Manguelova Zgodovina branja je vsekakor knjiga, ki nam doma in v šoli pomaga prepričevati mlade o pomenu branja in z bogato zgodovino bralnih izkušenj v različnih obdobjih in na raznih celinah osmisliti pouk branja.
Meta Grosman
BOOKBIRD 2005, 2006, 2007
Leta 2005 sta postali glavni urednici revije Bookbird, strokovnega glasila IBBY, mednarodne zveze za mladinsko književnost, irski urednici Valerie Cogh-lan, bibliotekarka na Chirch of Ireland College of Education v Dublinu, in Sio-bhan Parkinson, pisateljica za mladino in odrasle ter profesionalna urednica. Ostali člani uredništva so iz mednarodnega prostora. Novo uredništvo si je zadalo za cilj, da Bookbird sicer obdrži akademsko raven, poskuša pa s svojo vsebino doseči tudi širšo publiko, ki jo zanima mladinska književnost. Tako so povabili k sodelovanju vse, ki lahko kaj posebej zanimivega iz svojega okolja prenesejo drugim. Posamezne številke revije naj ne bi bile več tematske, ampak odprte za katero koli temo, kar naj bi prispevalo k večji zanimivosti in živosti revije. Sicer pa so so prispevki v posameznih številkah najpogosteje še vedno zaokrožali neko temo.
Tako je v prvi številki objavilo več avtorjev prispevke, v katerih so predstavili svoj odnos do tistih tem v mladinski literaturi, ki lahko vzbujajo nestrinjanje in pomisleke. Carole Scott v svojem prispevku A Challenge to Innocence. 'Inappropriate' Picturebooks for Young Readers (Izziv nedolžnosti. 'Neprimerne' slikanice za mlade bralce) analizira knjige za otroke, v katerih nastopajo gr-
di, tudi od staršev zavrnjeni otroci, smrt je prikazana kot nekaj plehkega, telo in njegovo delovanje sta opisana groteskno, prikazan je mučni položaj brezdomnih, zapuščenih in razcapanih otrok. Kje so meje tega, kaj je za otroke sprejemljivo in kaj ne, skuša prikazati na konkretnih slikanicah: Dorte Karrebaek: Mester Jaegeren. Copenhagen: Forum, 1999; Claude Ponti: Okilélé. Paris: Lutin poche de l'école de loisirs, 2002; Christopher Raschka: Arlene Sardine. New York: Orchard Book, 1998; Maurice Sendak: We're All in the Dumps with Jack and Guy. New York: Harper Collins, 1993.
Z vprašanjem How Much Cruelty Can a Children'sPicturebookStand? (Koliko krutosti lahko prenese otroška slikanica?) se ukvarja Horst Kunnemann, profesor estetike in vizualnih komunikacij na univerzi Carla von Ossietzkyja v nemškem Oldenburgu, in sicer ob ilustracijah Wolfa Erlbrucha v knjigi Die Menschenfresserin (Ljudožerka). Originalna izdaja v francoščini z naslovom L'ogresse en pleurs, katere avtorica teksta je Valérie Dayre, je izšla leta 1996 pri Éditions Milan/Peter Hammer.
Pisateljica Elizabeth Laird v prispevku Stories from the Source of the Nile (Zgodbe s krajev ob izviru Nila) opiše svoje potovanje in zbiranje ljudskih pripovedi v Etiopiji. Projekt v deželi ob Modrem Nilu, ki ga je spodbudil British Council, v deželi z raznoliko kulturo in bogato zakladnico ljudskega izročila, je bil zanimiv izziv tako za zbirateljico kot tudi za vse domačine, ki so sodelovali.
V prispevku Trash Aesthetics and Utopian Memory (Estetika odpadkov in utopičen spomin) se Kerry Mallan loti stvari, odpadkov, ki so del našega vsakdana, ki so vseokrog nas, v naših domovih, v našem okolju, na računalniških mizah in tudi v knjigah za otroke. Odpadki so lahko sredstvo za grajanje družbe naraščajočega potrošništva in grajanje družbe socialne neenakosti. Lahko pa
100
predstavljajo drugačno estetiko, na katero želi opozoriti v dveh avstralskih slikanicah: Tohby Riddle: The Tip at the End of the Street (Smetišče na koncu ulice). Sidney: Harper-Collins, 1996 in: Shaun Tan: The Lost Thing (Izgubljena stvar). South Melbourne: Lothian, 2000. Prva zgodba, v kateri je star možak, ki ga otroka odkrijeta na odpadu, prava zakladnica zgodb in pozabljenih pesmi iz preteklosti, za večino odraslih pa le nekaj, kar sodi na smetišče preteklosti, in druga zgodba, v kateri deček išče prostor za izgubljene stvari, povesta, da otroci, ki se čudijo temu, kaj vse ljudje zavržejo, najdejo v odpadkih še vedno kaj zanimivega, so torej še vedno občutljivi za stvari, ki so pri odraslih že izgubile vrednost. In to dejstvo vliva upanje za prihodnost.
