S*eV. 236	Posamezna Številka 20 stottnk_V TfShl, V titrtflk 1*. IlOVtllbra 1920_Posamezna številka 20 stotlnk letnik XIV
Izhaja — izvzemli ponedeljek — vsak dan zjutraj. — UredniStvo: ulica av. FranClSka Aslikega Stev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — Nefrankirar.a pisma sc ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj In odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konzorcij lista Edinosti. — Tisk tiskarne Edlno«t. — Naročnina znaša na mesec L 6.—, pol Itta L 32.— In celo leto L 60.—. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57.
EDINOST
Posamezne Številke v Trstu .in ^okolici po 20 stottnk. — Oglati se računajo y širokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 stol., osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.», oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 2J stot. beseda, najmanj pa L 2. — Oglaal, naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. FrančiSka Asiškega štev. 20,1. nadstropje. — Telefon uredništva In uprave 11-57.
Iz zgodovine jadranskega vprašanja
Dokument iz leta 1914. — Pismo Giersa Sazanovu II.
Poročilo Giersa nadaljuje:
Ne smemo izgubljati iz vida tudi tega, da popolno zedinjenje Srbov in Hrvatov Se ni dovršen čin, da še obstoje med njimi trvenja na polju kulture in vere, pak, da borba Hrvatov proti ma* džarski vladi ne pomenja še trdne name* re njihove, da bi se ločili od Avstro*ogr* ske in da bi vstopili v Veliko Srbijo z iielgradom na čelu	.
Ce jemljemo istočasno v obzir ne* dvomljivo dejstvo, da bodo italijanske zahteve glede jadranskega morja ob se* danjih razmerah samo poraščale — je lahko predvidjati, kake težave čakajo še nas in nase zaveznike pri naši nalogi, da ustanovimo trdno stanje na razvali* nali južno * zapadnega ogla avstro* ogrske monarhije.
S tem ne mislim reči, da ne bi mi skupno z zavezniki mogli izdelati in na* riniti temeljitih pogojev politične pre* uredb i omenjenih slovanskih dežel, ali, da Slovenci in Hrvatje odstopijo od unorne borbe proti nemški in madžarski hegemoniji, a še manje, da ne bi se ho* teli podrediti naši rešitvi; ali, boji se — ako ta rešitev ne bo čim bolj odgo* var jala njihovim lastnim načrtom bodo* čcjH ustroja državnega življenja njiho* ve^a. — da ^e vzvišena naloga, ki smo si jo postavili, namreč: zagotovitev mir* nega skupnega življenja slovanskih na* rodov, do sedaj umetno razdeljenih, ne uresniči na^lo in hitro.
O kakem ujedinjenju Italijanov, na* seljenih v Avstriji, sploh ne more biti govora — tako močno so raztrešeni nji* hovi kraji. Zares kompaktno italijansko prebivalstvo je samo v Trentinu in na zapadnem kraju Goriške, ki leži na meji italijanske pokrajine, imenovane Julijska Benečija. V Trstu tvorijo nekaj nad polovico prebivalstva, so pa fakti* čni gospodarji mesta, in potem do go* tove meje tudi pokrajine. V Istri imajo samo nekoliko malih mest na morski obali, ali nedaleč od morja, a za tem, počertsi od južnega rta tega polotoka, pa vse do Dubrovnika, žive izključno v •obmorskih mestih, kjer ne tvorijo — iz* "^e:nši Zadcr — niti kolonije, ampak samo politične stranke. Italijansko, ali. bolje rečeno, poitalijančeno prebival* stvo slabo obljudenih otokov dalmatin* skega otočja je tako neznatno, da ne more prihajati v račun. Potemtakem so mote govoriti samo o takem terito* riju v Avstriji, do katerega imajo Itali* jani neoporečno pravico, t. j., o Tren* tin'i in o zapadnem kraju Goriške, ne pa o ujedinjenju vseh avstrijskih Italijanov v eno politično celoto.
Italijani pa — in tu treba razumeti tudi zastopnike umerjenih teženj v vpliv* nih političnih krogih, — da odstranijo nevarnost, grožečo Italiji od prehoda vzhodne Jadranske obali v roke katere* koli močne države: Zahtevajo naj se vsaj Trst z njegovo okolico, vsa Istra *n velik del Dalmacije pridružijo h kra* lje vini. Ha pa niti ne govorimo o Valoni kot ključu jadranskega morja.
Ni dvoma, da take zahteve — razun one po Valoni — nalete na srdit odpor od strani Slovanov, ki tvorijo kompakt* no maso prebivalstva vsega zaledja, le* žečega neposredno za tistim morskim krajem v mejah Avstro * Ogrske.
A pri tem mi je na misli, da je Ja* dranski prcSlcm, ki je tesno navezan na bodočnost vsega južnega in južne* zapadnega Slovenstva, samo del se ob* širnejše naloge — to je: ustanovitve ravnotežja v Sredozemskem morju, na* loge. katere pravilna rešitev ima poseb* no važnost za naši zaveznici Francijo in Andi jo. tako, da morem slutiti že sedaj kolike težave nam bo delala izdelava po* goja, glede Avstro * Ogrske pri sklepa* nju miru.
Po mojem umevanju se izhod iz labi* linta neizogibnih najnavskrižnejših zah* tcv, ki nas čakajo, more najti v posto? panju po sledečih temeljnih načelih:
1.	Določitev neomajnega načela, da vsa Jadranska obal v Avstro * Ogrski, od Trsta do Spiča. mora pripasti državi na.odov v zaledju. (Uporaba tega na* čela se more po potrebi razširiti tudi dalje na jug do grške meje.)
2.	Jadran se mora proglasiti kot nev* tralno morje, z zabrano državam, ki vla* dajo na njegovih obalih, da ne smejo -imeti na njih niti ne graditi vojnih pri* stanišč in trdnjav.
Meni se zdi, da bi pod temi pogoji Jadranski problem postal znatno eno* stavnejši.
Z uničenjem teh vojnih pristanišč bi zahteve Italije po istrski in dalmatinski obali, zahteve, ki jih ona opravičuje s pretvezno nujno strategično potrebo — izgubile vsako podlago. Ker Italija ni zgradila do sedaj niti enega vojnega pri* stanišča — trdnjave na vsej svoji ja* dranski obali, ne bo imela povoda, da bi v dotični vzajemni omejitvi obalnih držav videla kak atentat na njeno do* stojanstvo kot suverene države, in to tem manje, ker ji ostanejo širno od* prte vse poti za mirno prodiranje v te kraje. Vprašanje o Valoni, o Krfskcm
kanalu, o Otrantski ožini, to je, o vhodu v Jadran in izhodu iz njega, izgubi — četudi ne odpade popolnoma — vsako ostrino in bo eno bojevno vprašanje manj v evropski politiki.____
Odmevi Jadranske pogodbe
Protestni shod v Belgradu proti jadranski pogodbi
BELGRAD, 16. (S.) Vršil se je tu protestni shod proti pogodbi v Rapallu. koji se je srednje sponesel. Govorniki so bili Biankini in drugi udje Jadranske* ga zbora, toda ljudstvo se je kazalo ko* likor toliko neprizadeto. Policija je energično postopala in zabranila, da bi šel sprevod demonstrantov mimo sede* ža laškega odposlanstva.
izlove kom. Volplla o gospodarskih odaošcjlh med Jugosloullo In Italijo
BENETKE, 17. (S.) »Gazzetta di Ve* nezia« objavlja danes zjutraj dolg in* terview s kom. Volpi jem, ki se je povr* nil od sestanka v Rapallu. Najprej je go* voril Volpi o lozanski pogodbi. Volpi zatrjuje, da so se balkanski narodi zdru* žili meseca septembra 1912. v 2enevi v zvezo, ki je potem privedla do balkan* ske vojne leta 1913. Mir s Turčijo je bil potreben, kajti ko M se bila Italija dala zavleči od male vojne, ki je več časa trajala v Libiji, bi se bila nahajala v istih političnih razmerah kakor balkanski narodi leta 1912. Avstrija in za njo general Konrad, kateri je bil morebiti edini mož med Avstrijci, ki je predvi* devat da bo v najbližji prihodnjosti dvoboj med Italijo in Avstrijo smrto* nosen in da bi bila ena ali druga drža* va morala izginiti iz števila velevlasti, je bil takrat pripravljen, da nas napade in vsi z .Nemčijo vred bi nas bili pustili na cedilu. Kritikom lozanske pogodbe so tisti, ki so jo sklenili, raj še odgovo* rili z molkom. Danes je Dodekanez za* log v naših rokah in Rod je naš za vedno.
