznem sestanku ob skromnem prometu 15 tisoč tolarjev (1 lot) tz 14415 porasel na 14500, naslednjega dne pa ob prav tako skromnem prometu (13 tolarjev - 1 lot) padel na 13050. Ob nekoliko večjem prometu (382
Z obveznico Gorenje je bil v torek v vrednosti 71 tisoč tolarjev prijavljen aplikacijski posel po nespremenjenem tečaju ^,3, v petek pa po enakem tečaju Se v vrednosti 11 tisoč tolarjev. V ponedeljek je njen enotni tečaj padel na 98,0, prometa pa je bilo za 312 tisoč tolarjev, 13, 2, je bil z obveznico Loka Škofja Loka prijavljen aplikacijski posel v vrednosti 649 tisoč tolarjev po tečaju 84,1, kar predstavlja padec tečaja za 1,9 odstotne točke,
Z obveznico Občina Šmarje pri Jelšah je bil v torek sklenjen aplikacijski posel v vrednosti 701 tisoč tolarjev po nespremenjenem tečaju 81,0, V torek je bil z obveznico Občina LaSko prijavljen aplikacijski posel v vrednosti 1,1 mio tolarjev po tečaju 87,2 (-1-1,3 odstotne točke), v četrtek pa je njene notni tečaj padel na 86,9 ob 1,1 mio tolarjev prometa. V petek je njen enotni tečaj padel na 86,3, ko je bilo za 351 tisoč tolarjev prometa, v ponedeljek pa je bil ponovno prijavljen aplikacijski fiosel v vrednosti 1,1 mio tolarjev jk> tečaju 86,6,
, tisoč tolarjev) je njen enotni tečaj V ponedeljek padel na 11934, posa-
Kratkoročni vrednostni papiiji
v torek je enotni tečaj blagajniškega zapisa BS brez nakupnega bona iz 93,8 porasel na 94,1, ko je bilo za kar 117,1 mio tolarjev prometa ter se v četrtek zadržal na istem nivoju ob i00,3 mio tolarjev prometa. V petek je njegov enotni tečaj jMirasel na 94,2, ko je bilo za 42,9 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 94,4 ob 24,1 mio tolarjev prometa.
Tončka Božinovič
Ni prav, da se morajo tržno in konkurenčno obnašati le gospodarstveniki, medtem ko država Še naprej živi v nekakšnem inku-batoiju, prehodnem obdobju, v katerem si še vedno dovoli omejevanje, subvencije, uravnavapje, zamujanje, predvsema pa prevelike stroške javne porabe.
Siovenska podjetja ne morejo biti mednarodno konkurenčna, ko pa vlečejo za sabo pokoro mlade samostojne države Slovenije, Kar 55 odstotkov bruto družbenega produkta naj bi pojedla država, in to je mnogo preveč. Prevelike davščine, ki jih morajo plačevati še živeča podjetja, zvišujejo njihove stroške. Po drugi strani pa zamerijo vladi, da Se vedno nima izdelane razvojno-pro iz vodne ekonomske politike. Letos naj bi odpadli vsi >)mejni izvozniki«, tisti, ki so prisegali na izvoz, Čeprav niso imeli natančnih analiz, če se jim izvoz zaradi vseh stroškov in neustreznega tečaja tudi zares splača. Minister za gospodarsko dejavnost Maks Tajnikar pravi, da bo to spodbudilo novi val gospodarstva, ki bo Sele nastal na pogoriščih prejšnjih podjetij in bo izvozno usmerjen. Ali bo to uresničljivo (s predpostavko, da bo tečaj ostal nespremenjen) ob tako veliki javni porabi? Marjan Cerar, direktor Belinke, meni: ... slovenskim podjetjem so devize dostopne, zato bi morala tudi naša podjetja surovine (jeklo, les in drugoj nabavljati tam, kjer je cenejše; prav tako
odpreti vrat tujemu kapitalu, je ta posredno v Sloveniji že navzoč - ne le zasebniki, ampak tudi podjetja najemajo s pomočjo porokov cenejša posojila pri tujih bankah. Država torej uvaja spremembe le na pol in ne na vseh podro^ih.
Še en osnovni pogoj za večjo konkurenčnost slovenskih podjetij ni izpolnjen: ni denarja za naložbe za spremembo tehnoloških procesov. Da je lastninjenje, ki se tačas izvaja, prava katastrofa za gospodarstvo, smo že večkrat slišali od zelo znanih oseb. Po končanem lastninjenju bodo marsikatera podjetja Se nekaj časa dolžniki, Se manj bo denarja za naložbe. Ta trenutek pa bi potrebovali za 3 milijarde investicij - po možnosti za uvoženo opremo, da bi lahko bili v prihodnje konkurenčni tehnološko razvitemu gospodarstvu. Po nekih izračunih bi moralo slovensko gospodarstvo v prihodnjih letih zamenjati 475 izdelkov. Če ne toliko, pa vsaj polovico. Imamo ideje, katere proizvodne programe bomo uvedli namesto tistih, ki bodo v prihodnje propadli zaradi cenejših in kakovostnejših tujih
neiji, taki, ki bi poleg novega izdelka prinesli tudi novi trg. Niko Bevk, direktor Iskre Emeco Kranj, pravilno napo* vednje: .. .v vsaki branji bodo preživeli le dva ali trije veliki; multinacionalke in velike firme kupujejo manjše ali jik uničujejo; kadar se katero podjetje poveže z multinacionalko, izgubi svojo identiteto, trg in blagovno znamko... Za nekatere bo edina reSitev v povezavi - ko ne bodo več mogli prodajati svojih izdelkov, bodo dobili vsaj delo. Kdor pa lahko
ostane samostojen
in
ima
. , .	,	.	izdelkov (kje kupujete male
je v tujini cenejša oprema, da ne gospodinjske aparate?). Neka-govorimo o cenejši delovni sili tei-i menijo, da je rešitev v po-in cenejšem tujem kapitalu ... vezavi s tujimi partnerji, toda Čeprav slovenska vlada ne upa to naj bi bili dobrosrčni part-
uspešno blagovno znamko, naj raje ostane samostojen; prav zato bi morata država že danes za naložbe ponuditi lOO-od-stotno davčno olajšavo.
Ni res, da so za vse probleme v gospodarstvu krive prevelike piače v podjetjih. Mogoče so nekatere res previsoke, nikakor pa niso previsoke delavske plače. Dobro opravljeno delo bo potrebno dobro plačati, kajti obdobje patriotskega dela in odrekanja je minilo. Sicer pa tudi država ni opravila vseh svojih nalog; ne le da zamuja s sprejemanjem mnogih nujnih zakonov, podjetja, ki so izvozno usmerjena, pogrešajo predvsem njeno hitrejše ukrepanje v odnosih s Poljsko, Bolgarijo, Romunijo in Makedonijo. V teh državah npr, avstrijska podjetja prodajajo pod ugodnejšimi pogoji kot slovenska. In kdo je kriv za to?
BERNARDA B,PEČEK
URADNE OBJAVE
Na podili 29. Bena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. Ust RS, št* 72/93, št. 6*94 - otHočba OS RS, št. 45/94 - odločba US RS in šl. 57/94) je občinski svet občne Puconci kol n^|vi$ organ odJočaaja dne 9. 2.1995 sprejel naslednji
STATUTARNI SKLEP
1. člen
S tem statutarnim sklepom se začasno do sprejetja statuta občine Puconci uredijo vprašanja statutarne narave, ki so potrebna za nemoteno delovanje občine v prehodnem obdobju.
2.	člen
Območje občine Puconci določa zakon o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij (Ur. list RS. St. 60/94 in 69/94).
Občina je pravna oseba.
Sedež občine Puconci je Puconci SO.
3.	člen
Pečat občine je okrogle oblike z državnim grbom v sredini in napisan Republika Slovenija, občina Puconci.
4.	Člen
Naloge občine so določene v 31. in 34. členu Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS, St. 72/93).
Navedene določbe se do uveljavitve statuta občine uporabljajo neposredno.
5. člen
Do dokončne ureditve nalog občine iz njene neposredne pristojnosti v posameznih splošnih aktih se uporabljajo v občinah, pravnih naslednicah občine M. Sobota, vsi dosedanji splošni akti, ki so v skladu z zakoni in so veljali na območiu dosedanje občine pred 1. 1. 1995 in niso v neposrednem nasprotju z vlogo oz. interesi posamezne občine. Občine opredelijo roke za uskladitev ter aktov v statutu občine.
6. Člen
V skladu s 1. odst. 33. člena ZLS župan občine:
Na osnovi 29. dem Zakom o lokalni samoupravi občinski svet občine Gotaji Petrovci kot najvi^ organ odločaija sprejema
STATUTARNI SKLEP
1. člen
Do sprejetja statuta občine v skladu z 99, členom Zakona o lokalni samoupravi občine Gornji Petrovci kot pravna naslednica dosedanje občine Murska Sobota s tem statutarnim sklepom določa:
Na osnovi 31. člena ZLS urejanje zadev s področja varovanja okolja in urejanje prostora kot svojo izvirno pristojnost.
3. Člen
Do dokončne ureditve nalog občine iz njene neposredne pristojnosti v posameznih splošnih aktih se uporabljajo v občinah, pravnih naslednicah občine M. Sobote, vsi dosedanji sploSnin akti, ki so v skladu z zakoni in so veljali na območju dosedanje občine pred 1. 1. 1995 in niso v neposrednem nasprotju z vlogo oz. interesi posamezne občine. Občine opredelijo roke za uskladitev teh aktov v statutu občine.
3. člen
V skladu S 1. odst. 33. člena ZLS župan občine: .
- zastopa občino v okviru odnosa z državno upravo v sosvetu načelnika upravne enote (39. čl. ZOU).
- zastopa občino pri urejanju pravnega nasledstva premoženjskopravnih medsebojnih razmerij med pravnimi naslednicami občine M. Sobota <100. Čl. ZLS),
oz.
- zastopa občino v SVETU ŽUPANOV občin pravnih naslednic dosedanje občine M. Sobota,
- zastopa občino pri urejanju tekočega dela javnih lokalnih služb (komunala, požarna dejavnost, zaščita in reševanje oz. drugo.. .j, javnih zavodov (zdravstvo, sociala, šolstvo, vzgoja, kultura in šport). Sklada stavbnih zemljišč dosedanje občine M. Sobota in stanovanjskega fonda -pravnih subjektov, katerih poslovanje je bilo organizirano na območju dosedanje občine M. Sobota, razen v zadevah, ki 50 po zakonu v pristojnosti občinskega sveta (ustanoviteljstvo in promet z nepremičninami).
okviru odnosa z državno upravo
- zastopa občino
v sosvetu načelnika upravne enote (39. Čl. ZOU),
v
- zastopa občino pri urejanju pravnega nasledstva oz. premoženjsko pravnih medsebojnih razmerij med pravnimi naslednicami občine M. Sobota (100. čl. ZLS).
- zastopa občina v SVETU ŽUPANOV občin, pravnih naslednic dosedanje občine M. Sobota,
- zastopa občino pri urejanju tekočega dela javnih lokalnih služb (komunala, požarna dejavnost, zaščita in reševanje oz. drugo...), javnih zavodov (zdravstvo, sociala, Sol-stov. vzgoja, kultura in šport). Sklada stavbnih zemljišč dosedanje občine M. Sobota in stanovanjskega fonda - pravnih subjektov, katerih poslovanje je bilo organizirano na območju dosedanje občine M. Sobota, razen v zadevah, ki so po zakonu v pristojnosti občinskega sveta (ustanoviteljstvo in promet z nepremičninami).
7.	Člen
V skladu z 49. členom in na osnovi 1. odstavka 50. člena ZLS župan občine predloži občinskemu svetu načrt organizacije oz. funkcioniranja samostojne uprave občine oz. skupne uprave zainteresiranih občin, pravnih naslednic dosedanje občine Murska Sobota.
8.	člen
Z vsebino tega statutarnega sklepa, ki bo objavljen v Uradnih objavah Vestnika, se obvesti Službo vlade RS za reformo lokalne samouprave, Notranje ministrstvo RS, pristojno za upravo, in Upravno enoto Murska Sobota.
9.	Člen
Ta statutarni sklep velja 15. dan po objavi, uporablja pa se od dneva sprejetja.
Predsednik občinskega sveta Branko Drvarič, dipl. oec. Branko Drvarič, l.r.
4. Člen
V skladu z 49. členom in na osnovi 1, odstavka SO, člena ZLS župan občine predloži občinskemu svetu načrt organizacije oz. funkcioniranja samostojne uprave občine oz. skupne uprave zainteresiranih občin, pravnih naslednic dosedanje občine Murska Sobota.
.	5. člen
Z vsebino tega statutarnega sklepa, ki bo objavljen v Uradnih objavah Vestnika, se obvesti Službo vlade RS za reformo lokalne samouprave. Notranje ministrstvo RS, pristojno za upravo, in Upravno enoto Murska Sobota.
6. člen
Sedež občine je Gornji Petrovci 31a, 69303 Gornji Petrovci
7. Ben
Občina uporablja pečat okrogle oblike z državnim grbom v sredini in napisom: REPUBLIKA SLOVENIJA, OBČINA Gornji Petrovci
8. Člen
Ta statutarni sklep velja 15. dan po objavi, uporablja pa se od dneva sprejetja.
Predsednik občinskega sveta Karel Han, l.r.
Oi
Vroče cene veljajo do prodaje zalog, za takojšnja plačila ali pri nakupu na potrošniško posojilo, oz, najdlje do 25. marca 1995.
>MERKUR
strešno okno, Kovinoplastika^^'
SO 320,78x116 cm, s sen® J
34,g^!
Pr/ nakupu z Merkurjevo kartico zaupanja še najmanj 4
in največ 8 % ceneje.
a
%
strešno okno, Kovinoplastika bš SO 320,78x98cm,ssetf .








I'"
kis-
zunanje infra-stikalo, Steinel, IS 10,




enoročna sanitarna baterija, Unitas
Ljubljana, Elegance AO0305, za kad


sil
Vi

«■
.J
čiT*.'
nastavitev: lB°x 14'

r

4
I »i I Sib Vin odg gat nao
Pr po Qa i 1 1 odi I nav I 'sri I PTC I Čel i
3pti niis Čtu
f I riiO' S k
£.164,00
4.079,60


enoročna sanitarna baterija, Unitas Ljubljana, Elegance A00117, za korito

1
sobni termostat, ETA Cerkno, 720-410
2.898.00
hidratizirano apno, IGU Zagorje ob Savi, 331/3 kg

kabel PP-Y, Kabio Vrchlabi, 3 x 2,5 mm

423,80
lepilo za ploščice, Kerna Puconci, 25 kj
za zunanjo uporatio
klinker ploščice, Ljubečna Celje, glazi'rane, rjave barve
BOjO/m
’ * armaturna mreža. Kovinar Jesenice,
l,IS9,90.
098,35
J


električni kombinirani grelnik vode, Gorenje TIKI Ljubljana, 80 litrov, TEKG, Zn
33.699,86
cevno - objemni termostat, Imit
P-žica, Kabio Vrchlabi, 1,5 mm, različnih barv
Q69,4,2/4,2
1.391,50
1.034,90
P-žica, Kabio Vrctilabi, 2,5 mm, različnih barv

s »5^
oljna garnitura, Gook
16.255.30
električni grelnik vode, Gorenje TIKI Ljubljana, 80 litrov TG 80E
ri
-M
9475,50
,00
ekspanzijska posoda, Varem, 25 litrov
2.760.

9,50 /m
13,90/in
Tekapur, TKK Srpenica, 0.751
4J6O,6O
telefonski aparat, Iskra Terminali, Eta 855/10 S, rdeče, bele, črne in slonokoščene barve
armaturna mreža. Kovinar Jesenice, R 424,9/6
6.931,00
A' ■ 1 i
k')]


4 f'
I*


■•t -

garnitura vijakov, Spax, po 20 kosov: 40x30,30x20,35x45,50x50 in 60 X 70 mm
296,10
k"


I
34964»
WC-splakovalnik, Gorenje Uetalplast, Fontana 2002, NM
obtočna črpalka, Wilo, r
3
'/I L’ y :itrJW
naramna škropilnica, Detaglia,
DT-8L
3.244,gu

s i
dQ Sov
I Dai
I K
i' dan
, rilVj ' buj fise
^nai fbe
■ Tak
^4t{ Pok
P Pa!
izzi'
L čsh
I Pris
I
I i^tn
I Ptčt
’«tir
^Ost
718^
jjiol!
'^1
G ^Pr čsta
'■'ista
"sit!
“Pti '«lil
“Pti \ll
^>1
•krst
kombipor plošče, Novolit Nova vas,

v i'*.

debelina 5 cm, troslojne
1.137,711
Xi
stiropor, Izolirka Ljubljana, 2 cm, SGP12 A
157^/in^
MOŽNOSTVEČ ZA UGODEN NAKUP'
stiropor, Izolirka Ljubljana, 5 cm, SGP 12 A
393,50/111'
Izotem V4, izolirka Ljubljana
šestdelna garnitura. Bando, BO 019/G, za cvetlice
Pri gotovinskem nakupa 5.000,00 SIT lahko pla<^^‘
• na tri čeke
* štiri čeke z od ločen in plačilom (prvi ček zapade jf) naslednji mesec) ali na pas^^

1,SfiS,S3
2.699,80
s, 6, 9 ali 12 meseeev
Z Mericatjevt) kartico t>e(/a osnovni 4 % popust-
stis v TC Merkur v Murski Soboti infranšizingprodajalnah!