Barbara Scharioth, direktorica Mednarodne mladinske knjižnice (Internationale Jugendbibliothek) v Mün-chnu, predstavi v prispevku Researching Children 's Literature in Germany (Raziskovanje mladinske literature v Nemčiji) ustanove in publikacije, ki se v Nemčiji ukvarjajo z znanstvenim raziskovanjem mladinske književnosti. Navedene ustanove in publikacije so vrhunske tudi v svetovnem merilu.
V	rubriki Children 's Literature Awards Around the World (Nagrade za mladinsko književnost po svetu) je Tim Wynne-Jones predstavil nagrade, ki se podeljujejo v Kanadi.
V	rubriki Books on Books. Professional Literature Reviews (Knjige o knjigah. Pregled strokovne literature) predstavi Barbara Scharioth pomembnejše strokovne knjige iz različnih držav.
V	rubriki Focus IBBY, ki je namenjena tekočim dogodkom, povezanih z delovanjem IBBY, so zbrani vtisi z 29. kongresa IBBY, ki je bil septembra 2004 v Cape Townu v Južni Afriki.
Prispevki v drugi številki so osredotočeni na prevajanje mladinske literature.
Njihov namen je poudariti prepričanje, da knjige pripomorejo k boljšemu medsebojnemu razumevanju. To pa seveda ne pomeni, da naj bi otroci slišali iste zgodbe in brali iste knjige, temveč da bi ob poslušanju in branju spoznali, da imajo sicer posamezne nacionalne literature veliko skupnega, a tudi različnega. Dela, ki so vezana na drugo regionalno področje in na drugačno kulturo, pripomorejo k objektivnosti in mednarodni kulturni izmenjavi.
Prevajalka Miki Kobayashi obravnava v svojem prispevku Which US Pic-turebooks Get Translated into Japanese? (Katere slikanice iz ZDA so prevedene v japonščino?) kriterije, po katerih izbirajo knjige za prevode. Primerjavo je naredila med slikanicami, ki so prejele nagrado Caldecott v devetdesetih letih prejšnega stoletja in so bile prevedene, in tistimi, ki niso bile prevedene za japonske otroke. Pokazalo se je, da ima japonska družba podobno idealizirano predstavo o otroštvu, kot je značilna za ZDA, kar je odločilno tudi pri izboru za prevode.
Ciara Ni Bhroin, ki predava angleško literaturo na Marino Institut of Education v Dublinu, j v prispevku Championing Irish Literature (Prvovrstna irska literatura) podala, kot sama pravi v podnaslovu, postkolonialno kritiko prevoda zgodbe o irskem junaku Cuchulainn of Muirthemne v hiberno-angleški jezik (angleški dialekt, ki ga govorijo na Irskem in je vplivan z irskim jezikom). Prevod Lady Auguste Gregory (1852 - 1932) je iz leta 1902 in je bil namenjen šolarjem. Z današnje perspektive je treba na to zgodovinsko pomembno delo za mlade gledati drugače, saj so se vrednote, ki so se poudarjale v literaturi za mlade od preloma 19. v 20. stoletje do danes, precej spremenile.
Dela afriških in med njimi tudi etiopskih pisateljev so že desetletja podvržena cenzuri. Za izražanje kritike so zato razvili pisanje, pri katerem se lahko izražajo
101
na dveh ravneh, na površinski, ki je politično korektna, in na prikriti, kjer skrito izražajo svoj protest. Etiopski mladinski pisatelj Michael Daniel Ambatchew v prispevku Political Protest in Shitaye (Politični protest v knjigi Shitaye) razkrije politični podtekst v sodobni zgodbi za otroke. Zgodbo dekleta Shitaye, ki je izšla leta 2003, je napisal Tesfaye Gebre-Mariam, ki je član skupine 'Pisatelji za etiopske otroke'.
Od grških knjig za otroke se je v preteklosti pričakovalo, da bodo pri mladih spodbujale občutek nacionalne identitete. Sodobna mladinska literatura, ki tudi promovira utrjevanje nacionalne samozavesti, hkrati opozarja in seznanja mlade tudi z drugimi kulturami. Meni Kanatsouli in Theodora Tzoka to prikažeta z izbranimi sodobnimi grškimi mladinskimi knjigami v prispevku Embracing Multiculturalism through Understanding 'Greekness' (Sprejemanje multikulturnosti skozi razumevanje 'grškosti').
V prispevku Visual Narratives across Cultures (Vizualno pripovedništvo o kulturah) predstavi Penni Cotton med-mrežni projekt evropskega šolskega izobraževanja The European School Education Training course, ki spremlja medmrežni projekt zbirke evropskih slikanic (The European Picture Book collection) centra za raziskovanje mladinske književnosti (National Centre for Research in Children's Literature) iz Roehamptona v Veliki Britaniji. S tem projektom naj bi pomagali učiteljem, staršem in otrokom premagovati jezikovne pregrade pri seznanjanju z drugimi kulturami.
Ann Lazim predstavi v prispevku The CLPE Poetry Award (Nagrada CLPE za poezijo) nagrado, ki jo je ustanovil jezikovni center osnovnega izobraževanja (Centre for Language in Primary Education) iz Londona z namenom, da promovira poezijo za otroke, področje
mladinske literature, ki ga druge nagrade pogosto spregledajo.