Meseca septembra je ibl Volpi, prija* telj predsednika Vesniča, v Belgradu radi pogajanj nekaterih vprašanj, tičo* čih se kapitaiov med Italiio in Jugosla* vijo; vtise, ki jih je tamkaj dobil, je sporočil vladi v Rimu. Glede podrobno* sti rapallske pogobde je predočil Volpi težkoče, ki jih je morala premagati ita* Iijanska vlada radi prejšnjih sporazu* mov glede Wilsonove črte, katera se je bila že skoraj sprejela s priklopitvijo senožeškega okraja in Liburnijo, za ka* tero se je imela že žrtvovati.
Kar se tiče Črnegore je ponovil Volpi to, kar je že rekel minister Bonomi. da se namreč v vili »Spinola« niso^ sklenile nikakšne kupčije. Vprašanje Črnegore ostaja še vedno viseče, ne da bi se radi tega kdo IkomlpromAtiral* "1
Kom. Volpi je na drobno poročal o gospodarskih vprašanjih, o katerih se ie on pogajal z ministrom Stojanovičem in z drugimi jugoslovenskimi odpo* slanci. O gospodarski zadevi bo raz* pravliala komisija, ki se najbrže sestane v teku dveh mesecev v Belgradu. V enem tednu se ni mogla skleniti trgovin* ska pogodba; izmenjane so bile samo ideje. Ne da bi govoril o resničnih in pravih železniških dogovorih, je začrtal kom. Volpi potrebo temeljite študije, da se olajša pritok jugoslovenskega blaga v Trst in na Reko.
Nato je več časa govoril o problemu železniških zgradeb ter dostavil, da bi se mogla zgraditi edina železnica, ki bi omogočila promet med Jadranskim in Črnim morjem, v dolini Drina in bi šla do Prizrena in Djakovice ter se združila z že obstoječo železnico. Luka Bar bo naraven izhod na morje.
Volpi je h koncu pripomnil, da imajo Italijani koristi zlasti v Dalmaciii, Bos* ni. Hercegovini in Slavoniji. Obrambo teh koristi varuje pogodba. Ogovorieni veruje v potrebo prijateljskega sodelo* vanja. Jugosloveni imajo skupno z nami največji hasek od vojne: uničen i e Avstro * ogrske. Treba jim je za to biti na straži z nami, da se ne poskusi pre* porod.
,.Times" o Jadranski pogodbi Ib D9 ftnonnzUB
LONDON, 16. (S.) (Zakasnelo.) Go* voreč v uvodnem članku o sporazumu med Italijo in Jugoslavijo čestita obema državama radi srečnega konca spora, ki je bil znatno nevaren za obe stranki in izraža mnenje, da ste si stekli obe stran* ki velikih zaslug za civilizacijo, s tem da ste odpravili nesoglasje, ki je stalno gro* žilo miru. List obrazlaga dalje podrob* nosti sporaz., ki je v resnici le kompromis in ki ne bo popularen v enem delu obeh narodov. Italijanski in jugoslovenski državniki so dokazali velik pogum s tem, da so se drznili kljubovati tem krikom neodobravanja, ki so jih točno predvi* de vali. Oni so jih sklenili vzdržati — pravi Times — s premislekom, ker jim je bilo jasno, da je za bodočnost nji* hovih dežel potrebn bistven sporazum. Mogoče, da bodo morali državniki ene in druge države radi tega kaj pretrpeti, toda v vsakem slučaju bodo imeli to* lažbo, da so izvršili veliko delo za svojo domovino in za Evropo. Govoreč nada« lje o zadnjih D'Annunzijevih početjih piše Times: Italijanska vlada ne more odvrniti odgovornosti od sebe, zakaj
D'Annunzio in večina njegovih legijo« narjev so Italijani. Njegova nekaznji* vost predstavlja nevarnost za notranji položaj v Italiji, kakor lahko z druge strani od dne do dne spravi v ne* varnost Italijanske odno&aje z drugimi državami.
Čestitke Take Jonesca Giolittlju k dose* ženemu italijansko ■ jugoslovenskemu sporazumu
RIM, 17. (S.) Gospod Take Jonescu je poslal iz Bukarešta ministrskemu pred* sedniku Giolittiju naslednjo brzojavko: Dovolite, da se razveselim z Vami nad srečnim izidom italijansko * jugosloven« skih pogajanj. S tem, da ste s prijatelj* skim duhom rešili tako vprašanje; ste naredili neprecenljivo uslugo ne samo italijanskemu narodu, kateri Vam je ta* ko drag, temveč tudi stvari miru, ki je danes glavni faktor političnega delova* nja vseh ljudi, ki upoštevajo velike od* govornosti sedanje dobe. Jaz sem bil prepričan že takrat, ko sem imel srečo Vas spoznati v Aix les Bains, da boste privedli h koncu vprašanje, ki se je zde* lo nerešljivo. _
I9 Innnnzi« nima mira
Agltectf« M sneksif* k Italiji.
REKA, 17. »Rektorski« •vet reške republike se nahafa takorekod ▼ staafu stalnega zasedanja, posebno odkar se ie povrnil diktator D'Annunzio s svojega sestanka ■ admiralom Millom. Tudi včeraj je bila dolga aaja, Id fe trajala črez štiri ure in na kateri se Je raspravljalo o položaju, ki je nastal za rsiko državo vsled rapallske pogodbe. Kljub razburjenju v »vladnih krogih« je zadržanje mestnega prebivalstva popolnoma mirno, kar po* meni tih protest preti nezeosni strahovladi.
Za jutri popoldne je sklican občinski svet Na dnevnem redu bo tudi tu vprašanje stališča, ki ga imajo zavzeti mestni očetje nasproti jadranski pogodbi. Pod pritiskom od zgoraj bo občinski svet protestiral proti sporazumu med Jugoslavijo in Italijo in še enkrat bo izražen* tu zahteva, da se ima Reka priključiti k Italiji
Po Veiizelosoven porazu
Volilno vznemirjenje na Grškem
RIM, 17. Posebni odposlanec agencije Štefani v Atenah brzojavlja z dne 16. t. m.: Med tem ko se je v noči od ne* del je na pondeljek razodevala zmaga opozicije, so se začeli širiti venomer protislovni glasovi. G^voriJo se je o pre? vratih, o vojaških prtJcucijah v Atenah, ki da se lahko dogodijo ali da so se že dogodili. Vsaki dve uri se je zdelo, da se izid volitev izpreminja, sedaj v prileg ene zatem v prilog druge stranke. Po* poldne mir ni bil moten, toda kroženje oboroženih oddelkov, zaprte trgovine in počivanje prometa je dajalo mestu ža* losten in strašen izgled. Pod noč so bile vse ulice zapuščene in tišino so motili le koraki službujočih patrul. Tudi po* noči so krožile najprotislovnejše vesti, toda današnji listi so povrnili zopet ne* kaj miru in predpoldne je imelo mesto svoj navaden izgled. Zdi se, da je vsa* ka misel na nasilje opuščena, z ene stra» ni radi Venizelosovih ukazov, na drugi strani pa tudi radi resnih pozivov k miru s strani prvakov opozicije. Izgleda tudi, da se lahko upa, da se ne dogodi no* beno nasilie razen nekoliko osebnih spo* padov in da se izvrši izprememba vlade po običajni navadi.
Glavne črte Venizelosovega poraza
RIM. 17. Posebni odposlanec agenci« ie Štefani brzojavlja z dne 16. ob 16'10.: Dasi niso urjuini izidi Se znani« se Veni« zelosov neuspeh razodeva kot zares ve* likanskega in takšnega, da preseneča največje pesimiste in najbolj rožičaste upe opozicije. Od 310 sedežev stare kopne Grčije si jih je pridobila Gu* naris Konstantinova stranka 240. Vsa kopna Grška razen enega okraja v Epi* ru, ves Peleponez in skoraj vsa Mace* doni ja. Evpeja in Krf so glasovali zložno za opozicijo, ki je pustila venizeliste daleč za seboj. Za venizeliste se je gla* sovalo tam, kjer opozicija ni mogla po* staviti svojih kandidatov. Venizelos in minister Rhallis sta propadla v Atiki,
a PoHtis na Krfu. Med vsemi ministri bivše vlade je bil izvoljen en sam na Krfu. minister za javne podpore Simos. Volilni izidi med vojsko bi znali kaj iz» premeni ti glede razmerja sedežev, toda vpričo dosedanjega izida ne računa Ve* nizelos s to možnostjo ter je predal re* gentu svojo in svojih tovarišev ostavko.
