Naši rojaki za morjem. (Spisal Ant, Sušnik.) biščimo v duhu preko Atlan-| škega morja slovenske rojake! I Ta obisk ne bode samo za- nimiv, temveč i precej poučen. Zbok raznih vzrokov so zapustili staro domovino svojo, da si poiščejo novega, Alojzij Plut, slovenski misijonar v Ameriki. boljšega domovja in si ondi ustanove srečo, po kateri so tu hrepeneli zaman. So-li dosegli vse to v daljni tujini za „DOM IN SVET" 1891, štev. 9. morjem, česar so iskali ? — Med bojevniki za krščansko omiko v Zjedinjenih državah ameriških niso poslednji misi- 25 386 Naši rojaki za morjem. jonarji-duhovniki; med njimi je dokaj slovenskih, ki se onkraj morja žrtvujejo za svoje rojake, razkropljene po Ameriki. Tam so oni učitelji in vodniki; a stare domovine svoje ne zabijo. Po Zjedinjenih državah je raztresenih mnogo slovenskih naselbin. Na kakih podstavah so neki utemeljene? Povsod je središče katoliška cerkev. Ko se iz-nebe prvih skrbi j za vsakdanji kruh, takoj se združijo za višje delo, za zgradbo cerkve, in no strašijo se nobenih žrtev, dokler nimajo v svoji sredi duhovnika. Tiste naselbine, katerim se to posreči, rešene so in varne, in sicer v verskem kakor v narodnem oziru, zakaj družba svetega Mohora šteje tudi med ameriškimi Slovenci mnogo udov. Ta gorečnost naših rojakov je vzbudila celo vrsto odločnih delavcev, kateri so zapustili drago domovino, sorodnike in znance svoje jcdino v to svrho, da prineso duhovno pomoč rojakom svojim v daljni tujini. Kjer je bila beda največja, kjer je trlo obupanje zapuščene rojake naše, tj o je prinesel uteho in nadejo slovenski duhovnik, misijonar. Slava tem vrlim delavcem za krščansko omiko! Kaj bi bilo postalo iz rojakov naših, iz slovenskih izseljencev, ako bi ne bili prišli za njimi zvesti sluge svete cerkve! Da doslej niso utonili vsi v morju nevere in tujstva, to zaslugo ima katoliško-slovensko blagovestje. Slovenci smemo ponosni biti, da imamo med ameriškimi škofi dva rojaka, in sicer gg. Vertina in Mraka; drugi slovanski izseljenci nimajo niti jednega. Med 61 škofi nahaja se 1 kardinal-nadškof, 11 nadškofov, 6 apostolskih vikarjev in 7 prefektov ; največ je Ircev. Med duhovniki, katerih je 8000, je tretjina Nemcev. Število slovenskih misijo- narjev se pa ne vjema s številom slovenskih izseljencev. Največ slovenskih izseljencev nahaja se v severoameriških državah: Illinois, Minnesotta, Ohio, New-York, Nebraska, Wiscousin, Jova, Teksas, Missouri, Kan-sas in Dakota, celo v južni Ameriki (Braziliji). Minnesotta ima nadškofa v St. Pavlu, Ramsev Co., pa še novega škofa in tudi svoje semenišče »St. Thomas Seminarv«. Tu je gosp. Peter Jeram misijonar. V St. Pavlu pa pastirujejo č. gg.: J. Sta-riha, J. Trobec, A. Plut (Hali Ave), J. Buh (Little Falls) in J. Ogulin (Horon Lack). Pri sv. Štefanu, Brockway (Minnesotta) župnikuje č. g. Cir. Zupan; tu ima družba sv. Mohora 19 udov, in pri sv. Antonu, Krain-Tovvnu (Minnesotta) pet. C. g. Iv. Solnce, ki se je lani mudil v svoji domovini, je osebito skrbni oče v Owatonni, Litomišlju in Moravi. V Belle-Praire-i posluje kot misijonar mnogo let č. gospod Ign. Tomaž in iz Ljubljane. V Wiscousinu pastirujeta gg. V. Kristan in Ign. Lazar; v Rod-Incketu gg. Jos. Z a 1 o k a r in Janez Pavlin iz Podbrezja na Gorenjskem. V Parami (West-Ne\vton) šteje Mohorjeva družba 12 udov. Morebiti sem kakega slovenskega misijonarja zgrešil, ker je težko dobiti popoln pregled raztresenih duhovnikov. Novi duhovniki ne prihajajo le iz naših domačih krajev, kakor n. pr. nedavno g. Fr. Susteršič z Glinic pri Ljubljani, ampak tudi iz ameriških semenišč. Tudi od drugod prihajajo misijonarji, n. pr. iz Švice, Belgije, Kanade itd. Drugačno je pastirovanje v stari domovini, drugačno v novi za morjem; drugačno v primorskih mestih, drugačno na zapadu, po mestih in po deželi me * farmarji. Tu je duhovnik vse: svetovalec, tolažnik, zdravnik, učitelj, tolmač „DOM IN SVET!' 1891, štev. 9. 387 buditelj narodnosti in rodnega jezika, rekel bi, »pijonir« omike na daljnem zapadu. Število slovenskih duhovnikov v Ameriki svedoči o našem pogumu, pa nam je tudi najbolje poroštvo, da se izseljenci ne bodo izneverili katoliški cerkvi in slovenskemu rodu. Kdor bere časnike, ve, da nevarnost za vero in narodnost pri naših rojakih v Ameriki ni majhna: ker morajo skrbeti za obstanek , ker morajo neumorno delati , ker se tam vse peha za časnim dobičkom, prav lahko pozabijo ljudje višjih potreb. Le cerkev in šola moreta odvračati to nevarnost. Zato želimo iskreno, da bi cerkev in šola cvetli kot dva krepka cveta na jednem steblu pri naših rojakih v Ameriki. Davno se že razodeva iskrena želja, da se ustanovi veliko slovensko duhov-sko semenišče za Ameriko, zakaj še vedno je mnogo naselbin brez duhov- Janez Vertin, slovenski škof v Ameriki nika, tudi slovenskih. V državi Colo-rado n. pr. se nahaja samo iz Št. Jurija pod Ljubljano nad 60 oseb, večinoma moških, ki delajo po rudnikih in tovarnah, ki so popolnoma brez dušnega pastirja. Dal Bog, da tudi oni in drugi dobe dušnega pomočnika in vodnika! 3) — S tem pa nikakor ne zagovarjamo izseljevanja in ga ne priporočamo. Marveč vemo, da je največkrat veliko zlo za dušo in telo. Slišali smo od več stra-nij, da prihajajo mnogi Američani domov pokvarjeni in so tudi domačinom iz-podtika. Po Dolenjskem jako tožijo, koliko škode dela Amerika. Iz tega spoznavamo toliko bolje, kako je treba pomoči našim rojakom za morjem. *) Po tej poti pošiljamo rojakom svojim, naročnikom iz Amerike, iskreno prošnjo, naj nam poročajo kaj zanimivega iz novega sveta v staro domovino. Uredn. 25'