V rubriki Books on Books je zopet predstavljenih nekaj zanimivih strokovnih knjig, rubrika Focus IBBY pa med drugimi novicami in poročili že napoveduje 30. kongres IBBY leta 2006 na Kitajskem.
Naslovnica in prvi prispevek tretje številke sta posvečena preminulemu uglednemu umetniku, ilustratorju Maxu Velthuijsu. Prispevek In Memoriam Max Velthuijs (1923 - 2005) (Maxu Velthuisu v spomin) je napisal Jeffrey Garrett, predsednik žirije za Andersenovo nagrado.
Avstralki Elizabeth Bullen in Elizabeth Parsons sta v prispevku Cultural Orienteering. A Map for Anthony Browne's Into the Forest (Kulturna usmerjenost. Analiza slikanice V gozdu Anthonyja Browna) predstavili in označili Brownovo slikanico kot znova povedano Rdečo kapico, v kateri je izražena nova predstava o otroštvu in so pokazane pasti in nevarnosti, na katere morajo biti pozorni današnji otroci.
Vivian Yenika-Agbaw v prispevku Revising Traditional Practices in Two African Picturebook Folktales (Spreminjanje tradicionalnih navad v dveh afriških slikaniških ljudskih pripovedih) kritično razmišlja o odnosu do tradicije v sodobni afriški mladinski literaturi.
Helen T Frank v prispevku Translating the Animal Kingdom. Australian Titles in French (Prevajanje živalskega kraljestva. Avstralski naslovi v francoščini) analizira številne prevode avstralskih knjig o živalih v francoski jezik. Pozornost osredotoča na prevode naslovov in pojasnjuje, kdaj in zakaj so ti dobesedni in kdaj in zakaj so prilagojeni francoskemu mlademu bralcu.
Nina Christensen v prispevku Good Company (Dobra družba) obširno in z veliko naklonjenostjo predstavi novo izdajo mednarodne enciklopedije mla-
102
dinske literature v redakciji Petra Hunta {International Companion Encyclopaedia of Children's Literature. London: Routledga, 2004. 2. izd. Vol. 1&2.).
Jant van der Weg v prispevku Friesland: Awards and Quality {Frizija: Nagrade in kakovost) poudari pomen kvalitetne mladinske literature. K dvigu kakovosti pripomorejo tudi domače in mednarodne nagrade. Trdi, da je le kvalitetna mladinska literatura dober promotor 'majhne' literature.
Med strokovnimi knjigami v rubriki Books on Books predstavlja Werner Küffner knjigo Marjane Kobe: 'Vedež' in začetki posvetnega mladinskega slovstva na Slovenskem 177S - 1S50. Maribor: Mariborska knjižnica, Revija Otrok in knjiga, 2004.
V četrti številki so predstavljena dela za mlade nekaterih pomembnih sodobnih ustvarjalcev.
Jorge Carvalho in Fernando Fraga de Azevedo predstavljata v prispevku El traje nuevo del rey novo interpretacijo Cesarjevih novih oblačil španskega pisatelja Xoséja Ballesterosa in portugalskega ilustratorja Joäja Caetana.
Marina Debattista predstavi izjemne zgodbe za otroke Eugèna Ionesca v prispevku Eugène Ionesco's Writings for Children {Pisanje za otroke Eugèna Io-nesca).
Barbara Brathová, ki že nekaj let vodi bratislavski bienale ilustracij, predstavi v prispevku I Have Dušan 's Soul at Home {Doma imam Dušanovo dušo) slovaškega ilustratorja Dušana Kállaya in monografijo: Dušan Kállay: Magicky svet, angleška izdaja: Dušan Kállay: A Magical World. Bratislava: Slovart, 2004.
Xosé Antonio Neira Cruz v prispevku Children's Magazines and Comics in Castilian {Mladinska periodika in stripi v kastilskem jeziku) obširno predstavi razvoj mladinske periodike in stripa v Španiji. Prvi del prispevka zajema v tej številki špansko Kastilijo.
Bonnie Bernstein in Andrea Immel predstavita v prispevku The Cotsen Children's Library (Mladinska knjižnica Cotsen) knjižnico za mlade, ki jo je osnoval leta 1994 Lloyd E. Cotsen. Knjižnica, ki ima mednarodno zbirko zgodovinskih ilustriranih knjig za otroke, je vključena v mrežo knjižnic univerze Princeton v New Jerseyu, ZDA.
Maria Nikolajeva in Ulla Rhedin predstavita v prispevku The Astrid Lindgren Memorial Award 2005 (Spominska nagrada Astrid Lindgren 2005) oba nagrajenca, in sicer japonskega ilustratorja Ryöjija Araija in britanskega pisatelja Philipa Pullmana.
V	uvodniku revije Bookbird v letu 2006 poziva uredništvo pisce iz neevropskih držav, predvsem iz J Amerike, Azije in Afrike, naj pošljejo prispevke, v katerih bodo bralce seznanjali z domačo mladinsko literaturo in domačo produkcijo mladinskih knjig. Tovrstni prispevki naj bi bili bolj zanimivi in bolj zaželeni kot prispevki, v katerih se lotevajo mladinskih knjig angleškega govornega področja.