Hov! kabinet aa firiktn
ATENE, 16. Rhallis je sestavil noyi kabinet, ki priseže jutri pred regentom. RhalHs prevzame listnico za vnanje za« deve.__
Vprašanje spomenikov Habsburžanov v Čehoslaviji
PRAGA, 17. Na podlagi zakona, ki je bil pred kratkim odobren od čeho* slovenske narodne skupščine, so se mo* rali odstraniti z ozemelj čehoslovcnske republike vsi spomini bivše avstro* ogrske monarhije, Habsburžanov in vseh sovražnikov čehosiovenskega naroda sploh, kakor imena ulic, trgov, poslopij, spomeniki, avstrijska znamenja itd., iz* jema se je bila naredila za dela velike umetninske vrednosti, katera so se bila postavila pod zaščito vlade. Ker so se pa Nemci posluževali tega kot pretveze za demonstracije proti vladi, je bila pri*
siljena zbornica izdati dopolnilni zakon, ukazujoč, da se morajo tudi ti sporne* niki odstraniti in postaviti v muzeje do* tičnih mest. Predno je bil ta zakon odobren, so čehoslovenski vojaki od« stranili veliki spomenik Josipa II. v Te* plicah in ga prenesli na dvorišče tam* kajŠnjega muzeja. Istotako so naredili tudi v Hebu (Eger), kjer so porušili spo* menik Josipa II., katerega so pa Nemci popravili. Iz preiskav, katere je zankas zala čehoslovenska vlada, je razvidno, da niso vojaki naredili tega svoje vol j s no, temveč da so bili izzvani od nem* ških nacijonalistov, katerim je postal centralist Josip II., ki je nameraval za* treti vse nenemŠke narode bivše monar* hije, simbol njihove mržnje proti vladi.
Razlastitev habsburškega imetja
v Čehoslaviji PRAGA, 16. V imenu poljedelskega ministra je izjavil državni tajnik, da je vlada sklenila, da vključi v kataster na ime čehoslovenske republike vso last Habsburžanov, katera je bila prisoj ena Čehoalavaji *na fcodlagi feairit * germain* ske mirovne pogodbe. To je nekaka raz« lastitev brez odškodnine.
Rusi zopet na galicijski meji
Kamenec Podoljski v rokah sovjetskih Set
TARNOPOLJ, 16. Danes zjutraj so zasedle sovjetske čete Kamenec Podolj* ski. Ukrajinske čete se umikajo v ne* redu. Poljske oblasti tostran Zbruča so izdale ukaz, naj se ukrajinski oddelki razorožijo v slučaju, da bi pokazali na* men prekoračiti reko pod pritiskom so* vjetskih čet. Velike množine beguncev, ki iščejo zavetja na Poljskem, so se na* potile proti Klausiru.
Riisko-pollrka mirovna posojanja za sklenitev kontnega miru
VARŠAVA, 16. Poljska mirovna de* legacija je prispela v Rigo. Takoj za* tem je prišla tudi delegacija vlade Sred* nje Litve. .Na podlagi poluradnih vesti se zdi, da ima ta delegacija namen po* dati miroljubne izjave glede vojaških vprašanj in da tudi želi vzpostaviti gos* podarske, diplomatične in železniške stike z Letvinsko. Poljska delegacija je imela prvo sejo s predsednikom in tai* niki boljševiškega odposlanstva. Joffe je postavil takoj na dnevni red vpraša* nje sovjetskega protesta proti zanemar* janiu nekaterih določeb premirne po* godbe ob južni meji. Dombski je odbil ta ugovor in je protestiral S svoje strani proti kršenju premirja s strani soviet* ske vlade. Dopisnik lista »Karier Po* rannv« brzojavlja, da je Joffe iziavi! v pogovoru z ministrom Vasilovskim. da sicer Rusija ni umeknila svojih čet za premirno črto, ali to da se ne more sma* trati za kršenje premirnih določeb. Da* lje je rekel, da se pri ofenzivi proti rc* poljskim četam, ki so prei pomagale Po* ijakom, napadajo tudi poljski odde'ki radi tega, ker se ne ve da so tudi Po* ljaki na licu mesta. Sovietska vlada pro* si Poljsko, naj ne smatra to za sovraž* ne storitve proti niei. Vs*ed teh iziav je Vasilovski dokazal Joffeiu polisko poštenje, radi katerega Poliska ne trpi nesovjetskih čet na ' svoiem ozemliu. Poleg tesa je nastoial na potrebi vest* nega spoštovanja premirja.
ZMranle oollsklb M ob gornJeJlezlJskl meji
BEROLT.N, 16. Neko poročilo agen* cije »Wolff« pravi, da zatrjujejo vesti iz verodostojnega vira, da se na gomie* šlezijski fronti zbirajo močnejši oddel* ki poljskih vojakov. Nemška vlada je dala svoiim poslanikom v Londonu, Pa* rizu in Rimu ukaz, naj opozore angleško, francosko in italijansko vlado na to dejstvo in naj jih prosijo, da prouče predložene jim podatke.
Ljudsko glasovanje v Gornji Sleziji
VARŠAVA, 16. Glasom vesti, ki so prispele iz Bitoša, je določeno ljudsko glasovanje v Gornji Šleziji na dan 28. j a* nuarja 1921.
Avtonomija Gorenje Šlezije
BEROLIN, 17. Stalni svet združenih nemških pokrajin je enoglasno odobril zakonski načrt glede hvtcrfnomije Gor* nje Slezije. _
Volitve poslancev in senatorjev na Španskem
MADRID, 17. Volitve poslancev so določene na 10. decembra, senatorjev pa na- 4. januarja. Časopisi pravijo, da je sklical Don Jaimes Bourbonski svoie pristaše na sestanek, ki se bo baje vršil 8. decembra v nekem francoskem mestu (Lourdais). _
Z oUneva zbora Zveze Narodov
ŽENEVA, 1. Dopoldanska seja sveta Zveze Na. rodov je bila posvečena vprašanju imenovanja komisij. Lord Robert Cecil je predL, naj bodo seje komisij javne. Piviani je ugovarjal temu predlogu, Cci da je v nasprotju z vsemi parlamentarnimi običaji V svojem odgovoru je Cecil naglaial, da js važno zaioretesiratl svetovno javno mnenje za delo konference. Slednjič je shod sprejel kompromisni
predlogs Seje komisij ne bodo javne, toda objav« ljali se bodo zapisn«kL
Lloyd George ne pHda v ženevo.
LONDON, 17. »Daily News* iijavlja, da bo Lloyd Georife te«.ko Sel v ženovo, udeleževat 9© občnega zbora Zveze narodov, kjer njogova priaotnost v Angliji je nujno potrebna.
Zedinjene države pošljejo baje svojega zastopnika na skupščino Zveze narodov
PARIZ, 17. Agencija »H u vas« dozna* va iz Ženeve, da zatrjujejo nekatere še ne potrjene vesti, da je grof Bernsdorf prispel v Ženevo. V krogih konference se izjavlja, da je prišel grof Bernsdorf baje kot predsednik nemške lige za Zvezo narodov. Poroča se, da so Zedi* njene države najbrž sklenile poslati svojega zastopnika k skupščini Zveze narodov. _
VpraSanje obnovitve stikov z Vatikanom pred francosko zbornico
PARIZ, 16. Zbornica je začela danes razpravljati o zakonskem načrtu, ki do« voljuje kredit za vzpostavitev francos« kega poslanika pri Vatikanu. Nobles maire je naglašal, da eelokupnost rc« publikanske države ni v vprašanju, in zatrdil, da leži v interesu Francije, da vzpostavi odnošaje z Vatikanom.