4j' as'

i i
T >
S
."to
S s

j i??
s J
r
f
februarja 1995
stran 21
1
A'
okrogla miza
I
mizo o delovanju novih upravnih enot
Kako zagotoviti kakovosten servis?
Toba
s«	Vestnikovo okrcalo mizo sodelovali vršilci dolžno-
J,; “ - - -	- -_______
“ Lendave, Tomi Nemec iz Lj'utomera In
*x|£ovo»ni**f'i^ Gornje Radgone, Pogovora seje udeležil tudi S*	Janko Volek. Prvo vprašanje, ki smo
»»i_. „ ^gornikom, je bilo; Kako sle se vživeli v novo vlogo
upravnih enot, in sicer Geza Farkaš iz Murske
% ®*Ml»(ti I S'"’"*®*"* je Bilo: Kako ste se vživeli v novo ?	■' ašl ta funkcija upravičila vaša pričakovanja?
ovanja ne
"»cinikov
po okusu
Mlinarič:
»Nedorečenost
»Če Odkrito, ir ■ ”
povem povsem
a	e vi;..h K-'-'-—
i«rih
“prave, ]e-ta na neka-
MS
kei
I	in
""'Snih
zame nova,
^0, ker pomeni
l''fctJadno
spoflso-
,- in ni možno HffSoČenih kompro--n »
predpisov dejansko povzroča določene težave. Od specifičnih problemov moram omeniti oddelek za urejanje prostora, ki je kadrovsko dokaj osiromašen, saj je več ključnih delavcev odšlo na nova delovna mesta v lokalni samoupravi, to je na občino, poleg tega pa je ta oddelek, kar zadeva lokacijska
’ J= povsem ’ '^tern v s politiko,
dovoljenja, v velikem
zao-
ker jg po-j ukvarjal, , naiK''°i ** dogovorih	.
liHiiiai«, rešitve,«	,
I Prri ^^®j® delo je bilo
in	2^koni- 1
R rato	predpi- '
1 težav področju ni- ,
-■ ^jebibn? ®’'’. me-	'
^^''lianip t ^^JOeijeno v usta-
'’3ni jjj, 1 tistih nalog, ki so
I	državne
iH ““O m sam ^^'^ih lastnih po-
S ^"^1 Po 5^.1	se
lig tudi okoliščin, Ker a "k’-	svetnik, s-
I '^brajh; 1' nezdružljivi, po	li
S hotti v ' P^^djetniStvo, f I 'horai "^slednjih mese- J f (Ipu ?'®hti sam s sabo.
efr dogovorih
^Moje delo je bilo i zakoni-
usmerjeno v usta-
uckih lastnih
po-


«tn
»Ib
;i sem se
'^^1 svetnik, sta
I '>o(n
i?1V In^; dl. Ie 1
-*<ii JI J prihodnje ttilln,	Vsekakor
’	-1»?* delo zame
-I

Stanku. Zato je osnovna naloga, da poskušamo vzpostaviti hitrejše reševanje teh zadev, da bodo občani z njimi zadovoljni. Naslednja zadeva, ki lahko povzroča določene konflikte, so kadri. Pri tem lahko namreč na občini več obljubljajo, kot to lahko storimo pri nas. Ob
delitvene bilance pa je predvidena njena zaposlitev v občinski upravi. Zaposleni v geodetski upravi in obrambi pa itak sodijo v ministrstva. Vsekakor pa bo boj za kadre velik, pri čemer smo zelo osiromašeni s kadri z visoko in višjo izobrazbo.«
Farkaš: »Zgodil se je paradoks: tisti, ki so zahtevali čimprejšnjo reformo tudi na področju lokalne samouprave in odstranitev ostankov prejšnjega sistema, so zdaj na neki način zopet zagovorniki karde-Ijanske komune, se pravi para-države oziroma stare občine, ki je med drugim imela tudi več kot 70 odstotkov oblastne funkcije, To je na neki način normalno, ker gre za resnično izgubo teh pristojnosti lokalnih skupnosti in njihovih funkcionarjev, Res je prišlo do centralizacije zadev, vendar pa mislim, da bo v naslednjem ob-
stavlja vlada na predlog ministrstev. Pri tem suvereno odločajo in za načelnike upravnih enot ni kakega manevrskega prostora, da bi lahko sami sfor-sirali kakega svojega kandidata. Dodajam še to, da dobi upravni delavec z visokošolsko izobrazbo okrog 85 tisočakov. Zato je seveda težko dobiti strokovnjaka z visokošolsko izobrazbo. To res ni vabljivo, toda plača je državna in zajam-
državne in ne lokalne? Kot zgled bi lahko navedli vprašanje planiranja prostora, dosti
V
zvezi s komunalno infra-

r _/
'U
u razdružitve niPrl J_i£ *	1
IT«,,'?'
So vV’’®'« po ^Ijali, l^hMneru
»v...

Geza Farkaš
državo in ob- jih problemov^ -	Nemec: » P
korektnem sodelovanju z županom pričakujem, da ne bo več-
«
Pomembno se mi
čena,«
Nemec:
»NaSa
upravna
dobju, ko bodo stvari jasnejše, prišlo do decentralizacije. Če
enota je prevzela 30 od 72 delavcev, kolikor jih je bilo nazadnje zaposlenih na ljutomerski občini. Pri tem ne smemo zanemariti, da opravljamo od 70 do 80 odstotkov del in nalog, ki jih je prej opravljala občina. Pri vodenju postopkov je že povsod potrebna visokošolska izobrazba. Ne bi se pa strinjal, da teh kadrov ni. Poleg tega bi morali odpraviti slab prizvok, ki ga je leta in leta imela občinska zgradba, CeS da
strukturo in odlagališči odpadkov!
Mlinarič: »Pristojnosti s področja prostora in varovanja okolja verjetno ne bodo nikoli v celoti prešle na občine. Gre namreč za zadeve, kjer mora imeti država nadzor nad uporabo prostora. To je zlasti pri manjših občinah, ki ne bodo zmožne zagotoviti ustreznih služb in njihovo izvajanje. Ravno določanje skupnega odlagališča odpadkov za več občin oziroma območje pa je rakava rana, ki jo bo težko ozdraviti. Zavedati se moramo, da smetišča nihče noče, problem pa se pojavi tudi takrat, ko hočemo narediti določeno smetišče po vseh pravilih. Takrat se vsa zadeva zavleče za pet let, preden je takšno odlagališče sposobno za odlaganje odpadkov. Zato bi morala dr-
(
li
l
B

tftk
zadeva reši prid občanom, ka-
“EPttniTi kjiko-
bom
vsenu svojjmi
potrudil, da
to dobro
.	sem prav-
,V’’^*nski upravi, sein	Upravno
C^klaii3_ vendarle pred-
vendarle pred-
"^uuarie pred-
'	■ V okviru

bh-
'til



JtMi	prostor,
'tj^^ih 6°spodarstva in
H?'-	'ot obča
j® seveda
kul

zdi poudariti, da se bomo morali vsi sprijazniti s spoznanjem, da občina dobiva novo vlogo in novo vsebino, torej da nima več oblastnega prizvoka, ki ga je imela prej. Po drugi strani pa se pojavlja država, ki nadzoruje tudi občino glede upravnih postopkov in porabe državnega denarja. Pri tem pa mora država zagotoviti, da bodo vsi državljani enaki pri vseh postopkih, zlasti pri določenih dovoljenjih. Tu zavzema pomembno mesto tudi občina. Sele nato se bo vrnilo zaupanje tako v državo kot občino,«
Štefan Gjerkeš
bodo občine tako organizirane, da bodo zadeve lahko kakovostno opravljale, bo država za to dajala tudi določena sredstva, Normalizacija teh razmer bo pripeljala do tega, kar se dogaja na Zahodu, kjer se zadeve prenašajo na določene
Tomi Nemec
Vinko Mlinarič
SO bili tu ljudje daljše obdobje žava v celoti, in ne v okviru
zaposleni v dobrih službah, niso pa dali pravih izdelkov. Mislim, da se ravno z dvigom izobrazbene ravni in mladimi ljudmi lahko povrne tudi dobro ime in zaupanje v to občinsko hišo. Glede prejšnjih funkci-
upravnih
enot,
takšna odlagališča na regijski
da bi se katera od novonastalih občin želela odreči solastništvu,«
Z župani in obdnsldmi sveti la^e do rešitve
Nove upravne enote so podaljšana roka države. Ali se kaže potreba po tesnem sodelovanju načelnikov upravnih enot z župani in občinskimi sveti?
Farkaš: »Upravna enota je servis za občane na območju nekdanjih velikih občin, zato je nujno njeno sodelovanje z žu-
pani
in
občinskimi
sveti.
Upravna enota pa je tudi ena od poti, po kateri se konkretne stvari lažje rešujejo v odnosu do države, saj bo na ta način možno priti do ministra,«
Ali se morda pojavljajo kaki nesporazumi glede uporabe službenih vozil?
Farkaš: »Z zakonom je določeno, da upravna enota dela naprej z vsemi tistimi sredstvi, s katerimi je razpolagala do 1, januaria 1995, V to sodijo tudi računalniška oprema, vozila in drugo, Ta vozila smo pač dali na spisek in ga posredovali v Ljubljano, Zdaj uporabljamo ta vozila, ne pa luksuznih, ki jih enostavno ne potrebujemo. Če pa ga kdo potrebuje, si ga lahko sposodi pri mestnem županu,«
Kako pa bo z delovanjem krajevnih uradov?
Farkaš: »Krajevni uradi so prešli v oddelek za notranje zadeve, Zakon ne pozna več krajevnih uradov, ampak jih ima za izpostave upravne enote, Ker so nekakšen servis za ob-
zagotoviti čane, njihovega Števila ne
bomo zmanjševali. Tako bo na
ravni, Te zadeve ne bo mogla obmoi^u nekdanje soboške ob-reSevati upravna enota, ampak '	'
^Stadbi pet ko-Poleg
S c in --
1 TV, . « nai»i
izpostava re-
javne prr sodnik za pre-
uprava.

Ri f, , 'lajemne po-
Ute, * ''div,	bo po-
(Jq_ ®*tpnost in trez-
Boj za kadre bo
neczproHfii
Koliko delavcev pa je prevzela vsaka od upravnih enot in na koliko organizacijskih enot se je razdelila? Ali je prišlo zaradi reorganizacije občin tudi do odpuščanja delavcev?
Gjerkeš:
»Naša upravna
'®°vatjanjih
Ateki ’ .
•»ekoliko
le -

enota je prevzela 45 delavcev in zaenkrat predvidevamo štiri organizacijske enote, in sicer oddelke za notranje zadeve, za okolje in prostor, za kincnjštvo
T# ■ *? »o.
' SL*”
•e.. 0n._ -f'*'*' UDTOVf fnr.
Po izjavi Tomija Nemca ima upravna enota v Ljutomeru v najemu računalniško opremo, katere lastnik je še vedno občina, ki jo seveda predstavlja župan. Lastnica, torej občina, je poskrbela tudi za vzdrževanje te opreme, kar opravlja delavec podjetja AGTECH, ki naj bi bilo v lasti župana. Po besedah Tomija Nemca naj bi v treh mesecih ta problem rešiti, saj razmišljajo o zaposlitvi strokovno usposobljenega vzdrževalca AOP-opreme, To se mu zdi najbolj racionalna rešitev, leto pa nameravajo ponuditi občini, ki se bo odločala o njenem sprejetju ali zavrnitvi. Če bo to prevzela morebiti celo kaka firma, pa bo znano kmalu, kajti ni izključeno, da se bodo odločili za javni razpis najboljšega ponudnika.
bolj občina. Sprašujem pa se, kako bo ta zadeva sprejeta na tistem obmoi^u, kjer je več malih občin. V težavnem položaju so tako v ljutomerski, gomje-radgonski in soboški občini.
čine ostalo vseh 15 krajevnih uradov, hkrati pa tudi vsi delavci.«
Nemec: »V Ljutomeru se teh problemov zelo zavedamo. Vsak krajevni urad, ki bi bil
.	. morebiti ukinjen, bi bil velika
položaj pa je nekoliko boljši izguba za občane. Po mojem v Lendavi, kjer imajo urejeno - -	-	- -
odlagališče odpadkov,«
Farkaš: »Dejstvo je, da je razmejitev že takšna, da je gospodaijenje s prostorom v pri-itejncs!! otrčinc, Ze z vidika
mnenju bi morali raven dela v teh krajevnih uradih še dvigniti in zagotoviti ČimveČ kadrov z višješolsko izobrazbo, dodatno pa jim zaupati vodenje USkStSrih noslookgv tj sg dg.
države bi bilo neracionalno, če slej potekali na sedežih starih bi imeli v vsaki od 18 občin ' "
skupnosti. Sicer pa smo v soboški upravni enoti prevzeli 106 delavcev. Prizadevamo si zaposliti prevsem visoko strokovno
onaijev se stvari počasi postavljajo na pravo mesto, saj se jim
v pokrajini ob Muri svoje odlagališče odpadkov. Ravno zato mora imeti država določene pristojnosti na tem podro^u.
občin.«
Gjerkeš: »Predlagat sem, da bi v sosvet načelnika upravne enote praviloma imenovali župane novih občin, kajti brez
kot so priprava srednjeročnih njih je težko usklajevati vrsto
in dolgoročnih prostorskih na-
omogoča opravljanje družbeno Črtov, gospodaijenje s stavb-pomembnega dela, vendar nimi zemljišči itd, To opravlja
usposobljene kadre.
Imeli
bomo vse notranje organizacijske enote, ki so predvidene na ravni republike. To so oddelki za upravno-notranje zgdeve, za okolje in prostor, za gospodarske dejavnosti, kmetijstvo in občo upravo.«
v okviru sposobnosti in izo-
ministrstvo za okolje, uprava
brazbe. Zato skušamo čimbolj pa samo izdaja odločbe, To pa
racionalno razporediti obstoječe kadre. Priložnost pa bomo morali dati tudi mladim izobraženim kadrom, ki že dolgo čakajo na zaposlitev. Predvide-
varno
le tri organizacijske
je dober ventil, da ne prihaja do anomalij.«
Nemec: »Dolžnost občine je, da upravnemu organu ponudi v presojo, ali je določena rešitev smotrna oziroma zako-
.	.	.	. -	Slišati Je bito, M bi neka-
in občo upravo. Od najemnih področja pokrivali celo pogodb za prostore in opremo regijsko. Ali Je to res? bo odvisno, kolikšno bo _ .	_	.	. .
*^Pruvli^	končno Število delavcev. Ni
1.	namreč vseeno, ali bo v po-