V	vsaki številki revije Bookbird je objavljenih več 'knjižnih dopisnic' (book postcard), ki s kratko anotacijo in z bibliografskimi podatki opozorijo na posebno zanimive mladinske knjige z vsega sveta. V prvi številki je ena od knjižnih dopisnic namenjena slikanici Lile Prap: Zakaj? Why? Ljubljana: Mladinska knjiga Založba, 2002; La Jolla, CA: Kane/ Miller, 2005.
V	prispevku No Red Buses Please (Prosim ne rdečih avtobusov) razpravlja angleški ilustrator Martin O'Salisbury o težnji po globalizaciji pri izražanju mnogih slikaniških avtorjev. Prepričan je, da prav ilustratorji lahko posredujejo pomembna sporočila, še posebej z avtentičnim prikazom kraja dogajanja, posamezne kulture in dežele. Opozarja tudi na pomembno dejstvo in problem, da mnoge kvalitetne slikanice po svetu
103
ne dosežejo anglofonskega področja zaradi založniške politike.
V	prispevku Harry Potter and The Mahabharatha (Harry Potter in Ma-habharatha) primerjata V. Chellmmal in S. K. Chitra Lakshimi sporočila v knjigah o Harryju Potterju in v velikem indijskem epu.
Ingrid Johnston obravnava v prispevku African Novels in Canadian Schools (Afriški romani v kanadskih šolah) afriške romane, ki so primerno branje za kanadske mladostnike. Večina šol v Kanadi je multukulturnih. Zanimanje za afriško literaturo obstaja, a na voljo so le tiste knjige, ki so izšle v S Ameriki. Večina avtorjev je belcev, črni afriški avtorji so še izjeme.
Xose Antonio Neira Cruz nadaljuje s predstavitvijo mladinske periodike v Španiji, tokrat v Kataloniji, Galiciji in Baskiji. Naslov njegovega prispevka je Children's Magazines in Multilingual Spain befor and after Franco (Mladinska periodika v večjezični Španiji pred in po Francu).
Zanimiv je prispevek britanskega strokovnjaka za mladinsko književnost Petra Hunta The Emperor's New Clothes? (Cesarjeva nova oblačila?), v katerem poda svoj pogled na pomembne strokovne konference s področja mladinske književnosti. Sprašuje se, kakšen učinek sploh dosegajo strokovno neoporečna, celo odlična predavanja pri poslušalcih? Sam poda nekaj predlogov za učinkovitejše in smiselnejše delo na konferencah. Udeleženci naj se ne bi pretvarjali, da vidijo to, kar naj bi videli, pa bi od predavanj več odnesli.
Patricia L Bloem predstavi v prispevku The Americas Award (Ameriška nagrada) posebno nagrado, ki jo vsako leto podeljujejo za najboljše latinskoameriško mladinsko literarno delo. Navaja tudi nagrajene knjige od leta 1993 dalje.
V	rubriki Focus IBBY je objavljena slovaška poslanica ob mednarodnem
dnevu knjig za otroke 2006, katere avtorja sta pisatelj Jan Uličiansky in ilustrator Peter Čisarik. Objavljen je tudi seznam vseh nominirancev za Andersenovo nagrado 2006, med katerimi je tudi Lila Prap iz Slovenije.
V	tej številki so navedeni tudi nagrajenci bienala ilustracij v Bratislavi v letu 2005. Grand Prix je prejel Ali Reza Goldouzian, Iran; zlato jabolko: Lilian Br0gger, Danska, Sara, Francija, Byoung-Ho Han, Koreja, Pawel Pawlak, Poljska, L'uboslav Pal'o, Slovaška; plakete pa so prejeli: Carll Cneut, Belgija, Pierre Pratt, Kanada, Alain Gauthier, Francija, Komako Sakai, Japonska, Pablo Amargo, Španija.
V	drugi številki primerja Kamila Vrankova v prispevku Paths of Memory (Steze spomina) zgodbo češke pisateljice Jane Knitlove Stoletâ holka (Stoletna deklica) iz leta 1997 in zgodbo angleške pisateljice Philippe Pearce Tom's Midnight Garden (Polnočni vrt) iz leta 1958. S tem prispevkom je Vrankova sodelovala na kongresu IRSCL, International Research Society of Children's Literature (Mednarodno društvo za proučevanje mladinske literature), ki je bil leta 2005 v Dublinu.
Ema Gormley v prispevku Name and Identity in Spinelli 's Stargirl and Loser (Ime in identiteta v Spinellijevi knjigi Zvezdnica in v knjigi Poraženec) dokazuje, da je oblikovanje identitete povezano z jezikom in družbo, kot se to odraža v knjigah ameriškega pisatelja Jerryja Spinellija.
Judith Inggs, lektorica na univerzi v Johannesburgu, predstavi v prispevku New Frontiers in English Language Young Adult Fiction in South Africa (Nove meje v leposlovju za mladostnike v angleškem jeziku v Južni Afriki) sodobno mladostniško literaturo. Čas po ukinitvi apartheida je odprl nove poti v pisanju za mlade, ki podira rasne omejitve, je pa še zadržano pri uvajanju nekaterih žanrov,
104
na primer znanstvene fantastike za mladostnike praktični ni.