PARIZ, 1 i. Poslanska zbornica. No» blemairc je rekel, da se očita papežu, češ da ni bil nov Lev proti novemu Atili. Poročevalec meni, da ne more zadržanje francosikh katolikov tekom 5 groznih vojnih let dovoliti, da bi se stavilo tnko vprašanje, ne da bi se krivično žalili. Ce bi bili imeli — je rekel govornik — med vojno svojega zastopnika pri Vatikanu, bi v tem času ne bili ostali brez infors macij o verolomni propagandi Nemčije. Vršili so se preliminarni razgovori, kateri odprejo gotovo pot odnošajem, ki se lahko vzpostavijo ne da bi se zahte* vala od francoske zakonodaje nikaka izprememba v zadevah kulta. Verski mir je v naši deželi kor.čnoveljavno določen in ne bi bilo na mestu, da bi se ta mir kalil. (Odobravanja.) Vzpostavitev odnoša^cv bo tudi brezdvomno koristen čin. Vzpostavitev odnošajev s Francijo, katero občuduje ves svet radi n'ene sla* ve, ima namen povečati prestiž Vatikana. Ta povrnitev k starim tradicijam bo ime]a za Vatikan velik pomen, in francoski katoliki bodo lahko vriskali od veselja, ne da bi posvetna in svobod? no misleča Francija mogla imeti krVsno škodo. Noblemaire je naštel vlasti, ki so sedaj direktno zastopane pri Vatikanu, in zaključil z besedami, da je treba iz? koristiti priliko, ki se nudi, za prihli/a? m"e k Vatikanu. (Ponovni aplavzi na ^esnici in posamezni na drugih k'opeh.) Herrist je pobijal v imenu radikalcev Nobfemnircievo tezo. Ko »e rekel, da ne fjre v tem vprašanju za verske stvari, temveč za vnanio politiko, je izjavil, da ne zanika moralne vlasti paneštva, ven* dar pa jo ni govornik našel tekom vojne nikier. (Odobravanje na levi strani in na skraini levici.) Herriot se jezi med dru« eim radi nebrižnosti Vatikana ob prilis ki mučeništva francoskih cerkev. Hev-riot je omenil, da je zaslužil v drugih ča=> sih papež priznanja vseh ljudi radi svojega posredovanja v prid slabim in tla» cenim narodom; danes gre za to, da se prizna ne duševna, temveč začasna oblast papeža. Herriot je rekel, da se ni mogel, v nasprotju s trditvami poroče* valca, predvidjen sporazum uresničiti ras di francoskega klera, ki je šel v Rim, da se zoperstavi prinoznanju zakona o lo< čitvi. Glede verskih pogojev v A!zaciii» Loreni protestira Herriot proti tezi, ki zahteva vzpostavitev odnošaiev z Vati* kanom. Dostavil je, da sc francoska za? ščita v Orijentu izvršuje za brambo svebode narodov, ne pa za kakšno versko korist. Govornik obsoja politiko, ki bi privedla republiko v Kanoso.
Noblemaire ie zaključil svoj govor Iz* javliaioč, da bi imenovanje papeževega nuncija v Parizu škodilo verskemu miru, ker ni vlada odredila istih mer previd« nosti. ki jih je smatral Bonaparte za neobhodno potrebne. Nekateri socijalt' stični poslanci so predložili ta*Ie po» pravek k zakonskemu načrtu o ustano* vitvi poslaništva pri iSv. "{Stolici: Fran* coska vlada se bo pogajala s Sv. Stolico glede preklica izobčitve, ki je bila izrečena proti osebam, ki so pomagale uveljavljati zakon o bratovščinah a v prvi vrsti proti odvetnikom likvidator? iev. Nato je bila seja odložena do četrtka.	______
Prihod novih zastav, ki so jih Uročile nemile« oblasti Franciji-
PARIZ, 16. Listi naznanjajo, da prispejo nove zastave, ki jih fe povrnila Nemčija, v (tirih ali petih dneh v Pariz. Mlaija generala Nelleta jih ho sprejela od berolln»kih In mooavkovtkih oblast^ katere so baje skuiale preprečiti, da bi se U zn%i, menja udeležila slavja zmage.
Pariš brez mlaka.
PARIZ, 17. Od preteklega poletja naprej 4e na», haj a Pariz v veliki krizi vzled poman kanja mleka.| Občinski svet proučuje ukrepe, f katerimi bi ai^ zagotovila otrokom in starim ljudem potrebna, kolf«: čina mleka. Najbrfo bodo zopet vpeljane omejkva' porabe po javnih lokalih, ki so bile v veljav! ofc1 času vojna Valed tega nastojajo listi na tem, d« mora Nemčija popolnoma izvrilti določbe mirovne pogodb«. Id ji predpisujejo, da ima izročiti gotovoj Število glav Sivine,
»EDINOST« štev. 237.
V Trstu, dne 1*. novembra
Twy<ioTt> uMi ob
LONDON, 16. Poročevalec »Daily Maila« v M »Hi breojavtja dne 15. novembra: la aaaealjivetfa i fra «e doznava, da je »Tob&go«, ena izmed treh
topedolovk, ki so minuli četrtek v naglici odplule od Malte proti Carigradu, zadel ob neko mino; podrobnosti o tem dogodku niso znane.
Izžrebani dobitki loterije Časnikarske Zveze
RIM, 17. (.S) V redouti gledišča Ar* ^entina se je vršilo žrebanje številk na? rodne loterije v prid ubožne blagajne za oskrbo italijanske perijodične časni« karske zveze in bolnišnice za sirote v vojni umrlih kmetov iz južne Italije. Premije znašajo svoto 800.000 lir, prvo premijo za 500.000 lir je dobila srečka 6 št. 103.777, prvi dve premiji za 50.000 lir sta dobili srečki s št. 349.419 in 889.350, pet premij za 10.000 lir so dobile št. 1726. 338 — 1, 565, 430 — 597.356, 1,449.895 — 1,279.316.
IZ JUGOSLAVIJE
Nova orijentacija? -Jutru« poročajo iz Belgradat Po vesteh iz dobro informiranih krogov je za u-stavotvorno delo nove skupščine zakonodajni materijal fe pripravljen. Upa se, da bo ustava v treh mesecih popolnoma izdelana in bo na to v kratkem razglašena, na kar bo ustavotvorna skupščina tudi še sklepala o postranskih ustavnih zakonih. Za to ogromno delo treba krepke veČine, ki rnore trdno podpirati in vzdrževati vlado. Takof po volitvah se pričakuje demisija kabineta, na kar se sestavi kabinet za ustavotvorno delo. Ta bo sestavljen iz demokratske ta radikalne stranke, Id ste se sporazumeli glede glavnih toček ostave. (To bi bila vendar enkrat ugodna vest iz Jugoslavije, če je — resnična. Dal Bog! Prip. ured.) t Obenem bodo izpremenjece vse pokrajinske vlade. (
Vrvenje v Hrvatski je veliko. Mislilo se je, da bi pravaši fvulgo Frankovci) vstopili v narodne vrste le na široki ^državnopravni < bazi. Samostalna Hrvatska, samostalna Srbija, samostalna Slovenija. ki naj bi — eventuelno z Bolgarsko — tvorile eno državo. Med niimi pa so prevladali elementi, ki bi hoteli, da bodi tudi poslej, kakor je J>ilo pred p&stankom te države. Prava hrvatska opozicija pa je proti sedanjemu stanju zato, ker: želi, da bi bilo bolje, nego je sedat'. Frankovci so.