j^uarja
^kšne težave in godbi zajeto tudi vzdrževanje
takšen kh, *B ri/4 i ^Olastnzz
prostorov in bodo Čistilke
pro-
v upravni enoti. Pri nas nismo
; '■oiiscn pro- v upravni enoii, rn nas nisi 5^0^ lokal funkcije odpustili nobenega delavca je go- zaenkrat tudi ne računamo, '''bo I ’^islim državo, bi do tega prišlo. Ni zanem
Farkaš: »Ja, to je predvideno predvsem v gospodarstvu. Upravna enota v Murski Soboti je ena od petnajstih v Sloveniji, kjer bi bil tudi od-
in
zaenkrat tudi ne računamo, da
delek za gospodarstvo, ki bi v celoti pokrival vse dejavnosti
vo -usiim ■ "	bi do tega prišlo. Ni zanemar-
^'^f^zmerno Ijiv tudi podatek, da smo v zad-uik. JI,, , akor,™, i,._ njih petih letih na občinski
ministrstva za gospodarstvo. Kako bo to videti konkretno, ne morem vnaprej povedati.«
’*j za^ pomanjk-celo rekli,	,	. . ,	.
Jb"	činskimi funkcionarji? Ne gre m, forsiranje SVOjega
i^ari "t organizacij- nnnrrrf prezreti konkurence ,
' Srti? dod	to kadrov!	kandidata
' Pš ie ,^lpo otežuje, Gjerkeš: »Po zakonu bi se Kakšen pa je vaš manevrski -------------------------------------- ------------ ’ '
tla ho obsta-
''l nV.,
upravi zmanjšali število zaposlenih za 15.«
Načelniki brez
In kako je z prejSnjimi ob- manevTskcga prostora
nnrnref prezreti konkurence
kadrov!
ij
še
zadev. Nimamo kakih problemov glede uporabe prostorov ali službenih avtomobilov. Čeprav so tu stvari zakonsko zelo nedorečene. Zakon o upravi namreč pravi, da so občine dolžne dati na voljo prostore in sredstva, ki so jih upravni organi uporabljali do 31. decembra 1994. Recimo, najboljši občinski avtomobil sta uporab-
cSgIč, Z2. UCtVffTljC ilf" n**®- tla tie bi bila za okolje Ijala občinska skupščina in iz-deve, za gospodarstvo in obče škodljiva. Če v določeni fazi ne zadeve,«	ponudijo rešitve, je država
Mlinarič: »V naši upravni dolžna sama poiskati rešitev in občanom zagotoviti kakovo-
-i-p-iri iti cipAr 7» tintraniA Tk-UllVIV)	VI Wl U.   MU
»V naši upravni
enoti smo prevzeli 40 delavcev, poleg tega pa je Sest funkci-
vršni svet, uporabljali pa so ga tudi drugi. Zdaj je dogovor, da so ključi tega avtomobila na občini, kjer si ga lahko sposo-
onarjev, ki so bili zaposleni zelo pomembna ustanovitev
Sten servis. Pri tem se mi zdi dijo tako zaposleni v upravni
V prejšnji občini. Pri tem pričakujemo, da jih bo nekaj prevzela občina, oziroma jih je že nekaj, del teh pa bo imenovanih za vodje notranjih organizacijskih enot. Pri nas predvi-
d e varno
Štiri
enote, to so: oddellci za notranje zadeve - upravna smer, za občo upravo, za okolje in pro-
sosveta
načelnika
upravne
enoti kot vse občine,« Mlinarič: »Pri nas ni kakih
enote, ki naj bi ga imenovala problemov s službenimi vozili,
občina. V Ljutomeru smo to zadevo Že ugodno rešili, saj bo 4-Članski občinski sosvet reševal odprta vprašanja med dr-
organizacijske Žavo in občino,*
Gjerkeš: »S tem ko v občinah sprejemajo planske in prostorske izvedbene dokumente.
saj sva se z županom dogovorila podobno kot v drugih upravnih enotah.«
In kašen bo status tajnikov krajevnih skupnosti?
Farkaš: »To se pojavlja v tistih primerih, ko so delavci krajevnih uradov polovico svo-
štor ter za kmetijstvo in drugo vplivajo na izvajanje politike jega dela opravljali za potrebe gospodarstvo. Kadrovska gospodaijenja s prostorom. Ce krajevnih skupnosti. Te stvari
Kadrovska
za bregom nimajo ničesar, s čimer bi kršili lastne predpise, potem je za manjše občine boljše, če to nalogo opravlja država, ki naj bi bila enaka do vseh občin. Lendavska občina je ena redkih v Sloveniji, ki
bo treba sedaj razčistiti. Navodilo z ministrstva za notranje zadeve je, da se te delavce v skrajnem primeru obdrži, vendar naj se uredi razmere, če bi tudi v prihodnje opravljali dela za potrebe manjših občin
struktura je zelo slaba, saj sta zaposlena le dva delavca z visoko izobrazbo. Po sistemizaciji predvidevamo okrog 44 de-
Gjerkeš: »Po zakonu bi se j _
morali zaposliti v občinski prostor pri imenovanju pred-
upravi. Dva sta že bila imeno- stojnikov podrejenih enot? AU	_
vana za vodji notranjih organi- Je pri tem pomemben vaš poli- . lavcev. s čimer bi občanom za-■	“	. - , , (iifti profil ali pa prevladujejo gotavljali storitve v določenem
v
zacijskih enot. Ena od funkci- ।	_ _	. .
'iiit , ■ p^siav- onark seje upokojila, ena je Se medsebojni dogovori?
1’^kalni nasproti začasno v upravni enoti, po iz- - - -	...........
ani,, . deiavi zaključnega računa in
smo se
predstav-
Samoupravi

Farkaš: »Mislim, da tu za-
kon jasno določa, da le-te po-
roku.«
Ali je z vidika novih občin
_	nima problema z odlaganjem ali krajevnih skupnosti
smotrno, da so določene službe odpadkov. Ne verjamem pa,	MILAN JERSE

stran 22
vestnik, 16. februaija^
ve

O
4 (B
g^g
X
X m
B
UJ
©s
s
it
r
5541
S
cc^
<UJ
£fi
U*3SS;d st

s<a
p:
\l
3
<
z IB > O
Vi
>
4
Ž LB > g Vi >
<
z LB > O
Vi >
<
z LB > O
Vi >
Z LB > O
V) >
oc
<
3t:
Srn
B
po
'Sg <
f
o.
0^=3
5i='
televizijski spored od 17. do 23. februarja
v «*A.J	__
r=”S M S 5> a ■ii.'^ e Sd^a^c^-saS
T! t>

S
•č 3 E I
■'■a
iiis
■• Z_! -c

a
s h F rt
JGJm
«5
lis'
O.'J
-;	rt	'	O	O	O
—	t?	rt	b	en<n
A	B	g
00	£	rt	"tZ	C1	*M £
O O 2 O O
<*> m * o
-H O
z □ > o
(A >
<I
z IB >
co >
■C ‘ ? Si ■* s v> 5
.r
= I o £S “ . -o '
> '^SnS
3 _ »j'

03
G
£
i S I
*- o 3
--ij ^p-E-StJig^E« CB o Ejd = ”i;‘ "*“ .w c _ 1*-*®.
rt '3 »A
8 3 '5
'Š"^='5
7 •‘^ -2 P
rtO^mO X ►''O
rt
8
■g
5 B b ='3"’^ 7§S^79 ’
Š.S5<z c 1 S ?'.?ri-e7
• rt
cfc	_ vi od o ►‘i
I 78-^77"
oo
3 š’^
§ .H «2 o j2 rt v O"<uSSs’r5i '■^
rt C c ®v3 ? ® y i 2:=	Si'3-*£«S-“bP
.-i-SS	CbSisP"
O B'-i ’’£.r'..,.b. rt — - m “.2.'-. -:££i2v>5e'*^
e c w	fB B 1^ fvb .S
Q EŽŽŠ- g'’g"7^
-s , ^--šg'SoS2^
o 4>
.5 5
rt
I
rt n
(A JZ
' a.aš,ato ',i'
■Ji o p -g < J g . g E
§.7 ' “ I s I IS-S-s^a-g^358 4|35^<sa5a . £i
£ .1 ta 5 4 c: -i -5 5 7 .:3 'S--S S F“ -t^a T S S o o
ib-.zb^-Ss^a;^ 'g-J 5,|<=7 2<3 a ,S:4a& ■iZ « ' žb-s"© 11" 4 -že t-sSEgg SŽSS|gS^Sgi^^
' ^E*"
I X4 I rt
s
rt «<4 4>
<
Vi X
<£
.' 6
•S S
rt ( rt
5 Q 6
<


m
S’<

B -□ 2 Z ’’6Ž)
S»2 z-sHb''; «!5^W S"J.igb6č"iE^r ■o7 5 gTrS' I '-'7i;2’' , ? JS 7 a a i =i' Sf azSin C ta a g 2s2-1 2^51.3.2 5 , al
o- 5 £i nn a« I .—
M
7 Š s s a
2 &«•§■§ :i>s

rt —
e
I ** '
P	'
|,E , g|S“3ag
s« g 1=5 sSj^ 2 Sop-nt-;>« t?" i 5 0^857^1 4:«^-g22:^^2;c|-5| op , I o £ I (/> >1N 3
C
oc
^3
a s
f rt
h
*. S O
m
.a i-i
rt
F«-	"	I	rt
ai	O	<	o	B
2	E	=	s
t-	■*,£	o	O
■ -P P- A
a i
X
Vi >


t
iN

,	« ^r+
s -a	«“0 '
rt “■ N I B
> N
£S
^?9F-
D

^77 = s
h-^	2	P
-	- jM 8
».£ rt
gs
I 2 3 -_	_ JZ s 1'
" ,577 , , a ,i3,2
2 sl
ff
"«<8 š3 e7s"3 I A O
I	=
s s I TsSggji i 3 2eai .8 .^i=.š'a “	, I rt ^ .£.*
V) O«
p
gld5
v.
n N

" g-ai
c

® fflŽ 3 g-§ > «.n 5 g 1	g.ji,«'s
ag87gS:|g5 > :. Pop-' r-raCiJiST
s i>..7 B 3-$,,« s >.a 3	Ši5‘'^3 3 o g
^510 5-
rt ]
'm-,
5

3 J m š

p
49
rt
o’N > a- S
rt
o 4) rt 3
-	“ Č -p —
ac < X bS .?LL I A rt
-M O <n >• r^ op o o g
’ 2 ' fi ' a , ^S| 1 !
1 «
B <.' rt
■§ § 2
J
I I
(A
8:S,S
v. € o

522
,u

J

I iz
■ V"
■^2 e
"rt Z <1 ' >
4 S>
£bO 0'1 c iSS75 X fci rt p s '
2 g >;
'ki A = -'»H O !2 rt
«0 O 3
v <k ■/*) rt
£ <
" A
o.y
p X
. o « o — M g I ■; : I 'A
'7O-r2.Ss-	“
p 2 I 'c ■7® S '
■^=££^■1-1 ^7 = 1

*._5
v, I "S.
K» _ gll
7 3^ ' ■:
§2« oS-žiN^^p 47|IHs?S ‘ =3
a - s Sa s--' 2; Ji 2 “■
'"^'k^afl'57 '
flb Y rt , o*^ b-s/S^rt
I>I7S!7'O|&„„1S| š;i,||'°IŠsk
s. p 2
m C —	H
'Jš
»5
v>
.1'«
& rt
E“ 'T ■ u-=?2'^§ ' tISi3
DC
4 s e

'O
rt
"S 1
r9- ' t-*
d rt
, U,
3h
. . £. »i '-H JJ S I
v

« O -Sl O , =3 & s
3 'B 1, i N B =f — b _ Si P X 2. P *» r ■’
SLr^ b? ■£ '5 oi Q > :s»O 00 A *□ A <Zi A jbS
- a;9
<
cc
ii
p p
v>
rt
,4£ ? , “ , Sw£s s I o
« I
«	“7
£",1 «5 = * Si^; rfaiSTŠSr?

»A
a5
I <
rt
rt
.1 P

? ° P *5 S S S J
rj
Es bEž 5 ' ..-•_i-’rt bT ' ■ ^ bt* «"0^ G CA
b rt ? A-A "	4. •— —
IrS^" PNegC-- —
- £ £.7 rtlS.^O-U •
otrTt)'p*4^>- — bO ._ bib G a> —

sa-O'

8 SSS.|:='88
'tg'«7|ž77>7;^A
-SIss aI = .'ii ‘i «|a?o5
3š *g8'^S_g'^;Šš§K;
^7^L:ij7žinl;;
“ gg |B5o e8|--;ii|E;
it I v> = c Tl .rt . .J« o<eSjiAA
« m o A -b^ bj J 'B”’; '^aHsj;
-g C-- 00 Ol. — i
P I I 8 I >2 9Pi|
s s e “"S a A 2;5>| aji
>go a I ! 2 — at^O '■
rt
- a’yy
(
B
F.^
¥ r
N £0
.1“^^
<t 5^ <0 X < •N O < S
>
N
58
I «»E
g-
O0>^
rt Ji .. »V b lA m —
B c Ji
gsh
’-“i Jž""r □ > 75--|1g/,'.U gi'lpN7ST;s5 4:b^5Bp:hi .'^š 14^7^7-^? ><*• m aq o c ' o® s - " T g -- s g -X 'r' ■ .5 a J, E in a " 2 E o & o f-3 . •■•	BJt"'’ ^^22 Ort
E 4 L ši'i »“■ « ga-^.>^j= S — o §.£
:^O' OfJiago^f B)> c c “ rS-O 2
^u5 I a^Sis3?7"rS §2	“fis
-o P «	§88	“'7'S’S’§ E=3”"
&.£ I
5 I -
o

s e
c
b^ 12 ‘S <> b^*!
.2
K U«^« ' rt ' >•? S :a o "5.2.5 r 2 -06 T. P -rt 2 « .s . 2 »v 9 TTP
lir'
^ -•■ bT - - o s 5 : c §,1 Ea2
o S
v
*> S-
rt S rt Ji a P k A
43 “ 9* n
» g-2 c
gooi-^eoVrP ^S •XO©ib-. - rtoJO© ® “•“ £ iSt"'aTk!
o E 0’2o Q 2 A
'«C
’ o
C
i -r 2 = E -2 — ' -, -’«qQ ’vS?i—o©”® ^pS-p -F “• A .2,<S 0
rt
■. -o
Vi > <
>
t
5 K 5 O a5 bV e* 4T lA	ttib {
^;a-S25 S-S-itS "5S
2 5'
»
s
H 14= l></)XfiMA I t
■3“ I ,-.- _58'e:2 e 2 ■> f. T 2 — "I aS- - “ J O/J «

o

rt
t
a
cc
• -rt O'
'I t
><>
E^
oo
2 Šz37 '?x-7e ■	« o t r:
kj 'o as ^-(j .'s 1 o 2 _ Ab... ■. B>—’— ‘C p rt
v
I
rt rt
,. .. £.° “ iS 6 , , ■ -!-! ^ 5 " „ „ai;i r- ^ "'
O
tSs
14 rt
S "'fgi
Isc a
v E
»if v	o
g.?
£^. 3b-
Sl-ag!?
»V 4^ , v> ® c ’

I !
’	2
E S '
v
Br’^;SC’g Pišrr 'i'’^ vffrtrtSo
1
a: ' a,: g.7'c7,Bg'^s«ji: a'olu’’-^iS“> c5 go s
« oSs.E85^2°KS-?i sS^o g ?* tli'”; ;^!2g7o7^;SiS ,Ž2“ .
10 = 2 ? a S 'g S i
a-2 .■5;:
2 g : 8 gt S
c ®	-1'5 " "e
Oblrt &Sd,> 23 g« t
I o^^tt-TrbS"« 2
o« * c
«>
<'i£-£Ž?S:Š:Š|lfi^ Ortn d4-^ — « 14^ A<^ O g ? 6. > - " > > g'^'"' TŠsS.i-^iSBoS.iE E " £'<J g ? 7--!	■'.-, £0
s>7® i ž’’
ti «

•§2&S;='__--b„-rjj "^SU«.-. ="0'0 ^5""'^j7eS^^ 11 rijs
'^Vl JC
4 :g.° ±
, ir>o aot;: 5S, "aS® “‘■c§'š E^d-;|S ' ■»„ o
'?’^-
3a H

rt
rt « rt ' o-g

p . I s| ”
I cA
rt‘ 5
■SkS
2 I e;; *=
14 rt
137^
rt 6
rt ..
E
4
Vi X 4 •N O < S e
.fl,O
g'6
>
C
(2
r; Srn 2 887
2 7 .^S H J n r -o-. E ‘ 5^° 7 o " 5 n Jž-j-o >-§28 s I -c “ fitiJi 2 s , S -g iTj -s, sl « a.l8>š8 « y	-— rte • r’
"-"2^3C>'?&
ilMh i s a s o 3
43
_. .s
" !i i
■C
'?-S I 1-2^0 os N
“ S S 2 ’rt' p o i> 5p-rt .2
S i “ .■ *> I d.
rt
rt
<fl
'O
■r
a '~
2
rt
-Sis^o §
>
” iS'.?7.7-| 'Z.7. J, 'p-d S-iai^ _ .-
g £, iiM >2 ;g Q Š S
_	B Š
I I £ I N 3
OD
4)