Anne-Kari Skardhamar predstavi v prispevku Angel, Star, Butterfly and Mirror (Angel, zvezda, metulj in ogledalo) knjigo I et speil, i et gate. Oslo: Aschenhoug, 1993. V angleškem prevodu je izšla z naslovom Through a Glass, Darkly (V ogledalu, v uganki). London: Dolphin/Orion, 1996. Avtor, norveški pisatelj Jostein Gaarder, v njej z uporabo simbolov in elementov fantazije sporoča filozofske ideje.
Miriam Gabriela Möllers predstavi v prispevku A Campfire Called Literature (Ogenj literature) že tradicionalni berlinski mednarodni literarni festival. Od leta 1993 se septembra vsako leto zbere v Berlinu več kot 120 avtorjev z vsega sveta. Vključeni so v razne prireditve, ki potekajo dvanajst dni. Na tem festivalu, ki so ga z navdušenjem sprejeli avtorji in občinstvo ter finančno podprli številni sponzorji, sta enakovredno predstavljeni literatura za otroke in za odrasle.
Švicarski inštitut za otroške in mladostniške medije predstavlja njegova direktorica Christine Holliger v prispevku The Sviss Institute for Children's and Youth Media. Delo inštituta je tudi promocija mladinske literature in razvijanje strategij za spodbujanje branja. Knjižnica inštituta ima preko 50 000 enot, med katerimi je tudi mednarodna zbirka mladinske literature in zbirka sekundarne literature; v zbirkah so knjige od leta 1750 naprej. Knjižnica zbira tudi knjige vseh avtorjev, ki so nominirani za IBBY nagrade, za Andersenove nagrade in za častne liste.
Tretja številka je v celoti posvečena kitajski mladinski literaturi. Kitajska je bila v tem letu gostiteljica 30. kongresa IBBY. Vse prispevke razen prvega, v katerem Marian Allsobrook predstavlja kitajsko mladinsko literaturo dvajsetega stoletja, so pripravili kitajski avtorji.
Tudi četrta številka je tematsko zaokrožena. Posvečena je Andersenovi
nagradi 2006, ki je bila svečano podeljeni na kongresu IBBY v Macau na Kitajskem novozelandski pisateljici Margaret Mahy in nemškemu ilustratorju Wolfu Erlbruchu. Izčrpna prispevka o nagrajencih sta pripravila Anna Jackson in Silke Schnettler.
V	reviji so pregledno in strokovno predstavljeni finalisti izbora za Ander-senovo nagrado, pisatelji: Jon Ewo, Norveška; Peter Härtling, Nemčija; Philip Pullman, VB; Toon Tellegen, Nizozemska; Eugene Trivizas, Grčija in ilustratorji: Lilian Br0gger, Danska: Etienne Delessert, Švica; Isol Misento, Argentina; Grégoire Solotaroff, Francija; Klaas Verplancke, Belgija.
Enako dostojno je predstavljenih še ostalih 39 pisateljev in ilustratorjev, ki so jih nacionalne sekcije IBBY predlagale za Andersenovo nagrado 2006, med njimi tudi Lila Prap iz Slovenije.
V	desetčlanski mednarodni žiriji za Andersenovo nagrado 2006, ki ji je predsedoval Jeffrey Garrett, je bil tudi Vasja Cerar, član slovenske sekcije IBBY, prevajalec, in urednik pri Mladinski knjigi.
Tudi v letu 2007 so prispevki za Bookbird vsebinsko precej raznoliki in prihajajo iz najrazličnješih držav.
Evelyn Arizpe poda v prvi številki v prispevku Finding a Voice fKako povedati) razvoj mladinske literature v Mehiki, še posebej z vidika odnosa med odraslim piscem in otroškim bralcem. Razvoj mladinske literature je naredil ogromen korak od približno osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko knjig za otroke praktično ni bilo, do današnjih dni, ko je mladinska literatura v mehiški knjižni produkciji vodilna. Nadaljevanje prispevka sledi v drugi številki.
Angela Yannicopoulou v prispevku Hypertextual Elements in the Interactive Fiction of Trivizas (Nadbesedilni elementi v Trivizasovem interaktivnem leposlovju) raziskuje dela grškega pisatelja
105
Eugena Trivizasa, v katerih se literatura in sodobna tehnologija združujeta v nov in razburljiv način pripovedništva.
Midori Todayama v prispevku Revival of an Old Image (Oživitev stare podobe) analizira kronologijo izdaj, tudi spornih, slikanice The Story of Little Black Sambo (Mali črni Sambo) na Japonskem. Delo Helen Bannerman iz leta 1899 je doživelo več izdaj, prvi integralni prevod je na Japonskem izšel leta 1953. Številne izdaje te knjige so se prilagajale bralcem pa tudi kritiki, ki je opozarjala na pristranskost in rasizem.
Joan Glazer, sedanja predsednica Bookbird Inc. poda v prispevku IBBY's 30th World Congress in Macau (30. svetovni kongres IBBY v Macau) natančno poročilo o strokovnem delu kongresa in o spremljajočih prireditvah.