—	ker jim je koren v tujini — vedno pripravljeni, iskati zaveznike izven države, med tujci, med Neslo\ani. Med njimi jc simpatij celo tudi z^ Bolgare, o katerih sicer radi trde, da niso Slovani. A vse to le iz kljubovanja proti Srbom. Zato niso u«pcli poizkusi, da bi Frankovce pritegnili v narodne \rstc. In sedaj se sklicujejo r\3 zlo, ki bije državo, češ: =>Ali vam nismo rekli? To vara je vaša Jugoslavija! Pri tem škilijo preko meje in
—	čakajo. Na kljubaj, v zaslepljenosti, poslavljajo za kandidate na volitvah v konstituanto najbolj omražene tipe, povsem araorulne ljudi. V svoji vražji oholosti — kakor pravi dr. Niko Krekvić v »Novostih« — se Frankovci dvigajo in grupirajo. odbijajo od sebe vse slovanske obzire ter zavajajo s:cer poštene ljudi, posebno po deželi. Na drugi strani pa rZajednica« in pa nekaj duhovščine, ki jo bega misel, da je Ljudska stranka« v Italiji silno močna. To je žalostna slika sedanjega stanja v Hrvatski. — Kdor ima Hrvals-kega ponosa, komur Slovanstvo ni fraza, kdor nI pozabil na muke robstva avstrijskega; raora na teh volitvah delovali proti Frakovcem. Silno so grešili listi, posebno elementi v »Zajednici.-, ki so hoteli Frankovce in Radičeve kmete pritegnili v narodne vrste. Posledica temu je, da stari bivši Frankovci — a la Petšić, Petrlčić — sedaj, zastrajeni,
.iščejo opore pri Radičevcih ter da so zaslut. v Štipi Radiću — kakor govore — tudi pameti in političnega pašenja. Kolikor se je revoluciji posrečilo, da je odpravila tajno diplomacijo, se je vsa za-tepla v Jugoslavijo, da ima seda} vsak birič svoje diplomatske tajne svoje »zveze* in -tajne- poti. Tipa takih politikov, ki ga je ostavila blažena Avstrija, se ne rešijo skoro v Jugoslaviju Sedanji ples ■ Pavličev in Radičev kaže na r.izkost političnega ■ življenja. Brezvestnost take politike je prava slika Jrankov«ke — avstrijske politike sebičnih politikov, ki so se vedno Igrali z največjimi svetinjami, prižigali svečo vsakemu vragu, in se prf tem predstavljali narodu kot — mučeniki. Fran-kovskih spletek jc dovoli; sedaj bi bilo treba lastnega odkritega in poštenega dela.
O^TVIS?® VSSll
Na delo! Kocka je padla, naša bodoča državna j ripadnost je ugotovljena. Nesrviselno pa bi bilo, ako bi se sedaj udajali obupu, kakor bi bilo nesmiselno in naravnost škodljivo izseljevanje iz na-iih krajev, iz npšega ljubljenega Primorja. Z izseljevanjem bi le pokazali, kako malo čutimo za svojo domoiino, kako malo ljubimo svoj narod, svojo rodno grudo. Ne izseljevati, ostati in delati v prospeh svojega prodanega naroda, v pov- . zdigo svoje kulture, svojega gospodarstva: to ie 1 sedaj naša \rhna dolžnost. — Predvsem je dol-' žnost na?c inteligence, da popravi tc, kar je za-kri\iia tekem dveh let okupacije, da se ta naša inteligenca povrne k svojemu naroda, da gre med svoj narod in da dela za narod raed narodom! Potrebna nam je konccntracija vseh narodnih sil, potrebno nam je vodstvo, ki naj sporazumno z vsem' narodom vodi politične, kulturne in gospodarske organizacije. Odstraniti moramo pred ."sem, ali vsaj ublažiti strankarski boj ined nami samimi. Našlo-! pati moramo složno, brer razlike strank, za ?voje I pravice, predvsem kulturne in gospodarske. Na I
irugI strani f« dolžnost naroda, da podpira inteligenco pri njenem delovanju in da odstrani vsakogar. ki note po poti. začrtani Ji od naroda. — Oprijeti s« moramo zadružništva, svezati moramo vse že obstoječe zadruge v močno organizacijo, in kjer takih zadrug Se ni, jih moramo ustanoviti. Ne smemo pa dopuščati da bi zadruge vodiH ljudje, ki iščejo povsod le svoje osebne koristi, in ki so jim ideali le postranska stvar. Na! narod Je proleterski narod In se mora kod tak tndi organizirati. — Obuditi moramo vsa naša kulturna in politična društva ter jih koncentrirati Nnie središče, kulturno in gospodarsko, mora biti Trst, Id |e tndl naše naravno središče. — Na delo. preko vseh ovir ne glede na žrtve! Brez žrtev ni uspeha! Ne zapirajmo se v sobe, ne zbirajroo se v tesnem krogu, ne kritizirajmo po kavarnah ife gostilnah, ne polemizirajmo brezmiselno po časopisih! Na delo! Ven med narod! Na deželo med naše ljud* ftvo! V bej za zmago, v boj za svobodo tlačenih in teptanih!	LonjerskL
Čujte, prijatelji! Prejeli smo: Naredimo malo veselja vsega spoštovanja vrednemu g. cenzorju. On je v rEdinost- zaljubljen. Zato predlagam, naj se ustanovi društvo, ki bo štelo in nagrajalo cenzurne slučaje, da bo tako tudi ubožna nevesta mogla vračati ljubezen. Pravila bodo kratka: 1.) Ime društva bodi »Za nagobčnik«. 2.) Sedež društva bodi v slevenskih srcih. 3.) Namen društva bodi ofenziva proti nakanam čv. zaplečnikov g. cenzorja. 4.) Član sme biti vsak obsedcnec. 5.) Dolin os t članov jc, da plačajo za vsako cenzurirano rEdinost« 10 lir globe v tiskovni sklad. 6.) Člani se organizirajo po skupinah. Odbor vsake skupine šteje eno osebo in sicer: predsednika, blagajnika, tajnika in eksekutorja. Pri nočnih skupinah Je lahko odbor v več osebah. 7.) Noben Slan ne une MU slal-. ao naročen na obsedene liste laiketfa fadkn, pač pa lahko, po potrebi, na on« iz kraljestva. 8.) Dru-j «tvo sme veliko počivati, kadar počiva cenzorjev svinčnik, mora pa delati s poino paro, kadar »ima službo j — svinčnik. 9.) Društvo preneha bivati tisto minuto, ko pojde svinčnik v stalni pokoj. — | Kjer ste zadovoljni s predlogom, kar napravite skupino, izberite - odbora in o prvi priliki pošljite zbrano članarino za nagobčnik. Moč društva se bo štela po desetakih. J	Raz aiuto.
Kdo mi da dober svet? Nervozen sem. Muči me Urša Plut. Kako naj jo odienem? Poizkusil sem že, držal sem fo za roko: njena iila bije še zmerom normalno, dejal bi, da nima živcev. Mene pa muči kakor vedomcc. Njo se ie zmerom išče v inseratih slovenskih listov, pa tudi v uredniškem delu se Jo T"^noznava kot enakovredno, mene pa se prezira in mojega glasu se ne čuje, mojih o-peminov se ne sprejema. Profesorja Tominška se ne pozna in ne upošteva. Antibarbarusa se ne čita, laSki članki se prestavljajo po laški slovnici j na. slovenske besede, Janežiča se je že pozabilo, Bieznika ee še ni kupilo. Demokracijo se hvali jamo v trebušnih stvareh, v duševnih stvax*,n pa i se še zmerom raznaša raed kmete malo- in .e-1 likomeSčansko jezikovno godljo. Mene se muči, neizmerno muči... Kdor ve dober svet, naj mi pomore — tisočkrat mu bodi čast fai zahvala. Morebiti ml da Vsemogočni učakati uro, ko se bo Urša Plut končnoveljavno našla.	Čič.