X> "
.3
E 'J
*q6 'S — 5> - = 2 g £ I ? '-'> co
rt -'•
i I 9 s M
■hIb*
■g « —
’sH,^ ■

ao tk I CiTS
A .£ S « i
E5£ S5 64^J >^3 c^-oC ’ “5 tc.5 i=»«s»==h = =
a
-_ I 5-oS b;
'_ rt B4 rt #>.* S* A
2y flil:
.5 ® ' t
fr- S a Si *A 2:*^” 5
<? S:S^-:5 77i'hS^T;. ŠE°.2giq.SS^„S aS2?®5;-S?S.|-^
-S ■ B .. i g ;s " 1'2

rt
> S
2.a<^ •_-
v
rt
rt

O D

iS> 5 2 Od S SS , e 8Si|H-|S-2a 06 I <i0‘O
£
rt
06 I <<0
rt 11 >
I Q I cffi S
P
Sg gi5gg;2,g „ 85 ^'5 §28 sn a
C O	14rM p
5 a ' Š § -2» I I ' ‘P
6 ; 5 J ™

2 »
u
i_; §
11 4)
s: p ££ rt
A
P	£i rt
t	‘' ® *
Q I I 0^^
^S!n>
«Sr?
SS^
<N rt
šh:^
js 5 e 2
’3 rt o G Sj a. > J JZ v” ž^^ll & rt -b
' 2
L3S
' I '
T «
[3
4> rt
>
= oci.- 2-g^ ' ’S' ' p
2 ' ? E ^=' c p 5	:2 2 2 rt I
•-• K** h bi. - r: tn g cn
2^
rt
rt
cc
1 »5 rt
S
sra<-^, _■: " .4 i
I- M5
2

«„ž
rt
'>o o 7 »to

' i
O
1
2 S
I t^bS 14 A
.1 a-? i 5
;^is“ ■|S2®g
6
3	. §5 I
06 A.-, -rt £ > g'£gl“-S
s ^o; -i g
X
O
<£ I ^2 v5
N «
A
I 2®
5 'O
■S°".i,^= '
■ O^LP O fl r* a ^'r ^■a '9'1 .a 7 17^ ... jr. B > c .i 'C I C*tf*
5 e-o AT J o ?
5 2? ’ JS^Ss = = h8>^?^ Mj = "'5a2t' *' iazj® 7	'
S-Š ■n I Ji ’ J
u ( 06
2 rt ” _• -B
2 'c' bi ® 1 8 I '
-• *»
□ ’
.“ I	j.’: ji
2Ž£	Sa 6
71-6- a^ i8i,a_.|
»12 5 4 7 7 7‘ I ;s Ls, ^sjl-r >ts;-S8
2 b« t5 B -z L — “■ P
p I bw bi^ rt 5 2: «*.j	- c
- .■S.,s«i • -. „ Jb b( -o
rt
t® zz
7-s s
rt <A <{
E g S-s:? §
rt
Š a g «> S8“-Fjr _ <3 s a Ev-"’ l« £-^7^ B p S> S S S .2 ‘E 1^	5^
a .2® rt Sl alES^s^ «3 &N y 18
8-9
a
ŠS
V) 3 f
* B rt _Q
cc
■3 I 6j Sw' "
e; 10 I ■■ . wi „ .e
7 £.Z5.5:^
J Š 3 o 2
En u
S 'S*	«rš Ž 5"
g as ' g g '3, b-—H
>QŽ5iŠfo=^nŽ||
■5 2^ ' 5 g8*S^8 o i S^3S5^5G”88S'c p^'aiTiAi i
O rt
v
£ 4>
c
A

rt
O\
rt w
9 (O
' J1 J
15 I
M-sš^eI

* ■ -1 a S S S5 r ?
.2 —E
- 73:^ rt rt p AP
2
£ B o'O o B > s rt g -i A ° N L I o N silS

o
E
» . w H < M« (n X > N t I
rt
rt
t3&

S 7
N >

«2
.Sa
I I Hffl e*
-• J< e^X I I I O
*^'3
»o cc
5
rt rt << p-o (
■2-S: 5 sg 22
'J tL‘C3.x.a.*rt 2 _i
s s .8 5 S-Ec ž «3;5Ž ' §xm 1 J, §s-'> i5 asl-i?
.7-
= -■ Ss.£ " “ -3=<f ■
O
o
rt

’5x
<
'» r
o rt oOOOO^'av^»n J « c ctjO-mo c
u. b—« u u I_r v J _ v J V P : '■^ E.B-aS-s S-r-rtS Osrpps irtKir-oo rto-^o *-«l V	*’ “
r? rt
*-«l V
s ■
g d £
i ' -s ' 'S
“O cts O><fl (J» fsj
ii S '
I N

cc
..
- = »"” ' ='§^2° 2
o «o
2a “ Š'^
2 I
rt
,3.

V
tA
c ' ' «5
u p
Vi > <
>
g s Iz -a -
>□ ‘^ ci A ” :^^ 7rsK 14 A, F	t4
06	' P*^ ,rt I -o, -O c U
br..'— M ;s B._<J	rt
rt 2 ^.S _ — , ofikS
S’° 2 J 2 S S.ifc » a
— " bS	.t FTibi St?'
-SS|S-£5fc;^
b-"Z!^2
K) _; jj co -S 2

'Z.St c 13 B* rt
Vi
trt
V)
-s""
, nft^ ' O
c
C

1
® - l■il^ i^'"'
>v o £ rt ’
Ss'S^^s^sSt5S^s> as^^^rš a -	4 £	5 ffl S 5-D a
i«s’5siiš>“n=
■s	';°E=^:=
o m A *■> p s:3» gtd i
o
It e p*
i
m c2.S I
'g""?«
f rt tš 14 e ' l^g I :| rt 'S 4J O-*J < ^.B (V rt O VI St. §
g'O?i a|°2f ?-i 5,žt 1 27 ž
5'3^
i« « “1« S
J i-iF i ii: "tš i ' ss-B^g i4 > Ul Ji .2.0 »7 B 9-s®^ S'®? “	17^'=J2'i'4S3
■“ :± rt 6 •
K^S
X I
Vi X 4 *N O
S e
E ' <- -u p 9 ** o'^ «11 s":l' aSbSSjžsš -.pE-FSbp 5
; ra rt	p I
s
E
D
"Ci
s 0Q

C
cc
B »‘S ?g „
5 e
'® -E. £ s s ' Ž g:Ž5Sa8 j* — a Ul B . 4r
s s__________J ' §p2 s i E a, a-o o S|o>Suu2b® 4« §.«-55 ©7 P« a S-tH 5 Ji
I o < I (A c
“■ od
< I
' £■§
rt
5

- -
®'eS E = 8-,
-5 <=”'7’3 5'
5 s . 59 6"-:

,b — 2 - c A
2 «-*; 'C fe 2
“= 5»iii'6.SdS7 I gps<S‘d sSS7 > I '■ y
L

■o Os
^Q'_
C S rt b “
. ^0^5« go
I 5*	7» rt . *
^5718
«>
4*» I

C
o-;
>75
AČS-T ’^ 3*4 .-"l"
SS^R-S o a gS £ rt 2 . I Sl-3 I X
</5
CO O
_-rt ort«Aao ■ ± 5	g 2
P’3 25 E _
iT:
’^88gS'gt I Sep i-Sna^l B:&E 5-£5 »dd i =-o (to. ■§>« 25 s
A rt Q
5 « -
jSdBS.7?7.E8 , s
3 _
,i
e
,«
; rt rt <M !
e^3-ey>i
N
rt
A ’ <A t
( I
O
g-
Ski
rt
i	F g g 1> 1
c	š tJ . - c

I
6S>.^3S3«E^.Et .h575a41|ž^5 8č83a$§iiJ<s7;g S,- ^3 1	3^ ’ “
I ■“ 0“ •	_
I <’* 'sJ^o I .2.;^' A I 3
I $ 2 eji|2 Sls § i30§-
.X ” »J ~ 7^' j; „ 5 i " X '44 'E ei ^Ki o	■“
* B fli * 61!>
g«>&&5S5»SS ■“ c^SJ 5 s - s I ■=^' ' ' Oo«:S ■' ^^juiOrtrtes.
?So.2.|«o^<^5 S^N S
8 S s, — co
'1' ' "4 'iet^
“ ■'vM

'58o-t"
rt^ 'Ol i’JA^K>'t5
— r^rtrt
T2^5(±y,,_
bU ¥ u
•> rt
j5

. c '
2^ '

.s A Jr '.
Ji S.U-. a Q m
r rt 1> '* 06 P
• u Li
■h? F I
!=K' Vi X 4
»N O 4
V. IC. .3
^rS


:n as-s
1
7'aj,'? 'j t ■B’a = 'tr = z. 3 .>2r’^5 c E5
1 ^¥2 "-Sli”-Pn — e -“s--” » e o S
-. i - »
'4^
Šiz i ,S*Kl
3
<
|< , SS5
7" rt rt
. 00
V
m Kj


?5
w I	rt I
2 Bi |E; sl s
c ' u Ui 2. %B 3 Ji^ _« i?-r F H g-sgH;
,	gu.7'g2
SdjS ioŠ®^«g ^-ocon—fc" ^^-t3'-»oU ES|7p'=8;^|-3 ir I B .2.-Z i ■■ ■< “ ,r 5 B
B . ■
-S j W I ' 5 <" 2
c
,!U
« 2i7S7
■S-Sfa d '
f 2SiK'«’||Sg5<i
s "F'7 g'o •j S 437
S
“ rt ^'■
O' n S a '5 A o c1;E ,02;33o —	k> A
rt
J P
' ■? p-s_.
- ’
“.'" 00
<ša-i8 I; JO =■ z? z ’

I 2
2 Si2 - B o
v S5'£
5 B 5 E” §2’<^
Z 8 o - .
5 M.«
C to
rt
g
B
,« r.
n E
.£ p JS "
X
( rt
o
2
' S =
I ?i
*J
oa
I J$
■ ab^o-Fž 1 «4-0 1
_ . _________ I 'S^''-«
« 7^§ s ' ?	2
g Ž-" s'^e - ^3?: S
I -is c I X z I o
Šl*w3$'-2g°is i“7»7|^^7a=| ‘S	ai_(r rt(jj _
■Ss^.s«« o«
U ’“ rAA 2 ž P as SS-g^o I 25;-g.S.35
7 'ji f? 1 E
' Jb^b <1 —
a>
J
u w a
■«
4)

■ »rt ^s- 5 ® ” ? u -Ij,
« 58 »5" S7
a « ' 'il c ' a ,. e ■ — O rt—® s ^'s:
VWZb — w f- g 1^' o ] *J 3.”^ rt £ ’
JV "S I	s
’ " "^c gs.E^ SS -
a6’MpHŽ^*N.2 t
<a-* (N
Ij
8 o g
g
M
OP
Si ”
= (<►□ I
o«
Ul
2-a
fj
H
I š
2 rt B 1-^
t U N rt
XS 6 S-S KtCf Ej' g ?Slr £oo^ ? I
‘ ■* *
•f •*> ©
E
rt
1 I *

J Et^ A
E =	-	09
O- j( y 5 q.
d—b ■” ® «p 2
O o: I uj > I
Kj -T A a^ja 'Q E S O® T
I 197 ' ‘ O P
s «Z;7 2 = ’■ 75	’ "O »c
j£ I 3 rt
"	— c .5
« 5 5 "
rt E
)N

rt
O
rt
C — ' '	,• =»
.2 " 5 =■ o -3 v ' 3 I S« &« ■u Ji -“ir;"^ 9 > v 4.XO -■ «
0) p .s 1 2 5o^^Sv4
es-J!3.>g2s| Q 1 tl jk;^5
“ * J I ><2 c “ , — o -7 G j£
• - _ rt Ar --£‘40
SiS “
tii
>
b 1
** c
«.t
rt
I e —

o rj 3
rt P
'3 g I
E ' 5
* tA
=■ <9 1 I I A ‘7 C >Q
I
E
X
>

Ki V
n:^
p
K =
(4 >«
>
8 fift-C -• F .
Tfl >
•	6	■	xi
^ ..	,-'	=	*§	r4<Nn
E	v I	-O	S	I
S 2 X a to A B o rt * -- E a SE1 dK rt f*S bTS	I
® SP*^ “a • ■“ ^-^ e S> 2®inp »^'"bSt.S? F 1 E “	3 u o E
7^oS‘3 “ a^^SS'?-^S’5-„ 'rH’“’SoSBA Sc5**Bin3i^Ph I Effl l‘^8-^l2t8 'I?! l^gOŠj 7S®^<,5|5.ySS^ 7SS2i; Brtr-i I >NQQ I iO “o
C S
s s S5 rt rt ?=


' X-* ■' rzi
>>'*^ I c rt *><*'	>
^1177
' >-
s N«) s, s 'e o --N E > '■)
V3

u
‘ p,
I
u
4>
v

t.s
X
g c
I 'O B ® J « k
rt sp N
1-. t
I
(b
= iL.7


ob j A A X I I
I I
rt Sp 3 -
■§ 5>D rt « ,5	,
= ■ B
'®?l l^f
>* 8 a] rj - 5^
S'm'7^2 s-i ;p
S S-;
UA 35 E a.'-p ^.2 g.s a--’£i <fi n ao z I I
rt
■S
:« = 7 T S o -g -2 S23*2 6 =2« a S — m rt rt^^-. — o I t-i , . ž 1e “ = 3- ,= 7“>= ? ; bZ^i.aPc o > 2	-5« - o^^-p a
«l^-’‘e «> ' S-
»jSS c c
dii-S e
fe bi. '^ ** ” c* 18^20^5. o5 5 ■□''5 ■C->b.5?‘i-§s.?>5?;^_s i7sail82
o
S6/g2-y'3S 62 o. mi--'«'"^-!©'-
p-S 7 7 '3 > ° I E bb-m-^.- J? .B5 p S.'“-§^-q'<7
Al F- i/*No_CtC 'a £ .2,4 ' g » -a I E sl^z?^’2 .‘.Z-J?_ — C-rtoo^ — BZ ..F ibjt	*L .	_ ^^4
■s s
e , -a „ l--s_'7
8.2S*’=£a = “"M
O, A	—	• I r« r*.
4*-
■!s:2ts «> T £ Š* s

■ rt 6
i> ;3

2 I—
Vi >
>
Š S"'^ ■ , £
'rt ”

I
2 '> * 2
Ogl ,(8
'C ai a [A *i :jS t; .M? -'S P
n
.1°8,3
^ ' ' ž 3
“"S^a c š-š^ "" Š2® Sl 5 9-
<
Vi
Va^
•P3I 5 § g — > S B P K» IJ. >P rt ».b — .« ^J^rtCfiŽC- - ATstlS od dr 0 l^Om c UJ X n L A
bT JC
2 i” "s-L .
■5 a ; n a g
Z ač^ 9-^; §.=.-1 š
-S 38 ?„i I
ot-N P>O>dS i<-6m
< 'N O < 5
>
ir
— §io8 aec-gS^
' ^8 i a So" ' 8 I
"S -j =• “ -It.'^ 2 3 i
8

co q o
?ri«-
I rt(^
rt W
.	r-B S^S^-
|SS£g9i|s ,;iš>.' .£ I £-£-SSi9sV^ “	4 j.^ ^5*"^
s «8 >- 5 SmS
£ B I -5 p tdi ( ,
-^»■g t ' S 5 D ® ■«'j:'2 e
' ® s B 4 s s ■“ f£ bi.jcZEt^g^t^
S IB rt fb^ ? m
o el ' ' * Š o bi -4 O -ou-. ;r -B S -± S eo s o E S'^z2^3|,g'^| r S ' " g.s'^ 5.2 bi", afišiB ,ž>id5
« c O'
“ K 6 - r> -E
2
i> a«
■M

E B s c g pKtO BT3^ b 9 ^7 S;j^ Š 77l8: ~5,sš!7-$e.s
r - -.
8® S i
o —' 6£ .
-b
o
rt
X
S 6^48“z ffS - U S .