Elizabeth Hamill predstavi v prispevku In Seventh Heaven (V sedmih nebesih) nov. leta 2005 v Newcastlu ustanovljeni center za mladinsko literaturo Seven Stories (Sedem zgodb), ki naj bi bil nacionalni dom za britanske knjige za otroke. Že privlačna arhitektura zgradbe vabi v knjižnico, razstavno galerijo in prostore za prireditve. Nekateri trdijo, da je na svetu le sedem zgodb, ki pa jih povemo na tisoče različnih načinov. Center Seven Stories je namenjen tem različnim načinom pripovedovanja zgodb.
Vadim Vasiliev predstavlja v prispevku A Cherished Dream (Varovani sen) rusko nacionalno nagrado za mladinsko literaturo Zavetnaya mechta, ki naj bi spodbujala razvoj mladinske literature tudi denarno. Nagrada je namenjena avtorjem, ki pišejo v ruskem jeziku. Nagrad je več, in sicer: tri nagrade prve stopnje, šest nagrad druge stopnje in po ena za prvenec, za humor, za realistično zgodbo, za zgodbo o živalih in divjini, za znanstveno fanstastiko in fantastiko in za detektivsko zgodbo.
Rubrika Focus IBBY objavlja poslanico ob mednarodnem dnevu knjig za
otroke 2007 iz Nove Zelandije, ki jo je napisala Margaret Mahy, avtor plakata pa je ilustrator Zac Waipara.
Prispevek v počastitev spomina na Vasjo Cerarja je napisal predsednik slovenske sekcije IBBY Jakob J. Kenda. Vasja Cerar je bil član izvršnega odbora IBBY v letih od 2000 do 2002, član mednarodne žirije za Andersenovo nagrado 2006 in nagrajenec z nagrado IBBY častna lista 2006.
Druga številka se pričenja s kratkim prispevkom o preminuli angleški pisateljici Philippi Pearce (1920 - 2006), ki je ena najvidnejših avtoric mladinskih knjig v svetovnem merilu.
Hannelore Daubert, lektorica za mladinsko literaturo na Goethejevi univerzi v Frankfurtu na Maini, v svojem prispevku Changing Images of Family in Postwar European Children's Literature (Sprememba podobe družine v povojni evropski mladinski literaturi) predstavi, kako so se v zadnjih desetletjih v evropski mladinski literaturi spreminjale teme in oblike pripovedništva kot odraz družbenih sprememb. Še posebej močno so se spremenile družine. Sodobna demokratična družina je zelo drugačna od družine v petdesetih letih prejšnjega stoletja, zato je razumljivo, da so se tudi odnosi med družinskimi člani močno spremenili.
Richa Kapoor v prispevku Waiting in the Wings (Čakanje na krilih) opozarja, da je domača indijska literatura za mladostnike, napisana v angleškem jeziku, še vedno le počasna posnemovalka tovrstne zahodne literature.
Tijana Tropin, lektorica na Inštitutu za literaturo in umetnost v Beogradu, v prispevku The Arcadian Motif in European Children's Literatue (Arkadijski motiv v evropski mladinski literaturi) obravnava nov pogled na otroštvo, ki se je oblikoval v 20. stoletju. Otroštvo ni več idilično obdobje, zaradi stiske otrok beži in se zateka v namišljen prostor, kjer je življenje srečno in preprosto. Moderna
106
podoba Arkadije je jasno prisotna v tisti nacionalni mladinski literaturi, v kateri je fantazijska literatura tradicionalna.
Evelyn Arizpe nadaljuje svoj prispevek Finding a Voice o razvoju mehiške mladinske literature, tokrat najnovejše.
Amanda Piesse obširno predstavi novo enciklopedijo mladinske literature, katere glavni urednik je Jack Zipes: The Oxford Encyclopaedia of Children 's Literature. Oxford: Oxford University Press, 2006. Vol. 4.
Elizabeth Serra predstavi v prispevku Golden Labels in Brazil (Zlate nalepke v Braziliji) mladinske knjige, ki so prejele nagrado FNLIJ, nagrado Selo de Ouro (zlata nalepka). FNLIJ, Fundagao Nacional do Livro Infantil e Juvenil, nacionalna ustanova za mladinsko literaturo je bila v Braziliji ustanovljena leta 1968 in je tudi brazilska sekcija IBBY. Od leta 1974 podeljuje nagrade za najboljše mladinske knjige, ki so izšle v Braziliji.
V	rubriki Focus IBBY so vesti o podpori IBBY otrokom na kriznih področjih in o podelitvi medalj Jelle Lepman. V letu 2006 so za izjemno podporo IBBY medalje prejeli: Hidea Yamada, Japonska; The Nissan Motor Co., Japonska; Vincent Frank-Steiner, Švica.
center za mladinsko literaturo in knjižničarstvo iz Slovenije je poslal reviji Bookbird knjižno dopisnico, na kateri promovira knjigo Dese Muck: Anica in prva ljubezen. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2006.