Uradne vesti
Odlok o prodajnih cenah sladkorja: -Gazzetta UHiciale« objavlja naslednji odlok generalnega komisarja za prehrano: Čl. 1. Maksimalna, cena, vStevši pristojbino ia nad pristojbin o izdelovanja, po kateri morajo državne tvornice in čistilnice prodajati sladkor, je določena na 500 lir za kvintal; la cena velja za bel kristaliziran sladkor, naložen na vajjon na odhodni postaji. Cena. po kateri morajo tvornice sladkorja prodajati melasni sladkor, ki se dobiva pri izdelovanju sladkorja, je bila določena na 3S0 lir za kvintal sabaroz«, ki ga vsebuje. Ista ccna velja za blago, naložen« na vagon ra odhodni postaji, čl. 2. Prodajna cena za kvintal kristaliziranoga sladkorja razdeljeval-nim skladiščem, omenjena v kr. odloku od 17. okt. 1906., št. 1332, znaša 610 lir za sladkor, ki je določen za potrebe prebivalstva, 875 lir pa za sladkor, namenjen v industrijske svrhe. Cena velja za oddajo v skladišču, oziroma na odhodni postaji. Razdeljevalna skladišča dobe pri vsakem kvin-talu sladkorja, namenjenega za potrebe prebivalstva, 9 lir, za sladkor, namenjen v industrijske svrhe pa 10 lir, ki so vštete v goriomenjenih cenah. Taki pridržki se skrčijo na L 6'50, ako razdeljuje skladišče mesečno nad 400 kvitalov in ako se dvigne sladkor v državnih tvornicah ali skladiščih sladkorja, ki niso oddaljene od razprodajajočega skladišča več kot 15 km. Skladišče ne sme zahtevati višjega pridržka pod kakršnokoli pretvezo razen enega, ki ga določa odlok. čl. 3. Razlika med oddajno ceno s strani tvornic, omenjenih pod čl. 1., in ceno, omenjeno ped čl. 2. za razprodajo iz skladišč, je vložena v tekoči račun generalnega komisarijata za prehrano; pri emisijskih zavodih pa na tekoči račun kr. fonda za nakup inozemskega sladkorja in transportne stroške državnega sladkorja, čl. 4. V teku 10 dni po objavi tega cdloka bodo morale vse občine v kraljestvu iz-premeniti maksimalne cene, določene za prodajo l.rislaliziranega sladkorja na drebno. Maksimalna cena za predajo na drobno se določi tako, da se prištejejo prodajni ccni s strani skladišč, določeni pod čl. 2., znesek lokalnega užitninskega davka, prevozni «troški od kraja, kjer se nahaja skladišče in maksimalna nadcena 10 lir pri vsakem kvintalu. Čl. 5. Kršitve pričujočega odloka se bodo kaznovale v zmislu kr. odlokov od 6. majnika 1917, št. 74, in od 1. aprila 1918., št. 497, ter v zmislu zakona od 30. septembra 1918., št. 1349, Čl. 6. Odlok stopi v veljavo z dnem objave v kr. uradnem listu {Gazzetta. Ufficiale).
Ponujanje prodajalce z monopolnim blagom. Finančno nadzerništvo v Trstu naznanja, da se ima
zaJanno podeliti prodajalna s Monopolnim blagom št. ti ▼ Trsta, Piazza O. B. Vfeo M. 7. Osebe, ki tele dobiti omenjeao prodajalno, morajo vložiti tozadevno kotkonrano preinjo pri omenjenem finančnem nadzorništvu do 14. decembra 1920. Prednost bodo Imeli vojni pohabljenci, vdovo In sirote padlih v vojni. Podrobnejša pojasnila se dobe pri finančnem nadzorništvu na korzu Cavour 6, III. nadstropje.
Seatjakobska »Čitalnica*. Odborova seja se vrši nocoj ob 7. uri v društvenih prostorih.
Telovadno draštvo »Sokol« na Vrdeli naznanja, da se bo vršila danes zvečer točno ob 20. odborova seja. Sklepati je o jako nujnih in perečih zadevah, vsled česar je prisotnost vseh odbornikov, njihovih namestnikov in pregledovale ev računov neobhodno potrebna. Seji lahko prisostvujejo tudi člani. — Telovadba se vrši sedaj sledeče dneve: člani ob sredah in petkih od 20'45 - 22, deški naraščaj ob sredah od 16 -17, članice ob sredah in petkih od 19'30 - 20*30, dekliški naraščaj ob petkih od 16 -17.
Iz triaSkega ilvUenia
Mati In sla ▼ smrtni nevarnost Včeraj popoldne so pripeljali v tukajšnjo bolnico neko Wiederman z njenim sinčkom Jožefom. Oba sta bila skora) mrtva. Is ust in ušes jima Je silila kri Omenjena Wlederman je stanovala, v ulici Donaito Bramante št. 6. V slojem stanovanju je ira«la piinovo razsvetljavo. Ker je btfa zelo štedljiva, ni hotela dati popraviti plinaro napeljavo, ki jo Je pri plinove m Štedilniku polomil njen sin Jožef. Z nekim kladivom }e udaril po cevi in cev }e prepuščala. To je Wiederman sama z ilovico popravila. Poleg Wie-dermanove je imela stanovanje Elizabeta Lucaa. Ko je včeraj popoldne Lucas pomivala po kosilu posodo, H je udaril ▼ nos ojster duh po plinu, šla je na hodrJk fn takoj Je spoznala, da prihaja duh po plinu iz stanovanja Wledermanovc. Odprla je vrata in videla Wiedermanovo spati na stolu pri mizi, njen sin je pa ležal na sredi kuhinje nezavesten. Lucas je hitro skočila k okno ia fn odprla, ker drugače bi ne mogla nesrečni materi in njenemu sinu pomagati. Vsa kuhinja je bila polna plina. Plinova naprava, ki je bila že itak pokvarjena, je močno puščiU plin iz cevi. Plin je hitro omamil mater In sina__bila sta oba v smrtni nevarnosti. Prepeljali so ju v bolnišnico, kjer so ju sprejeli v I. oddelek.
Grozna smrt sobnega slikarja. Včeraj popoldne okoli pol šeste ure zvečer so pripeljali v bolnico iz ulice Solitario št. 6, sobnega slikarja Viktorja Pirnat. Pirnat je s svojimi tovariši delal v omenjeni ulici. Ob peti uii popoldne so južinall. V isti sobi, kjer so slikali, so iir.eli dve enaki steklenici. Ena je bila polna belega vina, a v drugi je bila čista karbolna kiselina. Slednjo so rabili pri slikanju. Ko se je Pirnat najedel, si je natočil kozarec vina. Pomotoma je siromak, mesto steklenice z vinom, vzel steklenico čiste karbolse kiseline. Misleč, da je vino, je izpraznil kozarec v enem dušku. Ko je bil kozarec že prazen, je izprevidel, da je pil mesto belega vina — karbolno kiselino. Takoj v sobi se je po par minutah zgrudil v velikanskih bolečinah na tla. Njegovi tovariši so ga hitro odpeljali v bolnico. Ko mu jc v bolnici zdravnik hotel Izprati želodec, je revež umrl v groznih mukah na operacijski mizi. Stanoval je s svojo ženo v ulici Molin a vapore št. 4. Njegova žena je prišla nekaj minut prepozno, ko njenega moža in obenem družinskega "očeta Že ni bilo več med živimi. Njegova soproga je hitro spoznala, da se je njen mož za vedno ločil Iz te doline solz. Začela se je krčevito jokati. Konečno je padla v nezavest In polom izvoščka je ubožica prišla domov.
Žalostna šatri šestnajstletnega mladenič«. Ko se je g. F. Siberna izprehajal včeraj zjutraj po Bo-šketu. je slišal počiti v gozdiču nedaleč od sebe dva strela. Sel je tako; na dotično mesto, odkoder je prišel pok. Ta.ni je našel mladeniča v starosti 16. let z obstreljeao glavo, poleg njega pa je ležal samolciM. G. Siberna se le nmudoma odpravil v bližnjo restavracijo »Boschetto«, odkoder je telefoniral na rešilno postajo po zdravnika, Dospevši zdravnik rešilne postaje je mogel ugotoviti le pred kratkim nastopivSo smrt. Bolniški strežnik Vis-noviz mu je preiskai žepe, ali pri njem ni našel nobenih listin, ki bi izkazale njegovo ime zdi stanovanje. žrtev so odpeljali v mrtvašnico pri sv. Justu.
Polzkušen sameamer. Včeraj okoli 11. ure dopoldne je bil siažbujoči zdravnik rešilne postaje pozvan v ulico Sv. Katarine št. 9. Ko je prišel v omenjeno hišo, ga je hišnik peljal v III. nadstropje k 28letni Mariji Santnario. V samomorilnem namenu je Santnario popila veliko množino Iizola. Z avtomobilom rešilne postaje so fo takoj odpeljali v mestno bolnico, kjer ji jc zdravnik Zennaro iz pral želodec. V zelo opasnem stanju leži v II. oddelku bolnice. Vzrok polzkuSenega »amoumora ni znan.
Mlad nesrečnež. V vrtu pred juinim kolodvorom se jc že delj časa potepal mlad, slabo oblečen deček. Predvčerajšnjim ga je srečal neki tržni stražnik. Deček je bil silno bled in poznalo se mu je, da siromak že deij Časa ni jedel. Stražnik ga je vprašal:
»Kako se pišeš?*
Deček mu je odgovoril: Jože! MarcoralL«
»Kje si doma.«
Marcorati Je globoko zdihnil Ia odvrnil:
>Nimam nobenega doma.«
Stražnik je bil vedno bolj radoveden, kako živi komaj trinajstleten dečko brez nobenega.