•sO
X

b*^
v B.
■^1
^šS-s
rt
«s:§-87^ ' -
rt

7 1 = S
is š ' - I ■ S « =■8	§■? ; s|sf
pm m O I Z «A c (A O
s'8 s °
«A M*
! 2 3 S ^ <■ ' IJ
«=!:<''M
S2 f“,2

c »


£

_ -	l||8,
g ■s I gS8S
,^E
■'s 1^-^C! SPa*.
a HS 6'3g,aS=5 3S
■3 2 -g -■
--
g-giTVR >;
3 i?„n a . . _._ = -^37 'SS:š2si2«l ž'-al3$s-,i &2|"t gSil^^^Sn.SzEa^r^ 5dd._ > >>5’'-' ;= '	“
»Ao«'— B-p BC- —
o 06 ■X‘b-i .MS
8 *-3
__Ji;'38 gPg »t 3 'Š 5 &2 »9 2 ®
^8|52i2* 4 Sfg ' o hP'^, i 21^ s o J3 z
I ' S« io_ ^.ai''='2-“n'o£"S	3 'O
o ^7 Pl
®£"^ri'$3i.h
8 S'5.SS
5S8y-Si5t^
5'C
»C '.S « £ ts
= -č 8 3 " -S ■g P-iM g-RS ^1“, §>e =:£
ci v 4 ;, F'a " F e 2 "i3 s o § £ l-c £j!«
'i* A
j;
u *^5k'-'JrtP‘s’i e:^
= I £ i ' ? ' I
F ® -‘ ?7
E
1,'^’^.SS'S
« 'P B PS
■5
•" 28^1^2 o
t^-^-SSSeš^t

«
«5 5
rt
A
I

ZCO I
ik s , 2
2*3?;-R-ciiJšs o I
1 rt Lu.	c
■nii|i<-’?i ^s-s-a^grii^
' ^•“©A §	2 2 » e 00 o ,5
od I a7 ■?■<_- • g.p,!.'go®?4'!p
rt 'P,'
• a.' gOs
8--8 >
|7 I B g s I b^ts '9-§
58
rt
rt
3
SJtS I
S^a ..
rt a
rt o * -3 « t-•* • - ^ “p
I «aj'E
—	— o • -• Uji	TJ
n-pP": _-’a*>«cS" ■**>'*-*P.- L
SF^p3^ ' S
o s 5 X4 ,'■1 * ’ tb
O
rt
at.'** sgSž * £ j: . ®
sl
rt
rt » I
1	2:
n S r-i ?

I
■H 1^- 3"
^S;
P
4
Vi
X
N
O 4
S
>
v
O *' £ in 2 rt
25? s
"odoE I g- S
g^< 2 rt
. (O
A
I
O
7£ g7 e =

Aj
rt c

rt
12 u? “
X
o^
I g’S2
T^‘S i Z.-|r-i-.£.Č
Sjf t go-g %
'C A Jff
o E^ g A
_ u '
S O 9-
rt
rt
'=■7 & .^62!gt
5 “ (U B K 't'- ^-N ,3 £ 7 a t " '7 g 3.7 ' 3 s s a 5^2-^ 1'1 S S ^3-5-SŠigJ.!=i§ I - .7 N^&g-
-; **
2 t-
O
o* i	8 «
3 9	- rj
rt
rt
Z Ž,7S13 H , 7S Q ■
e X
IB
srn«
C6
M
3
A
5 § 55 ® ’3
5 -S K ' trt
, e o ' 8
:: -S 3 :* M - ' id St^
L’t?' S S B “
islp"
I
•WQ-3
Vi
3 ?

' ■a
’ L 5
p-S
<
K
C
o
o
u
£g"75S-5 _5 »-s I
Q
'5 Su

■5 t :aS;3
14 ’;
. 5 . (A
p . I -7 1 □
S o i,1rx»' * e 3'i ' 2553 2
X 5 ;- A =■ t ±-
S
rt
u n '—• rr ckZ Z 3 A
:a&S

I 7
p
Sf ?
§ s
> > 14 > (/)
I«	'C b»-b b—i -Si. ■’*
7li«‘H^ti7 S^-S£*c^“’' ,'' 8Š5dF°‘®I(53» l? s fi« 7 S’Š-|3-g'3 eSS Gg g 7 ->n<C5 ,4 60 i£Q?O,.j:4-« lOd t I E iNJ
Miižiir

lA
<4
hsfirsrm «»
-■572’81'S	.0^7
J?
TA

rt
f
A
-5^3? I - s s L
£ .c s -sr o s o žv J'	b
Jt> Tk "O rt *J	Ajp /	%_
I,
■s
(
^^»Me.Jebruarja 1995
vestnik
stran 23
3^
A-



.1

Ih

J’
KMEČKA U DRUŽBA je odličen partner
a pomurskemu gospodarstvu.
I
i:




h-' 4. .d'
S

’s;
S
ll'-

■j’1

■f|
I X
ji
(

J*
h
s
i
tl
1
h.

ri ll il,
.1
U
r
7
It
i
/

1
Pred kratkim ustanovljena POMURSKA INVESTICIJSKA DRUŽBA 2, d.d., uspešno zmanjšuje ostanek razpisanega kapitala.
Pravimo:
Kmetijstvo in prehrambena industrija za varnost, turizem za donosnost.

Vemo:
l^omurje je regija, ki ima velike razvojne možnosti * kmetijstvu, prehrambeni industriji in turizmu.
O vložite v poslovalnicah hranilno-kreditnih služb in njihovih izpostavah ter vseh kmetijskih zadrugah in vseh slovenskih poštah
informacije tel: 061/ 132 60 47

ii&iS
'vO, d.0.0.
"VU| U.UtU.
^‘‘oigherjeva 19a,
^223<iL€nart ’
’‘K\
Vk
M V,
Preudarni Pomurci verjamemo v dobro naložbo svojih certifikatov. Čimprej se nam pridružite tudi vi!
POMURSKA INVESTICIJSKA DRUŽBA 2 d.d.
69000 MURSKA SOBOTA
KOCUEVA 14q
TEL, 069 32 097
FAX 069 32 S9S
Svoj certifikat lahko vložite v vseh enotah LB Pomurske banke, d.d., in drugih v prospektu navedenih mestih.
J
Namčniki vestnika-.ščeio nove
i

^1
1'1


SlENi;
toplina doma, radost življenja
Telefon: 0/62 723019
0/62 723215 Telefaks: 00 386/0/62 723 010
41!
'"' A * MONTAŽA * PRODAJA
Nižanje cen Oplovih ^ozil v Avtohiši rJ^anič & Co.!
^Sa 'a 17.900 DEM • ASTRA že za
“EM ----------- - -------------
VECTRA že za 29.999 DEM
za nagrado
! agencijo DE^bi.
OBČINA ČRENŠOVCI Prekmurske čete 20 60232 Črenčovci
RAZPISUJE v skladu $ 50. členom Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list Št. 72/93) in v skladu s sklepom občinskega sveta o začasni sistemizaciji občinske uprave naslednja prosta delovna mesta:
1. strokovnega delavca
občinske uprave
2. administrativ no4eh ničnega delaVca občinske uprave
Zahtevani pogoji:
1. - višja ali visoka izobrazba ekonomske ali pravne smeri
- 5 let delovnih izkušenj
2. - srednja ekonomska ali upravno-administrativna
MlStESftMI,
če boste pridobili enega naročnika za
■D
najmanj eno leto, vas bo nagradil z Vestnikovo kapo, takšno, kot so jo nosili naši predniki.
S
(0 >o
o. o cl

C
>« Vi > >
r
priiateliem, 30560“
če boste pridobili tri naročnike za najmanj eno leto, vas bo nagradil z vrtnarskim pripomočkom.



: H Če boste pridobili pet na-

ročnikov za najmanj eno leto, vas bo nagradil z malim električnim go-
Izpolnjeno naročilnico počljite na naslov Podjetje za informiranje, Sloven5ka41, M. Sobota.
spodtnjskim aparatom.

Spodaj podpisani................ (naslov in tel.) ............... je pridobil nove naročnike Vestnika 1. ime priimek.................. točen naslov....................
1.	ime priimek.................. točen naslov...................
2.	ime priimek.................. točen naslov...................
3,	ime priimek.................. točen naslov...................
4,	ime priimek.................. točen naslov...................
5.	Ime priimek.................. točen nstslov..................
izobrazba
- strokovni izpit
- poznavanje deta z čunalnikom
ra-
Izjemni krediti: R+10% brez pologa do 4 let
U****'*?ii v
0^ so na voljo v vseh i2ye<lbah! Kolmanič & co.
H	^ii-333. 412410, 412-610

"»* 1995.
d.o.o.
iSfafc' ^riCw)| Lovrenška c. 3, tel, 062 796-334 Murska Sobota, Industrijska 1, Maribor, Ruška c. 112, ■izM 97a tl’’ ^W-4O5 • HoiMT Atko. Lendava, Gornji 069 76020
CM^EL^
- komunikativnost in smisel za delo s strankami
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 3-me-sečnim poskusnim delom.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v osmih dneh po odlo-dtvi.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter kratkim življenjepisom naj kandidati pošljejo v osmih dneh po objavi razpisa na gornji naslov.

...rte)...
.... tel.....
o
'o cc
Z
. tel....
tel.
.... tel.....
L
... tel.........

I
I
stran 24
vestnik, 16. fepruaw
vestnik
LOGO
podjetje logistične opreme Lendava, d.o.o. Kolodvorska 43
69220 LENDAVA
Upravni odbor družbe razpisuje v skladu s 26. členom Statuta družbe delovno mesto
TELEVIZORJI
OBČINA KUZMA, KUZMA 24
razpisuje prosto delovno mesto
Pogoji:
tajnika
direktorja družbe
Kandidat mora poleg splošnih, z zakonom predpisanih pogojev izpolnjevati še:
- da ima visoko ali višješolsko izobrazbo,
- da ima najmanj 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na vodilnih oziroma vodstvenih delovnih mestih,
- da ima sposobnosti za vodenje podjetja, - da obvlada angleški ali nemški jezik.
Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta oziroma do uveljavitve statusne spremembe družbe po Zakonu o gospodarskih družbah in Zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov:
LOGO Lendava
Kolodvorska 43, Lendava, z oznako »za razpisno komisijo«.
- višja izobrazba pravne oz, ekonomske smeri 5. stopni®
- poznavanje dela z računalnikom
- dve leti delovnih izkušenj
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim
S"
nim časom in 3-mesečni m poskusnim delom.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v osmih o"* objavi na gornji naslov.
Sedaj
je


62204 MIKLAVŽ, Ul.
expoft - import trgo***’’ I
in storitve,

Družba za proizvodnjo bivalnih enot, Gornja Radgona, d.o.o., Ljutomerska29, 69250 Gornja Radgona
objavlja prosto delovno mesto
-DAEW00 37 cm
- DAEW00 51 cm
- DAEVVOO 51cm-nX - GOLDSTAR 51 cm-TTX - SAMSUNG 55cm-TTX - SAMSUNG 63 cm-nx
DISKETE SONY 3,5”
39.714 SIT
45.258 SIT
49.878 SIT
51.990 SIT
65.900 SIT
95.900 SIT
168 SIT
/Mshop
telefon: (062) 692-^’*’
MATIČNA FARMA JUŽNOAMERIŠKIH ČINČIL S 15-LETNIMl izkušnjami INTERNACIONALNEM TFlG^ KRZNA
POSTANITE NAŠ PARTNER!
ZAČNITE DONOSNO DELO - DODATNO ALI POKLICNO
POGOJ:
- ljubezen do živali
- nekaj začetnega kaP
J
vodje montaže na terenu
Pogoji:
- višješolska izobrazba gradbene, strojne ali organizacijske smeri;
- 2 leti ustreznih delovnih izkušenj:
- aktivno znanje nemškega jezika.
Rok za oddajo vlog je 8 dni po objavi.
Slomškova ulica 43 69000 Murska Sobota telefaks: 069/32465
PONUJAMO
VAM:
ZAGOTAVLJAMO:
SOS s
telefon za ženske in otroke, žrtve nasilja
061 441 993 ali 97 82
od 18. do 23. ure
drogerija
GABRIELA
- primeren prostor _ . - zelo kakovostne živ?
- strokovno pomoč
vse
^uv^lu punivv .g
farmske potrel?^
- odkup živali - ceno
zanesljivo poslovnos'^
Informacije o brezplačnih seminan>f' 'j ■ ■ ■ ■ ■
dan med 18. in 21, uro
KLAVŽ 062/692250, OPLOTNICA 819152, LJUTOMER 069/82334.,^ "I
GRADEC 0602/53654, CUNKOVCI
709049, VERŽEJ 069/87404
t


r,

■'
QE)

.K'







:.A,
s ■ lEs ’


f « s
Specializirana prodajalna kozmetičnih izdelkov RADENCI
I

Vse za nego obraza, fe/esa in las priznanih domačih in tujih izdelovalcev.
..y Pomurju lahko samo ph nas kupite vrhunsko kozmetiko LA PRAIRIE in JUVENA.
Prodajamo tudi kozmetiko ELL^^ BETRIX iz Nemčije.
S.
Široka paleta najbolj znanih parfumov po zelo ugodnih cenah.
Kmalu pri nas DAN NAKUPA ZASTONJ!
Občasno vam je pri nas na vol]^ kozmetičarka. Kdaj, vas borno obvestili po medijih.


Pri nas lahko izberete lepo darilo različne življenjske priložnosti-

Radgonska cesta 9, Radenci
I
I
I
vestnik, 16. februarja 1995
stran 25
vestnik
POSLOVNO
TRGOVSKI CENTER
UUTOMER PREŠERNOVA 28
REIMS
RELAX
069/22-928
HktA\ ri.AClI.t) Ril 6 ohHH kov, brez obresti, /Avarovank' plačila in nezgodno zavanna* nie sta ^kliuceiia v ceno.
i
H
vora NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO
I POMLADNA POTOVANJA~|
Itlalu/aviobos

OD 17. FEBRVARJA NOV POSLOVNO TRGOVINSKI CENTER
2 RAZSTAVNIM SALONOM VUUTOMERU
NIZOZEMSKA, PARIZ, RIM--NEAPELJ-POMPEJI, GRCiJA, BOLGARIJA	,
aMobus/aviohuš
KOSILNICO BCS, Irosilec za hlevski gnoj, rotacijsko kosilnico SIP. raukombi i. valjem, puhalnik Tajfun in cisterno Creina, 3200 litrov, prodam. Ho bar. Zg- Konjišče 9, p. Apače.
m-30I
TRAKTOR ZETOB 7711 z dodatno opremo, še nerabljen, prodam ati menjam za manjšega in bali rano seno, ugodno prodam. Tel.: 061 749 573. m-263
SILOS KOMBAJN in transporter prodam. Tel.: 82 835.
m-296
TRAKTOR TORPEDO 6206 C z originalno kabino, 1.300 delovnih ur, prodam. Partizanska 30, Bakovci.
m-342
MOTORNO KOLO VAMAHA FZR 1000, letnik 1989, prodam. Te!.: 70 731, zvečer.
m-238
MERCEDES 190 E, star 18 mesecev, garažiran, prodam. Tel.: 63 676.
m-351
FORD SIERHO 1.6 CL, registriran do decembra 1995, prodam, Te1.: 70 833. m-234
RENAULT 13. neregistriran, vozen, prodam. Kralii 1.
m-273
NIZOZEMSKA, PARIZ, RIM--NEAPELJ-POMPEJI-CAPRl, SKANDINAVIJA, PORTUGALSKA, SPANIJA^.______________
I SMUČANJE - ZIMSKE POCiTNICE |
KAPRUN (aviobus/avtobus), odhodi 4. 3. in 27. 4.
GERLITZEN/OSOJSČICA (Avstrija), FALCADI (Italija)
Telefon: 069/22928
n
I
motorna vozila
noncDircft
oopRAvrre Pie&AVOST ŽA VSELfJ UPOHAIR -SVVTOVMHrT
Stegne 27 tol.:0ei/57187S
1
(
5?r7^RELAX
21-928
kmetijska mehanizacija
'^HEDNO “OGATA '"<WVDIIA;
- KERAMIČNIH PLOŠČIC
- SANITARNE KERAMIKE
- ViSA	Z>1 KOPALNICE IN
SANITARNE PROSTORE PRIZNANIH TUJIH IN DOMAČIH PROIZVAJALCEV.
RAMPO za nakladanje živine prodam. Skakovci 60. m 244 CISTERNO CREINA, 2200 I, prodam. Nemčavci 3.
m234
TRAKTOR IMT 535 ALI 539 kupim Tel.: 46 715, po 16. uri.
m-235
SECKAR puhalnik prodam Jere bic, Lipa 50.
m-236
HLEVSKO OPREMO, za 10 glav živine, pocinkano, nerabljeno, zelo ugodno prodam. Tel.: 48 048, zvečer. m-346
TRAKTOR DEUTZ 7506 s tribrazd-nimi obračalnimi plugi, sušilnico za sušenje zrnja na kurilno olje, stroj za Sketlje krompirja, alos kombapj Klas, brane RAU z dvojnimi valji in bal Irko International 434, prodam.
Kihlaruvci 30, tel.: 65 647.
III-239
ČELNE NAKLADALCE za traktorje od 35 KM naprej z nosilnostjo od 700 do 1700 kg, z različnim orodjem, prodam. Tet.: 66 466 ali 31 818, zvečer.
m-340
TRAKTOR IMT 558, registriran, dobro ohranjen, prodam Krajna 73. m-345
TRAKTOR ZETOR 5345 in balirano seno prodam. Prelec, Središče 36. m-242 SADILEC, Ottov. 4-tedni. prodam Franc Fukšič, Plečnikova 4, Krog. m-245
LADO 1340, starejši letnik, neregistrirano. vozno ugodno prodam. Sever, Stara ulica 10, M. Sobota.
m-28S
RENAULT 31 GTX 3.0 injektion, star 6 let, poškodovan po sprednji levi strani, prodam za 4.800 DEM. Tel.: 42 530. m-315
MERCEDES 194 E, 2.3, letnik 1984. prodam. Tel.: 22 803.
m-316
IM V KOMBI, podaljšana šasija, dizel motor 220, prodam. Tel.: 45 088.
m-309
CITROEN AX, letnik 1994, prodam. Tel.: 40 265.
m-307
JUGO 45 AX, letnik 1987, karamboli-ran, prodam. Tel.: 48 283, zvečer.
m-251
TOVORNJAK TAM 6544, v voznem stanju, registriran, prodam. Janko Rožman, Črnci 32, p. Apače.
m-302
VW KO BI s kesonom in cerado, registi-ran, prodam. Tei : 22 790.
m-336
JUGO, pogoj prvi letnik, garažiran, kupim. Tel.: 32 920.
m-340
ZASTAVO 101 KOMFORT, letnik 1981, in ZASTAVO 128, letnik 1985. registriran, prodam. Hotiza 154.
in-278
CITROEN GS, letnik 1978, neregistriran, vozen, prodam. Tel.: 22 611.
tn-243
AVTO M, Babinci 56, prodaja vozila iz programa Fiat Scioneri: Punto, Uno, Tipo, Cinquecento, Tempra in Hyundai: Acoent, Scoupe, Sonata, Tantra, posredniška prodaja rabljenih vozil. Tel.: 81 507.
m-355
JUGO 55, letnik 1989, zelo dobro ohranjen, in PEUGEOT 205, letnik 10/90, s katalizatorjem, ugodno prodam. Gan-Čani 210 ali po te).: 41 196 m-276
zoeN^
d.«.«.
00852« 17*266-6 W 00852*17*266*691
Q 00652-17*266*692 00652-17*266693 00BS2-17-256-594
POKLIČI ME
00552-17-266-595
S 00552-17-266-596.1 00552-17-266-597«
I	00552*17-266-695>|
00852*17-266-699 ■


fif'!