V	uvodniku tretje številke uredništvo opozarja na globalizacijo tudi na področju mladinske literature, kar je bilo zelo opazno tudi na bolonjskem sejmu knjig za otroke. V svetu prevladujejo knjige iz angleškega jezikovnega območja tako v originalnih izdajah kot v prevodih v nacionalne jezike. Uredništvo opaža tudi to, da je vpliv britanske mladinske literature pri poučevanju na univerzah po svetu prevladujoč. Kar se prevajanja tiče, je žal pretežno enosmerno, neanglofonske
literature le redko doživijo prevode in so izven svojih meja nepoznane, enako tudi njihovi avtorji. Uredništvo Bookbirda si prizadeva zmanjšati pomankljivosti na tem področju in z zadovoljstvom objavlja prispevke, ki pripomorejo k promociji posameznih nacionalnih literatur.
Clare Bradford in Hui-Ling Huang sta v prispevku Exclusions and Inclusions (Izključevanja in vključevanja) spregovorili o multikulturnosti v sodobnih avstralskih in tajvanskih slikanicah. Sicer različnima deželama je skupno to, da ju zaznamujeta kolonizacija in etnična raznolikost. Prav to dvoje pa ima močan vpliv tudi na literaturo za otroke.
Helma van Lierop-Debrauwer v članku A Time of Changes (Čas sprememb) piše o mladinski literaturi in branju na Nizozemskem, ki sta z močno širšo družbeno spodbudo dosegla po letu 1945 velik razvoj. Tako so avtorji, kot: Paul Biegel, Miep Diekmann, Tonke Dragt, Guus Kuijer, Els Pelgrom, An Rutgers-van der Loeff, Annie MG Schmidt in Max Velthuijs in njihova dela za mlade priznani ne le doma, ampak tudi v mednarodnem prostoru. Pa čeprav je to literatura 'malega naroda'.
Ioanna Kaliakatsou v prispevku A Voice from the Margins (Glas z obrobja) analizira adaptaciji Ilijade in Odiseje v stripovskih izdajah; avtor Vasilis Rotas še posebej gradi na smešnosti.
Robin Morrow v prispevku 'Surreal' Picturebooks (Surrealne slikanice) primerja dela dveh slikaniških avtorjev iz dveh različnih dežel, ki ustvarjata v popolnoma različnem stilu, a ju povezuje surrealistična vizija. To sta nemška ilustratorka Binette Schröder in angleški ilustrator Anthony Browne.
Takao Murayama predstavi v prispevku Where Children Meet Books (Kjer se otroci srečajo s knjigami) mednarodno mladinsko knjižnico v Tokiju. Knjižnica je namenjena otrokom in strokovnjakom, ki proučujejo mladinsko literaturo.
107
John Foster predstavi v prispevku The Ena Noel Awardfor Encouragement (Australia) (Nagrada Ene Noel za spodbudo, Avstralija) nagrado, ki je namenjena mladim avtorjem do 35. leta.
Prispevek v četrti številki Holocaust Narratives and the Ethics of Truthfulness (Pripovedi o holokavstu in o etiki resničnosti) je razmišljanje finske strokovnjakinje Lydie Kokkola o tem, kakšen način posredovanja grozljivih dogodkov je primeren mladim. Na posameznih primerih mladinskih knjig kritično obravnava pripovedi o holokavstu. Meni, da srhljiv naturalizem ni vedno sprejemljiv za mlade.
Lifang Li v prispevku The Ideal World of Yang Hongying (Idealni svet Yang Hongying) predstavi eno najbolj priljubljenih kitajskih pisateljic za otroke. Ne izogne pa se vprašanju opisovanja idea-liziranega in realističnega otroštva.
Mladinska pisateljica Beverley Nai-doo predstavi v prispevku South African Children's Literature: Lifting the Stones of Apartheid (Južnoafriška mladinska literatura: Pobiranje kamnov apartheida) novejšo literaturo za mlade v večjezični deželi, kjer se črnci spopadajo z revščino in boleznimi, še posebej z aidsom.
Tayo Shima, strokovnjakinja na likovnem področju in nekdanja predsednica IBBY, v prispevku Picturebooks. Art that Traverses Time and Culture (Slikanice. Umetnost, ki presega čas in kulturo) dokazuje, da so slikanice posredovalke univerzalnih človeških vrednot. V prispevku opiše razvoj japonskih slikanic, očrta vpliv japonske umetnosti na evropsko in prikaže, kako so se slikanice razvijale od art nouveau preko obdobja med obema vojnama do danes v Evropi in Ameriki.
Virginie Douglas predstavi v prispevku Institut International Charles Perrault, France (Mednarodni inštitut charlesa Perraulta, Francija) vodilno francosko ustanovo, namenjeno prouče-
vanju mladinske literature in otroštva. Inštitut je bil osnovan leta 1994 in je lociran v kraju Eaubonne blizu Pariza (približno 20 minut vožnje) v imenitni graščini iz 18. stoletja, ki jo obkroža velik park. Pomembna dejavnost inštituta je prirejanje tečajev, ki jih vodijo strokovnjaki z različnih francoskih univerz.