Stražnik: »Kje spit, ko nimaš doma?«
»Kot pride, v hišnih vežah ali v italah.«
Varnostni organ ga je vprašal, če nima staršev.
PODLISTbK
TUJINEC
Danilo Štmunovfc.
(11)
In res:naokoli po strminah, s kamena na kamen so skakali veseli Loziiči ter so se skozi cgranke nizke Sume vsak hip pokazavale te nemirne živali, ali pa je zablestevala pastirska srajca, zardečela kapa, se /alesketale srebrne ovratnice okolo dekliških vratov, a pesmi in vzkliki so dohajali z gorskega sedla in z vsakega holma.
Četudi je Stanka nekaj gonilo naprej, pa je vendar postajal, da čuje in riki »njihovo jutro-, pa niti ni iskal poti v Ljubeč, ker je vedel, da itak pride v drugo dolino. Veliko polje je bilo videti od tu, dočim so sc mu. ko se je oziral, predočala številna kreše vaška mala polja v sedlu Farnem: dolgo ia strme njive so se zelenele v mladem jesenskem žitu — a viije gori rmenkasti skednji med temnimi ograjami, a malo \iije sadovnjaki s pisanim lisjem in rdeče in bele strehe, vrhu vsega pa redek sivkasti dim — vse obsevano in vse obsevano in vse pozlačeno od solnca.
Dva- trikrat je hotel, da bi zapel, da bi oddal kakrSen si bodi glas v ta bistri vzduh, ali vzdržal se je, ali opazil je, kako ga pastirice itak že gledajo. začudeno in postajajoč. Korakal je počasi Vedno po nekem ritmu, dodajajoč v nrisli vsake*
mu koraku po kako besedo. Govoril je sam sebi:
»Goji mi, selo, cvetje; goji je, selo, do tretjega dne; ko bo, selo, tretji dan, trgaj mi, aelo. cvetje!. . . «
—	Nu, kaj govorim tu? — je začel razmišljati — cdkodi meni ta pesem? Sem-li jaz to zložil? Ne, to sem čital že davno v neki čitanki, da, ravno tako-Ie: » Goji mi, selo, cvetje, goji je...« Nu, kako mi je neki to prišlo na pamet? In kak pomen so in.ele tedaj za-me te besede v čitanki, in kakega imajo sedaj tu, na tem brdu... »Ko bo, selo, tretji dan, trgaj mi, selo, cvetje!« ... Kako krasno je to!
Okolica je postajala vedno sijajnejša in sijaj-nejša, vse neštevilne jesenske barve bolj žareče, a solnce je grelo vedno bolj. Stanko pa se ni Čutil nimalo utrujenega, ker se je v njem razgaljalo veselje, ravno zato čvrsto in lepo, kar je nastajalo iz razlogov, ki mu niso bili jasni.
—	Meni jc bilo tudi doslej tako — si je mislil malo kasneje — pak bi me zopet napadla moja stara tuga. Tudi to pot bo tako, in nadaljeval bom svoje klatenje, pa nc bom nikogar ljubil in nikdo ne bo ljubil mene, kakor je bilo tudi do sedaj.
>No, četudi jc mislil tako, vendar se ni oneve-selil, ker se mu je zdelo, da je le domišljija ter da se vendar dogodi nekaj povsem drugega.
Naenkrat so sc začuli na drugi strani brega hitri
streli iz puške: tek - tek, tek - tek, tek —--
a zatem molk, in zopet — tek, tek... Spomnil se je, da so tu velike jesenske vaje, ki je že slišal
govoriti o njih, začudil se je Ie, kako da se je ravno on nameril semkaj. Streli so se oglašali vedno huje, a ko se je povspel na vrh kose, se je ustavil, osupnjen po lepoti tega, kar je zagledal, ko se malo poprej skoro da ni nadejal, da bi kaj videL
V dolino je prihajal cd polk vojakov v modrih uniformah, a nekateri oddelki so bili že prešli rečico, razhajajoč se v dolge vrste; in so sc začeli vspenjati ob Ipoiožnih i obronkih ljubeških. Tam in tu so živahno zablostele Častniške sablje, napram še tcmnozeleni hrastovi šumi, a po livadah, tik Malega Jordana, so jahali konjeniki v sivih krojih; a, ker so jih mestoma zakrivale vrbe kraj potoka, zdelo se je, da jih je mnogo več. Na nekem golem griču, tik uhoda v dolino, se je videla četica raznobarvnih konjenikov, a pod njo, preko mosta, e ene in druge strani, so tekali vojaki.
Vsa dolina je kipela mladega in radostnega življenja, kakor da tekmuje z valovi bistre rečice, ki se je objestno premetavala preko kamenja in skakala, peneč se niz bukev, o vohu j oč protje in trstik©, kl sta rastla ob niekl obšli.
— T k, t k, t k, trnrr — so se vsuvali veseli streli od vseh strani, in Stanko fe opazil še le seda), da so tudi obronki bili polni vojakov, zakritih od stebel, grmovja in, tu p« tam visečega skalovja, ki se fe odelo v temnozeleno mahovino.
Kakor da je samo ie tega trebalo prekrasnemu jesenskemu jutru fat solncu. da ee poigra z barvami in kipenjem na zemlji ter da napolni z zvoki to tišino polja in bregov,
Deček jo začel jokali In fe povedal, da ima stavila, toda na oče ne msti ga ne ljubita. Po tea razgovoru ga fe mastni stražnik odpeljal na policijo. kjer ga je komisar zopet zaslišal, nato so ga zaprli v eno celico. Ni minulo dve uri. ko zasliši kr. stražnik, ki je imel službo, da prihaja iz cclice, v kateri je bil zaprt Marcorati čudno hropenje. Hitro je odprl vrata celice in nudil se mu je grozen prizor. Ubogi dečko j« raztrgal hlačni pa« in se potem pri oknu nanj obesil. Stražnik je z bajonetom prereza I pas, na katerem je otrok vi-seL Začel je tresti nesrečneža in ga take zopet spravil k življenju. Ko so ga potem vprašali, zakaj se je hotel obesiti, je dečko odgovoril, da jc sit takega življenja.
Rekel je:
»Nimam doma, imam stariše. ki me ne marajo, nimam postelje, kjer bi spal. Dosti sem pretrpel, a sedaj hočem narediti konec temu bednemu življenju. Sit sem ga. Hočem umreti.«
Varnostna oblast ga je pridržala na policiji. Išče njegove neusmiljene in nečloveške roditelje, da jim izroči usmiljenja vrednega dečka.
Dopisi
»Dramatični krožek v Prvačlnl« uprizori v nedeljo. dne 21. nov., ob 3. uri pop. Jurčič -Česni-kovo narodno igro v petih dejanjih »Domen«. Med posameznimi dejanji bodo peli pevski zbori in bo igral oddelek domače godbe. Občinstvo je vabljeno, da se številno udeleži te predstave. Nasvi-dcoje v nedeljo v Prvačmil
Iz Logatca. »Edinost« je posnela po »Eri Nuovi« neko brzojavko logaškega »smdaco« na sestanek v S. Margheriti. Sporočilo v tej brzojavki je velika laž in skrajna drznost je, če hoče g. »sindaco^ govoriti v imenu prebivalstva logaškega okraja. Mišljenje tega prebivalstva je soglasno im znano tako, da ga ni treba niti označati. Izjemo dela le par tistih klolačev, ki so prišli semkaj od drugod. Logatec pripade na podlagi sporazuma k Jugoslaviji In tako je prav, ker tu je prebivalstvo slovensko po — 100 cd sto. Druge narodnosti tu sploh ni. To je naš odgovor g. »sindacu«. Sicer pa: njegova glorija gre hkraju.