PTUJSKI KAINAVj
SHOKVVALVFlOt,VN0lt0 NOC
a
hlika karnevalska dvorana in ptujske mestne ulice od 18. do 28. februarja 1995.
Sobota, 16.2, ob 10, pri otvoritev Karnevala (kurenti in pustne skuplnel
*b 17, nri srečanje Prlekof In prijateljev Prlekije s cel^a sveta
,	Od nedelje 19. 2. do petka 24.2.
™*™ ^7. do 24. nre show program z ansambli, kurenti, pustnimi skupinami, humoristi...
n. do 13.
Sobota, 25. 2.
tt« nastopi pihalnih kames^kili orkestrov, kurentov In tujih pustnih skupin v mestu In karnevalski dvorani	■
od 18. mre naprej VEUKI KARNEVALSKI PLES s shtw programom
.	Medej}*, 26. 2.
10. do 14. me etnografski Taienk v Markovcih" - Markovci In Zabovci pri Ptuju td* IS. ml velika karnevalska parada po mestnih ulicah
17- nti zabava s show programom ■ DAN KARNEVALA v karnevalski dvorani
Ponedeljek, 27.2.
od 16. de 18. me Otroška maSkerada (DPM in CID Ptuj)
od 18. do 24. me PUSTNI ŽUR ZA MLADE v karnevalski dvorani
Torek, 28. 2.
od 10. do 12. me Puatno rajanje za predšolske oboke 9d 14. do 24. me ZAKUUČNA PUSTNA ZABAVA S POKOPOM PUSTA
7	M* Mrk, ImoM ¥mm b boM Vtbonk,	>*•* b B«« tik
V	hUL L	l_	k..KXI - -----« ■ ■ « ‘
Mmm4> h kob k««i^ b^b*,	Mk«M h k«b|t b Mbt, HomK iNdUnk
Rk bok b iMbli b bfa«, Mbt-
PNEVMATSKO SEJALNICO,
6-
redno, za sladkorno peso s ploščami za zelenjavo, znamke Becker, prodam. Satove! 3. tel ■ 59 033.
m-319
KO MB ANJ EPLLE 211, motor razstavljen, kosilnico Odžačanko, dizel, motor s sedežem, traktorsko kosilnico, kardanski pogon, ugodno prodam. Nerad novci 14.
m-313
OBRAČALNIK SIP ŠEMPETER, dobro ohranjen, prodam. Trnje 91.
40'304
EXPORT - IMPOttT
FInanjnt Ingonirlng
ODSLEJ TUDI Ml V POMURJU.
Opf»iTMnJtfta dtnarfto ugtMtnI obnalnl m»rl In krtOtaroint pr»mn»lHv9na pOMlIlt,
P. E. MURSKA SOBOTA ArhIMkU Novaka 4 Tal, -taW*ka: (066)32948
V
VARNO VOŽNJO
VAM ZELI VESTNIK
POZVANJE
Veščarge Pužavec vas pozavlemo na
BOROVO GOSTOVANJE
Gostiivanje de se začelo obsfiižavati 19. sušca (febniaija) leta Gospoudovega 1995 ob pou devetoj vdri vgojno na tmaci ogengasilskoga doma v PUŽAVCI.

H« kuKntmoJe a Tlakam 40 % cea^ (amagočajo Slorenake iekmlcc)!
F99*Mte kapltl tomenlike preniRTslec, U on mnognia proat vrtop na v»e priredit« ta popnote t več krt 40. lefcrilk ne RrIu.
‘*“**M‘ X OB FWT0VI0 VIVAT Tiri t*I. 062 771-864, 776601, laka 062 773-8S4
A^a maa pozavlemo vas ino vašo poŠtiirano familijo!
ZOTiw»>iHb>*
PoknMtdjl karaend«:
**•'***"■ ® ’^9j- Pnetalaa Pta|. ItercaUiii, KIT Km Golci. lOF Km Godel, “ |9qiodirake dvjmaol RS le Vnd u InJoniiiraBje RS. Ot
Uradna Uskama ptujskega karnevala
Ttikami no^aočlč. MlUaTž
EMO
ETERNFk
t-r	f	I
t
Živali
NESNICE, mlade jarčice, pasme hi-sex in golden komet super braim (rjave), uvoz iz Nemčije, prodajaiPcriu-ntnsko podjetje Farma pri 'Mostu, d.o.o , po zelo ugodni ceni. Za atečje količine dostava zastonj. Kupec dobi.oi vsakih 1Q jarčic lO-odstotni popust ali eno jazčteo zastonj. Jarčits nnajc vsa potrebna cepljenja, to jamči prodajalci: z vso ustrezno dokumentacijo. Naročila prejemajo in dajejo vse mfoimaaje' Gostilna Tibija Horvata, NeniavEi, tel.: 24 393, Gostilna Benčec,Bakovci. tel.: 43 (170, Gostilna Železen Beznovei, tel.: 49 025. Zidarstvo Darinke .Zamuda, GaluSak, Videm ob Ščavnici, tel.: 68 044.
mpt
MLADE NESNICE, pasme lahko naročite po telefonu v -tigovnt! Suzane Kozlar, Nedelica, tfil.:TZZW,'in pri Francu Movrinu, Petanjci ,pri mostu, tel.: 46 505. Na vsakih deaet,ena zastonj.
mpt
KORUZO, luščeno, prodam, Hel,: "KI 524.
ROLETE, ŽALUZLE IN I LAMELNE ZAVES
IZDELUJEMO IN , MONTIRAMO.
ROLETARSTVO DANE KLANDER, DOMŽALE
Tel.: 061/721521 0609/617 ITff
2
>12 BSE, MARIBOR
, GLAVNI7RGT7 , UUBUAm .
t TRŽAŠKA 2 I
m«0!ZOfiRAW
v udnu od	.3. ob 16^00
WORD FOR WINnOiW6
Vtedauod6.3.-J0.3. ob H.OOjsMgmo
tečaj za začetnike
Za informacije nas poki ičitc, -poslali ran bemo brezplačen katalog. .'Braapoecliij imajornatnasthrezplačnihtečajev. |
S(062) 226-138
ll
stran 26
vestnik, 16. februarja 1

GOSPODINJE! če vam zamrzovalna skrinja toči ali ledeni, pokličite IZOLACIJSKI SERVIS F, HAJDINJAK;
Gornji Slaveči 6, Kuzma, tel.: 55071 Popravilo z garancijo na vašem domu.

L
SATEUTSKI SISTEMI
PACE IN LASAT OD 399 OEM, brezplačna montaža, garancija.
TAF, Trnje 61, tal.: 70 021. 111-318
J
TELICO, staro sedemnajst mesecev, prodam. Vogrinec, Noričfci Vrh 3, G. Radgona m-300
MLADE KOKOSl NESNICE, novi hi-sex. lahko naročite na tol.: 82 401. Na dom pripeljemo tudi manjše količine brezplačno.
01-353
PURANE, bele, velikane, si zagotovite z naročilom po tet.: 82 S38. m-352
TELICO, brejo 8 mesecev, ktmtrola A, prodam. Tel.: 45 074, m-344
ČEBELE V AŽ T čebelnjak in pribor prodam. Tel.: 21 964.
in-266
KRAVO, staro 6 let. brejo 8 mesecev, prodam. Mala Polana 30. tel.: 71 275. m-237
KRAVO, brejo 9 mesecev, telico brejo S mesecev, kategorija A. obračalnik in rotacijsko kosilnico, prodam. Panonska 64. Beltinci.
m-312
storitve
FRIZERSTVO PICOLO
Prežihovega Vorauca 5
M. Sobota, tol.: 24 652 se priporoča: »trajna« od 3.500 do 4.000, fen frizura od l.OOO do 1.500, »vodna« od 1.000 do 1500 in moško striženje od 600 SIT naprej.
TRGOVINA RUGELJ BARBI
Cemelavd, tel.: 32 920 se priporoča: velika izbira pustnih mask in kostumov, otroške trenirke, bombaž od 1100, svilene od 2.900. otroške kavbojke od 1.000 STT. otroški pajaci od Jutranjke že od 890 SIT naprej, kavbojke za odrasle 2390. trenirke mečkanke od 3.400 SIT naprej in plenice Pampeis 1.090 in 1790 SIT.
ROLETAHSTVO RUGELJ
Cemelavci. le!,; 32 920. se priporoča s svojimi ponudbami; rolete, žaluzije in lameiue zavese.
in-339
VINOGRAD, 10 arov, novi nasad, Šprinc, južna lega, prodam za 4.000 DEM. Informacije po telefonu od 17. do 19. ure na Ki.: m 229.
m-220
VINOGRAD, obnovljen, 6 arov, v Filovcih (Gaj), primeren za gradnjo počitniške hišice, prodam. Tel.: 47 048. m-293
STANOVANJSKO HIŠO, nedograjeno. 167m\ na relaciji G. Radgona--Trato, v kraju Zepovci, in nekaj zemlje prodam. Tel.: 61 595, m-282
NJIVE, od 25 do 45 arov, v Rakičanu, prodam. Rakičan. Kotna 27.
m-249
MANJŠE STANOVANJE, konfortno.
v Murski Soboti, za 50.000 DEM. delno možno tudi na kredit, prodam. Tel.; 32 948.
m-281
STARI VINOGRAD s damico v Bogojini in okrog 2 ha zemlje v Ivanjcih prodamo. Tel.; 23 225.
m 269
ENOSOBNO STANOVANJE, 46m-, v Radencih, v 3. nadstropju, prodam. Tel.: 061 1407 347.
m-277
50 AROV GOZDA, mešanega, in 9 arov vinograda, na brajdah, prodam. Inna Grabar, Moravske Toplice, Cuber 35, tel.: 48 299.
m-272
TRAVNIK v Puževcih (Krajna), 90 arov, prodam. Tel.: 45 038.
m-310
TRAVNIK v Žerovincih. 26 arov, prodam. Marija VunderL Moravci 39, Mala Nedelja.
III-264
13* ALI 3-SOBNO STANOVANJE v Vrtni ali Kocljevi ulici v Murski Soboti kupimo. Plačilo z gotovimi. Dill. d.o.o.. tol.: 32 322.
m-323
DVOSOBNO STANOVANJE v Murski Soboti prodam. Tel.: 26546.
m—338
DVOINPOLSOBNO STANOVANJE, 90m< v M. Soboti, prodam. Tel.: 22261. m-246
HIŠO z malo adaptacije, Cerovec pri Ivanjkovdh, možna hitra vselitev, velika 27 m. dolga obokana klet, mlajši vinograd, 450 trsov (burgundec, renski rizling), njiva, sadovnjak, vse površine 1 ha 30 ara, prodam zelo ugodno in po dogovoru. Informacije po tel.: 069 41 792 ali 81 529.
m-297
PARCELO, 14 arov, s počitniško hišico v Zgornjih Moravcih, ob asfaltni cesti, in mešani sadovnjak, prodam. Tel.: 23582. m-330
razno
delo
IZVAJALCA ZA TESARSKA DELA v mesecu marcu iščem. Tel.: Sl 941 m-295
PRODAJALEC išče službo v trgovini. Tel.: 87 957.
m-299
ZAPOSLIMO KV ALI POMOŽ-
NEGA SLIKOPLESKARJA z nekaj prakse. Tel.: 21 326. popoldan.
n>-357
D.O.O. išče akviziterje za prodajo na terenu za območje Pomurja Možnost dobrega zaslužka. Ponudbe na tel.; 60
557.
■1-298 ČISTILKO
honorarno zaposlimo.
Okrepčevalnica Horvat, Čren239O, tre-
nitlto mečkanke od 3.400 SIT naprej in plenice Pampe rs 1,090 in 1790 SIT,
I
VEDNO VEČ GRADITELJEV SE ODLOČA ZA STROJNE OMETE, Razmislite tudi vil zahtevajte prospekt. Styrian Lenart, telefon in telefaks 062 724 123. 724 707 ob delavnikih od 3. do 14. ure. m-259
PIZZE, MALICE, DRUŽINSKA KOSILA, pogostitve ob praznovanjih rojstnih dnevov, obletnic, sprejem zaključenih družb. Ugodne cene. Okrepčevalnica Lipa - Carda Hodoš. Vljudno vas pričakujemo. Tei : 069 59 018.
m-348
OBVEŠČAM JAVNOST, da sem na novo odpri servis pohištva v Murski Soboti, Lendavska 23b. Sestava, popravilo. dodelava. Priporočamo se! Tel.; 21 196.
II1-350
JEDILNI KROMPIR kupujemo. Tel.: 062 211 139, «0-294
SLAMO V BALAH in malo frezo. 4km, prodam. Sebeborci 108. tel.: 48 153. 00-241
STROJ ZA PRANJE POSODE, znamke Mile, malo rabljen in stroj za likanje z valjem, rabljen, prodam. Stanc Kerec, Krupbvnik 82. p. Grad.
m-283
DOMAČI MED, cvetlični, gozdni, prodam po 300 SnVkg, Prinesite kozarce od
vložene zelenjave.
Alojz Cigan.
posesti
d.o.o.
POSREDNIŠKO IN AGENCIJSKO PODJETJE KUPUJETE, PPODAJATE, ODDAJATE, HAtEUATE, SCETE... VSE VRSTE NEPREMIČNIN NE IZGUBLJAJTE ČASA IN DENARJA!
TEL IOKI 32122 FAX-TEt 1069)32322 A NOVAKA 4. M SOBOTA
Odranci, Ribiška 8, tel.: 70 173, m-275
PEČI na trdo gorivo, preproge, prevleke za odeje in trda drva ugodno prodam. Tel,: 24 493, m-347
SLAMO, v balah, večjo količino, prodam. Sifukovci 44.
m-279
SENO v balah, 600 bal. prodam. Horvat, Renkovd 124.
m-280
OTROŠKO POSTELJO z jogijem, športni voziček, zibelko in motokultiva-tor IMT 507 prodam. DuriČ, St. ulica 1. M. Sobota, tol,; 26 575. m-349
LESENO LOPO, 15m dolgo, kritina zatezna opeka, v dobrem stanju, in drva za posek prodata- Kupec mora sekati sam. Tel.: 45 061* m-356
CISTERNO CREINA, 22001, prodam.
Nemčavci 3. m-341
SEDEŽNO GARNITURO prodam.
Tel,; 49 078. m-287
FOTOKOPIRNI STROJ MINOLTA
EP 450 Z, malo rabljen, prodam. Tel.: 61 449, po 16. uri.
m-337
BELO OBLEKO za obhajilo, št. 9/123. prodam. Tel.: 45 088.
m-31l
AVTOPLASCE, rabljene, 145x13 in 155/70 X 13 za prorektor, kupim. Tel,: 062 766 197.
m-334