Hannelore Daubert predstavi v prispevku The Changing Face of Children 's Literature. 50 Years of the DJLP - German Youth Literature Prize (Spremembe v mladinski literaturi. 50 let nemške nagrade za mladinsko literaturo) strukturo nemške državne nagrade in njeno spreminjanje skozi dolgoletno obdobje. Zgodovina nagrade odraža tudi zgodovino mladinske literature. Žirijo za nagrado sestavljata dve med seboj neodvisni skupini, skupina strokovnjakov in skupina mladih, ki so izbrani iz bralnih klubov po vsej državi. Vsako leto marca je na leipziškem knjižnem sejmu objavljena lista finalistov, oktobra na frankfurtskem knjižnem sejmu pa so nagrade glamurozno podeljene. Nagrade so podeljene za več kategorij: nagrada žirije mladih; nagrada za slikanico; nagrada za knjigo za otroke; nagrada za knjigo za mladostnike; nagrada za poučno knjigo. Nagrajene so nemške in v nemščino prevedene knjige. Nagrada v višini 8 000 evrov za vsako kategorijo se lahko podeli enemu avtorju ali pa razdeli med pisatelja, ilustratorja in prevajalca. Vsako leto se podeli tudi posebna nagrada v višini 10 000 evrov, vsako leto izmenjaje po enemu nemškemu pisatelju, enemu ilustratorju in enemu prevajalcu. Vsi nagrajenci dobijo tudi kipec deklice Momo Michaela Endeja. Sponzor nagrade je Zvezno ministrstvo za družino, starejše, ženske in mladino. Organizacijo nagrade vodi nacionalna ustanova za mladinsko literaturo, Arbeitskreis für Jugendliteratur, ki je tudi nemška sekcija IBBY. Ob obletnici je izšla tudi publikacija o nagradi.
108
Rubriko Books on Books je pripravila nova urednica Christiane Raabe, ki je tudi nova direktorica Mednarodne mladinske knjižnice v Münchnu. Obsežen prispevek je posvečen dosedanji urednici Barbari Scharioth ob njeni upokojitvi.
V rubriki Focus IBBY so navedeni nominiranci za Andersenovo nagrado 2008, med njimi slovenska ilustratorka Lila Prap, in nominiranci za nagrado za promocijo branja IBBY-Asahi Reading Promotion Award 2008. Kandidati za nagrado za promocijo branja so: SLAV/KwaZulu Natal Support Project, Južna Afrika; Biblionef, Južna Afrika; Bedrich Benes Buchlovan Library: The Night with Andersen, Češka; Village Library Project of the Society for All Round Development (SARD), Indija; Action with Lao Children, Laos; Grupo Cerra Largo de Promoción de la Lectura, Urugvaj; National Reading Campaign of the Tamer Institute for Community Education, Palestina; Fundación Taller de Letras Jordi Sierra I Fabra, Kolumbija; Edition Bakame, Books for Children in Rwanda, Ruanda; The Akili Trust Reading Development Project, Kenija; Lubuto Library Project, Zambija. Nagrada bo podeljena na kongresu IBBY v Kopenhagnu.
Bookbird razpisuje v tej številki mesto novega urednika, ki bo delo prevzel s prvo številko leta 2009.
Tanja Pogačar
predstavitev slovenske mladinske književnosti
NA BOLONJsKEM KNJIžNEM
sejmu 2008
Kot je že znano, je knjižni sejem v Bo-logni vsako leto najpomembnejši med-
narodni dogodek na področju otroške in mladinske književnosti ter ilustracije in obenem najbolj izčrpen pregled smernic v svetovnem merilu. Na sejmu iz leta v leto sodeluje več držav in ustvarjalcev. Na sejmu so razglasili tudi dobitnika Andersenove nagrade (pisatelj Jörg Schubiger iz Švice in ilustrator Roberto Innocenti iz Italije) in spominske nagrade Astrid Lindgren (Sonya Hartnett iz Avstralije). Letošnja posebna gostja sejma je bila Argentina.
Delovna skupina za pripravo slovenske predstavitve na bolonjskem knjižnem sejmu - v sestavi: Nataša Bucik (MK), Matjaž Schmidt (ZDSLU), Irena Svolj-šak Miš (Založba Miš), Jana Babšek (Didakta) in Janja Vidmar (DSP) - je na prvem sestanku (nov. 2007) določila smernice in zadolžitve. Za ustrezno promocijo na ravni tovrstnega sejma je bil najprej seveda nujno potreben nov katalog, ki ga je mogoče dopolnjevati vsako leto. Z urednico kataloga Jano Babšek smo na podlagi naslednjih kriterijev: - kakovosten in prepoznaven posameznikov opus na področju otroške in mladinske literature, izkazan z vsaj petimi deli (od tega najmanj z dvema v zadnjih sedmih letih), mednarodne, nacionalne in stanovske nagrade ter nagrade, prejete za delovanje na področju mladinske književnosti in ilustracije, prejete v zadnjih desetih letih - v najožji izbor nacionalne predstavitve mladinske književnosti uvrstili 45 vrhunskih pisateljic, pisateljev, pesnic in pesnikov ter 34 najžlahtnejših ilustratorjev, od tega 5 ustvarjalcev, ki delujejo samostojno na obeh področjih. Njihova uvrstitev v katalog je gotovo svojevrstno priznanje za njihov bogat prispevek k literarno-etičnim presežkom in razvoju slovenske mladinske književnosti sploh.
Tudi sam izbor knjig za predstavitev na sejmu, ki sva ga pripravili skupaj z Natašo Bucik, je nastal na podlagi skorajda sorodnih kriterijev za katalog. Tako
109