MEBURANA soba eventuelno s farauo se fild t. decem. pri mali dru ihti aH pri gospef Ponudbe pod > Korošec 49« na upravo.
se {Ha * ipej smO^
MODISTKA ima klobuke U fameta od 50 L su,
prej. Ulica XX. Settembre (prej Acquedotto< ti^ 85, I.	567
URARSKEGA POMOČNIKA, dobro *zve£baneg»
sprejme proti dobri plači Franc K«t»sr, urar Idriji.	5 (A
GOSTILNA z koncesijo zraven večje poeta je V Mariborskem okraju. Prostorna hi3a z 4 strar..| kami, 2 lokala za gostilniško obrt, velika pro-* atoma klet, tik po«taje, 2 orala travnika za stavbene prostore. Cena K 400.000'—.	5Č#
PRODAM spabio sobo in novo kuhinjsko pohištvo. Sprejemam tudi naročila in popravila. Mizar, ulica Udine 28, vogal Torquato Tasso. 516
ZA KRONE, goldinarje, zlate plačam najvišje cene. Pertot, ulica S. Francesco št. 15, II, nadstr. 545
KUPUJEM dnevno vreče in čiste bele in barvanv krpe ter jih plačam do 3 L. Solitario 1. 53S
ZLATO In srebrne krene plučam več kot drugi kupci. Albert Povh, urar, Mazrini 46 (v bližini drv enega trga).	537
LEKARNA IN KEMIČNI LABORATORIJ V S£~
ŽANT. Ribje olje prve vrste, kemično preizkušeno. — Sirup R. za Šibke in malokrvn« ot >ke,
—	Kroglice B. za roalokrvne ienske. — ftv«dske kapljice. — Mazilo ca garje, (specijaliteta.) — Praška mast. — Tinktura in obliž za kurja oči^p.
—	Fluid za živino. — Vsako.-rstna zdravila In specijaliteta za ljudi in Sivino vedno v zalogi. —' Poštne pošiljatve.	434
To In ono
9000 čeških otrok na Dunaju se je
priglasilo za vstop v češke šole, ki jih mora avstrijska vlada na podlagi saint* germainskih določeb o verstvu narod« nostnih manjšin dovoliti dunajskim Če* hom. Odprli bodo 12 deških in dekliških ljudskih Šol za češko deco, ki bo pre* jemala v 200 razredih pouk v materin* ščini. — Tudi Nemci v Jugoslaviji imajo nemške ljudske šole. Ali se je pa vse storilo, kar je treba, da ne bodo sloven? ski otroci v odcepljenem ozemlju pod nemško in italijansko upravo ostali brez pouka v slovenskem materinem jeziku?
3001etnica bitke na Beli gori, ki je usužnila češki narod, je obhajala Praga s slavnostnim zborovanjem v Narod* nem gledališču dne 7. novembra do* poldne. Da so se mogli vsi sloji udele* žiti slavja, so določili vstopnino na 50 v. do 8 K. Na sporedu sn bili: govori iz češke zgodovine, petje pevskih zborov in apoteoza osvobojenja-
KROJAČN1CA Avgust Stular, ul. S. Fra^.esco D'Atsisl St. 34, IIL nad. je edina dobroznana krojačnica v Trstu.	393
MODISTKA (prej ul. Alessandro Volta 2), npits* nja, d? se je preselila v ul. Cologna št. 13, I. nri ter se priporoča cen j. d«unatn v mestu in okolic^
50?
P. Mondello Nestlei j
Trst — Via Roma 28 H. — Trst i
: MIL& in SVEČ1"
najboljših tovaren vadit* v nalogi. |
Prodaja aa vagone li: male partije
Postrežba točna	»246)	Cene ug.Klnc [
ZASTOPSTUO JDlflE f ELEZiliCE
Prodaja voznih listkov iz Logatca za vse postaje južne železnice, v Jugoslaviji in Nemški Avstriji v potniški pisarni „COSULtCH", Socicia Triestina
di Navigazione via Milano lu, pritličje,
(134
!JII^OSLO¥i^8i!
Zbirajte pridno za „TISKOVNI SKLAD EDINOSTI".

Borzna poročila*
Jadranska banka
Cosulicb
Dalmatia
Gerolimicb
Libera Triestina
Lloyd
Lussino
Martinolich
Oceania
Premuda
Tripcovich
Ampelea
Cement Dalmatia Cement Spalato Krka
Tečaji:
V Trst«, 17. novembra 1920.
465 490 360 1820 745 1980 2200 330 440 500 504 605 355 400 497
- cttia itm v M
Jjau (HUMU AUUJU^J
registrovana zadr. z neomejenim Jamstvom ul. Pier Liliji da Palest«lna št. 4, F. n.
sprejema hranilne vloge od l 1 dalje.
Navadne \logc obrestuje po
4 V o, uečje po dobnom.
Trgovcem otvarja tekoče Čekovne račun««. - i oseja hranilne puSice na dom. - Rentni davek plačuje iz svojegr.
Daje posojila po najugodnejših pogojih na vknjižbe, na osejno poruStvo, na zastave vrednostnih listin. Uradne ure vsak dan izvzemal nedelj In praznikov od 8 do 1.
Zaloga ur In zlatrrnne
i lastno delavnico	(225)
ALOJZU POtfK
Piazza Garlbaldi £«. 3
prej Barrlera — iciefon Stev. C—29
Tuja Talat« na tržaškem trgtu
V Trstu, 17. novembra 1920.
Neprepečatene krone avstrijsko-nearfke krone čefikoslovenske krone dinarji
lcji
marko dolarji
francoski franki švicarski frasiki angleftki funti, papirnat angleški funti, zlati rubli
napoleoni
650— 7'— 5*75— 6*—
32*- 32'50
76'- 78'—
39'- 10'—
39*- 40 —
26—— 26'50
162' 432'
163 — -43b'—
90'- 91'—
108'-110'—
21'- 22'—
86'- 88'—•
ZAHVALA
Globoko ginjena po izrednih dokazili sočutja porodom prebidke izgube nepozabnega
Antona Bratina
Izrekam tem potom, tndi t imenu ostalik sorodnikov, najsrčnejšo zahvalo vsem blagim osebam, U so na katerikoli način izkazali zadnjo čast pokojniku.
TRST, 17. novembra 1920. (248)	žalujoča MARIJA GOLOB.
MALI OGLASI
t« računajo po ZZ stotiak beMda. — Najmanji« pristojbina L I— Debele črke 40 stotiak beseda
Najmaajia pristojbina L 4---Kdor ilče službo
plača polovično ceno.
ČEVLJARSKEGA pomočnika za stalno delo in vajenca sprejme Anton Resčšč, čevljar, Postojna 120.	568
HlflO cnonadstropno z gostilno, gospodarska poslopja, njive, travnike, sadovnjake, pašnik, bukov in hrastov gozd prodam tako) radi selitve. Prodam tudi samo poslopje« Ivan Suklan, Senožeče,	569
Notar Mark Puclinik v Vipavi naznanja, da bode dne 25. novembr? t 1. od 9 naprej na licu me^ta v St. Vidu pri Vipavi n:i prosiovoSjni Javni draibi in po kosih ali skupinah prodajal ^osp. Rihardu v Schiwizboffen in Elzi por. Hnolnska iz F'iđ-berja lastne poslop a in zemljišča snožeti n njive.
Ctn"na vrednost In zaeno izklicna cen^ zraša skupaj za celo posestvo L 150.000 in se pod to ceno ne proda.
Upnikom, katerih tirjatve so vkn ižene, ostanejo njihove zastavne pravice pridržane, brez ozira na kutino ceno.
Cen Ini zapisnik, posestne pole in (iiaž-beni pogoji so na vpogled v nofar ki pl-sa ni v Vipavi in se budo na dan dražbe razglasil.
VIPAVA, dne 16. novembra 1920. (247)	Notar PUSHNIK.
JADRANSKA BAHKA
Del. glav.: K. 30,(XK).000. Rezerve K 10,<»0< 00 Belgrad, Celje, Dubrovnik, Dunaj. Kctor. Kranj, Ljubljana, Maribor, Metković, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, TKST, Zadar. Zagreb
Obavlja vse v bančno stroko spadajoč osle. Sprejema vloge
na hranilne V", žice ter jih obrestuje po ^f*0^, a v lw;;c ^iro prometu po 47*.
Vloge, ki te imajo dvigniti samo proti predhodni odpovedi sprejemi po posebno ugodnih pogojih, ki se pogodijo od slučaja do slučaja.
Daje v najem varnostne predale (safes).
Bančni prostori v Trstu se njhahjo:
ul« Cassa di Rlsparmlo« ul. M»< »ia
Telefon: Stev. 1463, 179 , -m.
Blagajna posluje od 9 do 13