ROLETARSTVO RUGEU
Černelavci, tel.: 32 920, se priporoča s svojimi ponudbami; rolete, žaluzije in lamelne zavese.
m-339
VEDNO VEČ GRADITEUEV SE ODLOČA ZA STROJNE OMETE.
Razmislite tudi vi! zahtevajte prospekt. Stoiian Lenart, telefon in telefaks 062 724 123, 724 707 ob delavnikih od 8. do 14. ure. m-259
PIZZE, MAUCE, DRUŽINSKA KOSILA, pogostitve ob praznovanjih rojstnih dnevov, obletnic, sprejem zaključenih dru^- Ugodne cene. Okrepčevalnica Lipa - Čaida Hodoš. Vljudno vas pričakujemo. Tel.: 069 59 018.
m-343
OBVEŠČAM JAVNOST, da sem na novo odprl servis pohištva v Murski Soboti, Lendavska 23b, Sestava, popravilo, dodelava. Priporočamo se! Tel.; 21 196.
Di-350
ZAHVALA
Ob bridki izgubi nam dragega svaka
Franca Toplaka iz Lendave - gorice 06, 02. 1995
se z bolnim srcem zahvaljujemo g. dr. Terčku in drugim zdravnikom ter vsemu medicinskemu osebju kirurgije - urološki oddelek Splošne bolnice Rakičan, ki so v času težke bolezni našemu svaku ponudili visoko strokovno medicinsko pomoč, ga zdravili, mu lajšali bolečine in mu ohranjali življenje do njegovega zadnjega diha. Vsem izražamo cenjeno in javno priznanje.
Segovci, Maribor
Svakinja Marija Perpar ter njena sinova Zdenko in Mojmir z družinama
Tam, kjer si ti, ni sonca, ne luči, le tvoj nasmeh v srcih še živi.
Kako zelo, zelo boli, ko se zavemo, da več te ni.
ZAHVALA
V 32. letu nas je zapustil naš dragi sin
Borut Top ličar
iz Lendave
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujeva sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nama v težkih trenutkih stali ob strani, nama izrekli sožalje, pospremili sina na njegovi zadnji poti ter darovali cvetje in sveče.
Posebej se zahvaljujeva gospodu kaplanu Šancaku za pogrebni obred, hvala prijatelju Gojku in sodelavcu Borisu za poslovilne besede ter pevcem za odpete žalostinke in za odigrano Tišino.
Žalujoča mama in oČe
■


.r
Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni.
V 75. letu nas je brez slovesa zapustil naš dragi mož, oče. tast, dedek in brat
Franc Galunder ii Veržeja
Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti, mu darovali vence, šopke, sveče in za svete maše, nam pa izrekli sožalje. Posebna hvala č,č, duhovščini, pevcem za odpete pesmi, govornikom za ganljive besede. Prisrčni zahvala KK Ljutomer, KZ Slovenija, LD Križevci, GD Veržej, NK Beltrans, KS Veržej in vsem drugim. Vsem še enkrat - najtoplejSe hvala.
Žahgoči; žena Ana, sin Matija, hčerki Darja in Frančka z družinami, sestri in drugo sorodstvo

Smrt se izlila je v bledo obličje, pogled je zaplaval v neznani spokoj, ni več trpljenja, ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj bo).
ZAHVALA
^5. leto starosti nas je za vedno zapustil dragi mož, oČe, last, dedek, pradedek, brat, stric, svak in boter Ferdinand Šadl
iz Gradišča 27 upokojeni skladiščnik Agromerkuija
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, nam izrekli ustno ali pisno sožalje, sočustvovali z nami, darovali vence, cvetje, šopke, sveče, sv. maše, za cerkev ter v dobre namene, Hvala vsem, ki ste ga pospremili v tako velikem Številu k njegovemu večnemu počitku. Iskrena hvala dr. Savlovi za vso pomoč in obiske na domu-Posebna hvala g, kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpele žalostinke, govorniku vaške skupnosti g, Vezjaku, gasilcem z® pomoč in pogrebniStvu Banfi. Hvala sodelavkam in sodelavcem Agromerkurja, Mure, 365, in 213, brigadi, in Podjetju Kutse-nits. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat - prisrčna hvala!
Žalajači vsi, ki smo ga imeli radi
'I
I
I


Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da je 30.1.1995 daleč od svoje rojstne Bistrice v Torontu; kjer bo tudi pokopan, umrl naš dragi brat, stric in svak
Stanislav Lebar-Slavi
Dolnja Bistrica, Žiberci, Griže
Žalujoči: sestre in brat Rozina, Marija, Štefan in Heda z družinami ter drugi sorodniki
V iivljenju le skrb in delo si poznalo,
sedaj od vsega trudna si zaspala, odšla si tja, kjer ni več bolečin, a nate večno bo ostal spomin.
v 100, letu nam je umrla naša draga mama, tašča, babica, prababica in praprababica
Ana Kozar
iz Martiiya
V tihi žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikoiBt prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo v velikem Številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše.
Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred in pevcem Martjanec za odpete pesmi. Hvala zdravstvenemu osebju za pomoč.
Vsi njeni
V SREDIŠČU UUTOMERA ugodno prodamo stanovanjsko hišo> 150 $ kletmi> lokalom« 150m^« dvoriS^m garažo« telefonom- Tel j 061 125 6168-m-325
STANOVANJSKO HIŠO, novejšo, v Murski Soboti, kupimo. Plačilo v gotovim. Dili. d.o.o., tel.; 32 322. m—324
DVOSOBNO STANOVANJE, 57m< center mesta, staro4 leta, vseljivo takoj, ugodno prodamo. Dill d.o.o. 32 322. m-322
DVOSOBNO STANOVANJE, 55m< takoj vseljivo, v Murski Soboti, prodam. Mohiost obročttoga odplačevanja do Zlet. Dind.o.o„ tel.: 32 322.
in-321
VINOGRAD, 300 trsov, počitniško hišico, hišo z vsem inventarjem, skupaj ali posebej, rta Vinskem Vrhu št. 51, prodam. Tel.: 040 831 207, NedetiSČe 109. m-320
ENOSOBNO STANOVANJE v Murski Soboti, v središču Murske Sohote. prodam. Tel.; 21 271. in-343
IS AROV VINOGRADA - ŠMARNICA, s kletjo in cvremo v Dolgovaških goricah, prodam. Tel.: tn-317
SENO, babrano. pi tanjci 3, tel.: 46732. nt-268
»Todam, Kotiš, Pe*
MATURANTSKO OBLEKO, Št. 38, in krmo v balah prodam. KupSinci 17. tel.z 32 293.
m-265
REZERVOAR,
5000t
premera
1600mm xL^ 27(M)mm,maxtlak3bar, primeren za vino, kurilno olje itd ... prodam. Jovo Rafbar, Petanjci 55. m-305
MEHANIČNO ORODJE (FLA$EN-CUG), brusni aparat in razno drugo mehanično orodje ter dvoredni pletilni stroj Passap prodam, tol.z 65 138. m-306
KOMBINIRANI ŠTEDILNIK in tet-moakomulacijsko peč prodam. Tel.: 21 901. m-248
Frekikl
Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala, izdanega na Srednji gostinski šoli v Radencih, leta 1980. Metka Fartek. Šalamenci it>-30S
TRNOVA DRVA, lOm. rolete PVC. svetlo rjave barve, rabljene 1 leto, prodam. Tel.: 71 122. «0-314
SENO v balah prodam. Predanovci 3 a. m-290
Kje si ljubi mož in oče, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas?
Ko živel sem, ljubil sem vas vse, zdaj, ko me več med vami ni, ljubite me v spominu vi.
V SPOMIN
16. februaija mineva Žalostno leto, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in dedek
Pavel Klement
od Grada
Hvala vsem, ki z lepo mislijo pošto ji te ob njegovem grobu in prižigate sveče.

*




Vsi njegovi
J
Ko ugasne slednja tleča iskra, je zaman odgrinjati pepel.. •
Ob boleči izgubi dragega mož®’ očeta, dedija in tasta
Janeza Jaksiča
iz Gornje Bistrice
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami delili
čino srca in se prišli tako številno poslovit od našega dragega.
Hvala za vsak lep cvet, mnogo lučk ter vse, kar ste m** darovali.
Prisrčna hvala g. kaplanu, govornikom za besede slovesi in pevcem za žalostinke.	,
Hvala kolektivom Elektra M. Sobota, OŠ Beltinci, M, Sobota, intenzivnemu oddelku kirurgije ter dranis* sekciji Bistrica.
Žalujoči: žena, hčerki z možema (er vnuki Taja, Nej* Vrt^
d'
1
r-
,1 I
p
vestnik, 16. februarja 1995
stran 27
ZAHVALA
3- februarja 1995 smo pokopali našo drago mamo, taščo in teto
Marijo Banko
iz Murske Sobote
I
't I I

I
H
ajlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sose-DoNtk"	jo skupaj z nami pospremili k zadnjemu
P wku. ji darovali na grob cveje, vence, sveče in svete maše ter Na<	cerkev, nam izrazili ustno ali pisno sožalje,
sa zahvala velja tudi gospodu kaplanu za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Hvala tudi osebju pljučnega oddelka soboške bolnišnice.
Uražini Danko in Čančar
V 74. letu starosti nas je zapustila teta
Alojzija Šajl
iz Murske Sobote
^hvalj ujemo
. se sorodnikom, sosedom, prijateljem, nekdanjim sodelavcem Projektivnega biroja ■ wt)ota, ki so darovali cvetje in sveče ter jo pospremili
njeni zadnji poti. Hvala g, župniku za pogrebni obred tn nevpfm ________________ .. J- :_____________ ..
pevcem za odpete žalostinke. Hvala tudi internemu
oddelku, posebno dr. Tobijevi. Vsem Se enkrat - iskrena hvala!
Vsi njeni
"j ie leto dni le zemlja krije,
v grobu tihem mirno spiS,
srce ljubeče več ne bije, v naših srcih še iivrš.
V SPOMIN

22. februarja mineva leto Žalosti in bolečin, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, tast, dedek in pradedek
^iho ii
Ivan Toplak
iz Renkovec 92
J	je ob tvojem grobu, a vendar polno lepih
“^‘^■'iieob
□1,
floJ«. Hvala vsem, ki se z lepimi spomini njegovem grobu, mu prižigale sveče in prinašate cvetje.
^alujofi vsi tvoji najdragi, ki smo te imeli radi


ISt,

boleči in
Ljubezen, delo in t repi jen je, tvoje je bilo življenje, blas osrečiti si znala, vendar pred usodo neizbežno vsa nemočna si zaspala. Nam ostala je praznina in v naših srcih velika bolečina.
ZAHVALA
Po hudi in težki bolezni nas je v 74. letu starosti za vedno zapustila naša draga žena, mama in tašča
Terezija Križan roj. Knez iz Grahu noša 5i
“Nenadomestljivi izgubi se zahvaljujemo 'om	znancem, prijateljem in dobrim sose-
icveti	ste nam izrekli sožalje, grob prekrili
jo v taif	, darovali za svete maše in cerkev ter
Bvaia	številu pospremili na njeni zadnji poti,
n.ij dr. LiniČarievi rtafmnažni službi is Črni-Ti.i^
d,

Že leto dni te zemlja krije, v grobu tihem mirno spiš, srce ljubeče več ne bije, v naših srcih še živiš.
17. februarja mineva leto ž^ltiiUi in bolečine, odkar nas je rapu’ stila draga žena mama m sestra
V SPOMIN
Ibojka Emiša
iz Moravskih Toplic
Hvala vsem, ki se je spominjate, ji prižigate sveče, prinašate cvetje in se ustavljate ob njenem grobu.
Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi


Že teto dni te zemlja krije, v grobu lihem mirno spiš, srce ljubeče več ne bije, v naših srcih še živiš.
V SPOMIN
20, februarja mineva leto žalosti in bolečine, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče in tast
Viljem Cor
iz Kovačevec
Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate sveče in prinašate cvetje.
Žalujoči vsi, ki smo le imeli radi
Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok za vedno nam ostaja.
19. februarja mineva leto žalosti, odkar nas je zapustila naša draga žena, mama, babica in sestra
Ivana Husar roj. Marič iz Serdice
Vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njenem grobu in ji prižigate sveče, iskrena hvala.
Vsi njeni najdražji
Skrbno delo in trpljenje bilo tvoje je življenje.
V domu našem ostala je praznina, a v naših srcih bolečina.
16. februarja mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil dragi oče, tast in dedek
v SPOMIN
Franc Horvat iz Rakičana Cvetkova 31
Hvala vsem, ki se ga Se spominjate. obiSčete njegov grob in prižigate svcec.
Vsi, ki smo te imeli radi
V življenju le skrb in delo si poznal, sedaj od vsega truden st zaspal. Odšel si tja, kjer ni več bolečin, a nate večno bo ostat spomin.
V 75. letu starosti Je tiho zaspal dragi mož, oče, dedek, pradedek, tast, stric, brat in boter
ZAHVALA
Alojz Ozbetič
iz Gornje Bistrice
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje, sočustvovali z nami, darovali vence, šopke, za maše, v dobrodelne namene, sveče in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna hvala g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za lepo odpete žalostinke, govorniku KS Štefanu Žižku, kolektivu IJniverzala - SP Blagovnica Lendava, Gozdnemu gospodarstvu Lendava. Brodarskemu društvu Bistrica in vsem drugim.
Žalujuči: žena Rozalija, hčerka Angela, sinova Alojz in Stanislav z dnižmami, vnuki, pravnuka Vanesa ■n Tonček ter drugo sorodstvo
<7iki
V življenju le skrb in delo st poznala, sedaj od vsega trudna si zaspala. Odšla si tja, kjer tti več bolečin, a nate večno bo ostal spomin.
ZAHVALA
v 82. letu nas je za vedno zapustila draga mama, sestra, babica, prababica in tašča
Ana Čizmazija
roj. Horvat iz Turnišča
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo bolniškemu oddelku doma starejših v Rakičanu, sosedom, botrini, znancem in prijateljem, ki so darovali vence, cvetje, sveče in za sv. maše, nam pa izrekli sožalje.
Hvala sodelavcem Planike, oddelku 12-372 in oddelku 12-351 ter sodelavcem GEP KartonažeM. Sobota. Posebej se zahvaljujemo g. kaplanu za pogrebni obred, g. Benceju za poslovilne besede, organistu pri sv. maši, čevljarskemu cehu v Turnišču, pevcem, godbi na pihala iz Bakovec, g. Marušiču za odigrano Tišino in pogrebništvu Banfi.
Žalujoči: sinova Jožef in Franc ter hčerka Marija z družinami, sestri Marija-Vlasla in Barka
Kako je prazen dom, dvorišče, rmše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, te trud in delo tvojth pridnih rok za vedno nam ostaja.
Po kratki in hudi bolezni naju je v 50. letu starosti zapustil najin mož, oče, zet. brat in boter
ZAHVALA
Anton ^kaper
iz Doliča 74
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in prijateljem za vso pomoč med njegovo boleznijo. Hvala vsem, ki so nam ob njegovi smrti stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje.
Posebna hvala g. Župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke. gasilcem in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Vsem še enkrat - iskrena hvala!
Žalujuči: žena Angela, sin Tonček, tašča, bratje in sestre ter drugu sorodstvu
' PreŽalostni so naši dnevi, ker zapustil si nas ti, v naši hiši je praznina, a v srcih velika bolečina.
21. februarja bo minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in tast
Nemi, z bolečino v srcih smo se poslovili od našega
—. Lipičarjevi, patronažni službi iž črtni-nje gasilskim društvom, g. župniku za pisgrchcn l^^^oiku, pevcem za odpete žalostinke [cr im,' P a hvala pogrebnemu podjetju Vrlmjak ^setn še enkrat - iskrena hvala!
le,
Globoko
^Slujoči;
ni»ž Kondrad in hčerka Zinka z možem
N SPOMIN
Tomaža Smeja
itotez,
„ ie bita ^^‘''‘ienja.
.	^ȣ5 fio;,
“^neut tvojega trpljenja,
tnoinejša
Stefan Lukač
"jeni
*»Uki;
ZAHVALA
naši dobri
BABICI
Boris, Daija s Srečkom ter pravnuk
Aleš
iz Rankovec
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, prinašate cvetje in prižigate sveče.
Vsi njegovi najdrnžji
V spominu boš vedno z nami.
Mama Olga, sestra Miša in drugo sorodstvo
NI
I
Boris Jelcin - Prlek se bo na povabilo svetnika Andreja Hraste^ - Cigarillosa udeleži srečanja Žlahtna Prlekija □a Ptuju. Dokler bo šlo, se bodo pogovarjali o priključitvi Prlekije Skupnosti neod-
viSfflh držav.
»Meki so naj-
bolj bratski ruskemu narodu. So edini slovanski narod, ki še prireja tekmovanje, kdo veni noči največ spije, kakor so delali moji predhodniki v Kieotlju. Zdaj mi je tam ostal samo še Gračov. ki pa ga.prehitro vrže, zato se veselim Žlahtnaje Perlekije« je za Lotmerčki Beobahter izjavil Jelcin-
* * +
Encrik Zver - Bonaparte, ko je slišal, da se .AnA-ej Ge-ruDČer ~ B to k er posvetuje z dvornimi arhitekti, kako naj medi Soboto: »Vej san pa pravo, ka Smrklavec ne vej! Jes bi vfižgai Kučanovo delavnico pa bi s harfof po u leg spejvao kak nekda Neron, da je Rim vujžgao.«
* *
Slovenci bodo za nedoločen čas brez predsednika vlade, ker Kitajci nočejo dati Izstopnega vizuma Drnovšku - Jan-Zu Kanu, misleč da je njihov. V posredovalno misijo za njegovo izpustitev so liberalci poslali Ge-Zo Džu-Sana.
* * +
HaH> - Capone in Cipot - Mettemich sta izdelala nov predlog za lokalno samoupravo, ki temelji na nekdanji madžarski upravni ureditvi. Zavzemata se, za zdaj Se po mirni pod, za Goričko županijo. Sedež škofije, ki se bo
adimnistiativno
pokrivala
z mejami županije, naj bi bil v domu borcev na Vaneči. kjer bo ob razglasitvi županije in škofije spravna slovesnost med madžarskimi in prekmurskimi borci.
* * +
Jože Herman - Canon, te-ievizijsid snemalec, ki je znan potem, da lahko čelno snema izstop topovske krogle iz cevi in se ne premakne, je pred veliko težavo. Kot uradni snemalec Milana Kučana - Sezooca na njegovih pogostih znnanjepoliličnih turnejah, se troji, kaj bo, če bosta skupaj potovala na državniški obisk predsednik in zunanji minister Thaler, tukaj sicer bolj znan kot boltinskoga Jo-coja zet. »Zahteval sem že, naj mi priskrbijo najbolj ši-rediokamo kamero. Ne morem snemati Kučanove glave in Thalerjevega popka.«
* * *
Črettšavski župan Tomar iz protesta, ker se v Prekmur-sko-Prleski republiki kulturni praznik Še naprej praznuje v spomin na Prešerna, ne pa na Klekla. na dan praznovanja ni dal izobesiti zastav. »Kleklin su pijancov pa bab-njekov nej trpeli, « je izjavil.
* * +
Gozdaiji soboškega gozdnega podjetja so ministrstvu
resnice
Kalu žilici poslali
ovadbo zoper soboške žan-darje, ki na žandarmerijsko postajo za praznik kulture niso izobesili zastave. »Sum-ski« so svojo vlekli na drog ob petju svoje Zdravljice šou san prek po bukovju, pijan kak žandir »■.
ffiaN« KONJ
Radgonski mehurčki
Gornja Radgona ni prekmurska! Le kdo je menda odstranil vso nepotrebrto dejavnost iz lahko tako neumen, da misli kaj takega? Ni- mesta: betonarno, komunalo, Elrad, mesno smo pa niti Prleki in jaz na stara leta ne industrijo ... In potem se bo začel ukvarjati nameravam potovati na Ptuj, da bi urejal fvoje s sejemsko dejavnostjo. Novi arhitet bo izrisal uradne zadeve. Ali smo torej Štajerci? Hm .., načrte za bolj človeško mesto, v katerem bodo veste kaj, mi smo predvsem Radgončani in imeli prebivalci nemoten dostop do reke Mure Radgončanke, ki govorimo slovensko. Prav- m na bližnje vinograde.
Lendavski pered
Dober dan voščim! Čeprav smo še vedno v letnem času, '	' se že prebuja pomlad. Če ste bili
ki mu pravimo zima.
v vinogradih, potem ste že videli prve »rezače« vinske trie,' znanilce pomladi. Tudi zvončki so ponekod že prikukali v sončni dan. In Če ste si jih drznili utrgati, komu ste jih dali! Najbrž svoji ljubezni. Le komu neki pa bi jih, ko pa je bila
torek Valentinovo - dan zaljubljencev. Nikjer pa ni zapisano, da se smejo (za)ljubiti le mladi. Dovoljeno je torej tudi
v
zaprav srno ie od pamtiveka povezani bolj
Bojim pa se, da bo potrebno začeti najprej
Z Radgončani na oni strani Mure kot pa s ka- pri najbolj osnovnih zadevah. Avtobusna po-krSnim koli mestom na tej strani, ie da so oni staja. Groza. Niti Radgonska klepetulja več rajši govorili-nemško kot slovensko (kakor noče hoditi tja na kavo. Si mislite, kakšno kdaj, ko je bilo v njihovo korist, so tudi zapeli podobo Gornje Radgone odnese s sabo poi-
po slovensko).
nik, ki se pelje z avtobusom? Vse razdrto, podrto, zasvinjano, zasmeteno, založeno. Pa
Moje stare kosti od tega ne bodo imele kaj Še brez javnih sanitarij, kar je edinstven pri-prida koristi, kljub temu pa se veselim vseh mer. Tržnica - ta bi lahko bila prav prijeten napovedanih sprememb v mestu, V Špitalu noj kraj za srečevanje, če ne bi prepotentneži par-bi kmalu ukinili ta nemogoči gostinski lokal, ki kirali svojih avtomobilov točno na pešpoti, na si ne zasluži tega imena (ne skrbite, mladi si pločniku. Tudi na drugih pločnikih ni nič bodo vedno našli svoje pribežališče), v njem pa boljše, avtomobilov vse polno, pa nihče ne bodo s pomočjo Pokrajinskega muzeja uredili ukrepa. Sprašujem se, zakaj so ukinili par-
lični mestni muzej. Nekateri imajo sicer druge kirne prostore pred trgovinami? Kino. Nemo-
apetite, vendar tupan ne bo popustil: Naredite goče je v radgonskem kinu gledati film, ki je ;
mi to Radgono spet kulturno! Takšno je nje- napovedan, ker vrtijo povsem drugega. Sejem govo geslo. Zdaj mora še najti primeren pro- - ha, to bo počasi »ljubljanski sejem«.
štor za vse državne uslužbence. Mogoče jih
Naj bo zaenkrat dovolj, kajti spomin me
bodo celo poslali iz občine! Ne potrebuje jih, počasi zapušča. Vid žal še ne. saj si zna denar sam priskrbeti. Nadalje bo
Radgončan
En TOTI in TOTA izLotmerka
Ali se je tisti naš ribič, o katerem sva natolcevala zadnjič, že oddolžil onemu z levega brega Mure, nama Se ni uspelo zvedeti. Pravzaprav sta ostala pri rezultatu 1:1, in tako je najboljše vse skupaj pustiti pri miru. Zdaj so namreč pred nami pomembnejše stvari. Naš župan je z mislimi že gotovo na jutrišnjem srečanju Prlekov na Ptuju, To bo najbrž tudi priložnost za sklepanje kupčij glede novega regijskega povezova-
nja, kar se tudi nama zdi po svoje zanimiva zadeva. Kot sva že napisala, pa sva se midva uskladila v mnenju, da ne podpirava zamisli o novem regijskem smetišču v Lotmerki, Ce bo sedež regije na Ptuju. Potem bomo še naprej podpirali druge, oni pa nas bodo »nagrajevali« s smetmi.
katerih ugotovitvah naših Članov (občinske) Slovenske ljudske stranke, potem nam modrosti ne bi smelo primanjkovati, Zadnjič so lepo in pravilno presodili, da imamo
v
naši občini toliko strojne
O vsem bo potrebno torej Še
dobro premisliti in se ne pr en a-
g
gliti, Ce lahko sklepava po ne-

I
I
H
VESTNIKA!
Vaš Vestnik tudi tokrat ni pozabil na vas!
Tisti, ki boste poravnali naročnino do konca februarja, boste lahko med srečnimi izžrebanci in dobitniki lepe nagrade.
Pa ne samo to!
Svoje zveste bratce bo Vestnik
kmalu popeljat
na
zanimiv
VESTNIKOV IZLET ZVESTOBE.
Niste sami
V eStnik jv
rtr
9

t
L vmiu«
opreme, da bi lahko z njo obdelali petkrat toliko zemlje kot sedaj. No, ali ni to genialno spoznanje? Upava, da bodo sedaj še tako pametni in povedali, kaj storiti, da bo strojna mehanizacija bolje izkoriščena. Kot sva slišala, si je zani kmetovalec Štih iz Noršinec v ta namen najemal zemljišča na Madžarskem in Hrvaškem. Potrebno bi ga bilo vprašati, kakšne so njegove izkušnje. Kaj' pa klavnica za živino? Midva nimava kakšnih posebnih izkušenj, da bi lahko potrdila, ali so naši kmetovalci res večkrat opeharjeni v drugih klavnicah, Vetjameva pa, da se j*e to komu že zgodilo, in bojiva se, da nas bo gulila tudi naša klavnica, če jo bomo imeli. Slišati pa je lepo, da naj bi v Lotmerki zgradili lastno klavnico. Ampak, kaj bo šele potem s Ščavnico, saj jo mesnopredelovalni obrat Simentalka Že sedaj kar precej onasnežuje?! Tako vsaj pravijo drugi.
Prejšnji teden sva zvedela nekaj, kar naju je zelo presenetilo. V Babindh je doma prisilni izterjevalec. Ne bova ga izdala, da ne bi še od naju kaj prisilno izterjal.
Toda pustimo probleme, saj imamo razlog, da se lahko tudi veselimo. Pokazalo se je. da so številke našega mesta res dokaj ugodne. Kako bi sicer g. Z. M, z Glavnega trga zadel glavno nagrado v prejšnjem kolu žrebanja Podarim - dobim? In kako 'oi selč uaiua piš L pTisiO tistih 2,5 milijona tolarjev!
Cene rab|enih avtomolrilov
Kaže, da ponudba rabljenih avtomobilov na sejmu v Murski Soboti narašča. Minulo nedeljo je k temu gotovo veliko prispevalo lepo vreme, saj se je pri soboškem Agroservisu zbralo kar 64 rabljenih vozil. Tudi obiskovalcev, v glavnem radovednežev, je bilo veliko, lastnike pa je zamenjalo le S avtomobilov.
Cene sadja in zelenjave
Tržnica Tržnica
Murska Gornja Ljutomer Sobota Radgona
tistim v srednjih letih in onim, ki so stopili v jesen življenji-Taki se ponavadi spet vračajo (tako z mislimi kot z dejanji) v otroška oziroma »mladinska« leta, pa tako ne preseneča (pravzaprav bi tako vselej moralo biti), da se »dedek« m »mamca«, ki sta se prej velikokrat kregala, ujameta šele na stara leta. Zgodi se celo, da se, četudi živita na vasi (vsem 44 očeh), tu in tam celo javno pokažeta kot zaljubljenca. Lepo, lepo! Ljubi svojega bližnjega kot sam sebe!	,
Vselej, kadar se peljem po lendavski Kolodvorski uHep me pot vodi mimo nekdanje »marelnate« tovarne. Starejši se,]

j«
n'



S

J
i
Irl

I r !
Še spomnite, kako je bilo med vojno, ko smo vdrli v w . fabriko (udarili smo pač po kapitalistu) in odnesli vse, kar se je dalo, največ pa seveda dežnikov. Tek pa nismo uporab' Ijali le proti dežju, ampak so mnogi sneli svilo in si dali sešis srajce ali kaj drugega. Bili so pač časi pomanjkanja. vojni so se v stavbi usidrali Naftarji. Pred leti je samevala, nato pa so v njej uredili tovarno keramike. Delajo dobre izdelke in Ženi sem za valentivo kupil rtjihov model za peko potice. Ne gre pa mi v glavo, zakaj za vraga Keral oziroma njegov lastnik Tompov Jožek ne najde tisočaka za nakup barve, s katero bi prebarvali tista velika zarjavela vrata ob nekdanji portirrtici, ki stoje sicer tudi nasproti trgovine Oprema. Vselej, kadar grem ali se peljem mimo, me mika, da bi to sam storit, a se bojim, da bi me kdo prijavil zaradi motenja tuje posesti. Vrata me spominjajo na zanemarjene. ruske in kubanske tovarne! Oh, Jelcin, Castro! če pa bo zdaj kdo dejal, da je podobna »slikati še pred nekdanjo avtomehanično delavnico v isti ulici, mu čestitam, ker kodi naokrog z odprtimi očmi.
Bodite lepo pozdravljeni in ne pišite le zaljubljenih pisem, ampak (na uredništvo Vestnika) še kako »kritično«. Sem dva dni po Valentinovem preveč kritizerski? NAč^
n
r
Turnišče: cene pujskov
Minuli četrtek so rejci pripeljali na sejem pujskov v Tuf" nišče 14 živali, starih od 7 do 10 tednov in težkih od 15 dč 20 kilogramov. Povpraševanje je bilo večje od ponudb®, zato so prodali vse pujske. Za par je bilo potrebno odšte*' od 10.000 do 15.000 tolarjev.
Moja dornača banka r —33^   2^-
fP Pomurska banka d.d.
[_
J Murska Sobota
Menjalniški tečaj Pomurske banke z dne 14. februaija 1995, tečgji veljajo o® 15. 2.1995 od 00.00.	_
Srednji tečgj Banke Slovenije velja od 14. februaija 1995 od 00.00 dalje.
Država
Avstrija Francija Nemčija Italga Švica
ZDA
Enota
100
100
10«
100
100
1
Banka Slovenije 1.164,8653 2.365,4741 8.198,0805 7,7152
9.719,1524 124,4715
Nakup 1.115,00
Pradjg^
1,14«,»
2,270,00	2.323,» J.
7,950,00
733
9.330,00
120,10
8.180,0® i

9.S7S,»
122,te ■
Nižje obrestne mere
za posojila za posebne namene in druga vlaganja!
Za gotovinska posojila
* do 12 mesecev
* do 24 mesecev
R -f-15% letno
R +16% letno
Za posojila za porabne dobrine, nakup trajnih nih dobrin, za plačilo storitev, obveznosti in daj3l^!t za plačilo stroškov izobraževanja, nakup športnic glasbenih rekvizitov, za kratkoročna posojila za stan^ vanjske namene
I
■


Znamka avtomobila
Lada Samara Renault 4 TL Golf D Renault 18 TU Zastava 101 Opel Kadet 1,3 GLS Hvundav Pony LS Audi 80 E BMW 5201 24 V Opel Vectra 1,6 S Nisan Sanny 1.4 LX Audi 80 D Peugeot 205 Citroen AX Lada Samara 1500
Letnik
1988
1983
1984
1984
1979
1987
1994
1992
1990
1990
1992
1987
1991
1994
1992
Prevoz, km “ ~78.000
116.000
117.000
93.000 46,000 122,000
21.600
53.400
81.000
59.000
20.000
105.000
72.000
12.000
37.000
________Cena
3.500 DE,M
2.000 DEM 3.200 DEM 3.800 DEM
700 DEM 10.500 DEM 15,000 DEM 25,000 DEM 23.000 DEM 18.500 DEM 14.500 DEM 16.000 DEM
9.900 DEM 14.000 DEM
8,500 DEM
Jabolka Pomaranie Banane Mandarine Kivi Limone Paradižnik Paprika Endivija Mehka solata Radič Cvetača Korenje čebula
Zelje Rdeče zelje
■ .Kislo zelje
100 so
150 220 240 ISO 320 420 160 320 200 160 100
100 30
120
M.
130
120
150
220
270
300
450
199
240
200
240 ISO
120
100
120
SO 120 140 180 260
3»
450
ISO 400 220 220 160 100 100 120. JSSj
+ do 12 mesecev
* do 24 mesecev
+ do 36 mesecev
* do 48 mesecev
R +14% letno
R -b 15% letno
R -b 14% letno R-b 14% letno
Odplačilna doba posojil je odvisna od namena
kredit^»'
nja.
Posojila na odplačilno dobo nad 24 mesecev odobravaf^ na podlagi depozita v višini 15% od zneska odobreh®^^ posojila. Depozit se obrestuje po stopnji R.
Posojila za posebne namene pod ugodnejšimi po9^^'
* do 12 mesecev R -i-14% letno
* do 12 mesecev
* do 36 mesecev
R + 15% letno {brez depozita)
Dovoljeni negativni saldo na tekočih računih: R + l^’^«