Drugačna svetloba
Vabijo me
poti
sredi sijočih
DRUGAČNA SVETLOBA
Minka Korenčan
501
502
Minka Korenčan
rav, vabi me
'
večno šumenje gozdov, vabijo me kamnite obale, svetišča molka
in besed -jaz pa sem
vzeta
življenju
in darovana
templju smrti,
jaz pa ne morem
odpreti
vrat sveta,
sem
drugačna pot,
sem
drugačna svetloba.
SEM    Sem
POPOTNICA    popotnica
zahajajočega
sonca,
sem
skrivnost
reke smrti,
sem
tista velika
in sveta samota,
ki vanjo vstopa
večnost.
MOJ DOM    Moj dom je lep, čeprav je ležišče postlano z bridkostjo
j
503                                                                                Drugačna svetloba
in je eno samo okno odprto jutranji zarji, čeprav ne prižigam svetilke pred polnočjo in pojem zvezdam z nemim glasom, moj dom je lep, je prhutanje ptic v zalivu radosti, je boso stopalo na Zemlji sreče, je prostor v večnem prostoru.
USODNA LUČ    Kadar se srečam s teboj, sije
s tvojega obraza usodna luč v neminljivi dan moje večnosti, v tvojih besedah so skrivnosti tolažbe, kakor posejane v mojo bridkost, ko sem
v tesnobi svoje smrti mimohod življenja, ko sem trepetanje noči, strah me je teme in skritih ječ srca, ti pa si
kakor vedrina neba, kakor razsvetljeno mesto, si moja usodna luč.
504                                                                                                                    Minka Korenčan
IN ODŠLA    In odšla bom, BOM    do tal
bodo pozabljeni
oltarji mojih muk
in vzdihov smrti,
le najine rože,
ki se niso razcvetele
času
bodo cvetele
in iskal me boš
v hiši lepote,
da bi slišal
moj glas,
iskal me boš,
ko se boš vračal
v ljubljene spomine
in boš
samoti svojega
srca
klical
mojo večnost.
VIDENJE    Nič se ne bo dotaknilo mojih večerov, nič se ne bo zgodilo mojim nočem, le zemljin prah se bo dvigal, le skrivnost bo vse bližja in bližja, le večnost bo vse bliže in bliže prižigala luč,
ko bosta moji roki, kakor v kristalnem diru igrali
na lutnjo smrti poslednjo hvalnico življenju.