"¿ROLETAREC" je delavski list za misleče čitatelje. OFFICIAL ORGAN JUGOSLAV FEDERATION, S. P. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE Qrugi najstarejši - jugoslovanski socialističai list. >i NO-JT. 1193. CnutrtMl m» Mtund-dku matter Dei «mb«r I. \90J, «t Um offlM »t diltago. »1.. uadar t K« Act of Congrm— of March Siti. IS7t. CHICAGO, ILL.. 24. JULIJA (JULY 24th,) 1930. Published whUt at 3«se W. 26th 3t. LETO—VOL. > ČASOPISJE, 2URNALIZEM KI JE TU V OBRAMBO SEDANJEGA REDA", NE MORE BITI POSTEN, PAČ PA NASPROTNO Milijonski lastniki in glavni uredniki hlinijo začudenje, ko so doznali, kako si "nižji" uredniki in reporterji dobe postranski zaslužek DEL NOVI ZAPLETLJAJ1 V EGIPTU "Gangsterji napovedali vojno časopisju/' so naznanjali veliki naslovi v čikaških dnevnikih drugi teden v juniju, ko je bil ob belem dnevu v množici ljudi na Michigan Ave. in Randolph St. umorjen Alfred Lingle, reporter čikaške "Tribune", katerega naloga je bila zasledovati in poročati o aktivnostih gangsterskih krogov. Dan po umoru so vsi čikaški angleški dnevniki prinesli skupno izjavo, da se ne bodo pustili ustrahovati nego se bodo borili, da porazijo terorizem gangsterjev. Ubitemu Linglu so priredili slovesen pogreb s častnim vojaškim spremstvom. Pridigarji in časnikarji so ga imenovali mučenikom, ker je padel v delu za odkrivanje zio-činstev. "Tribuna" je ta umor izrabljala v svojo reklamo. Cez nekaj dni se je izvedelo, da je bil umorjeni Lingle v praksi zaveznik tistih, katere bi moral "odkrivati". Okrog šestdeset tisoč dolarjev letno je prejemal raznih "posojil", z drugimi besedami, podkupnine, ki so mu jih dajali glavni načelnik policije, policijski kapitani, "političarji", imejitelji igralnic, bordelov in velikih "butlegarij". Policijski načelnik, ki je po njegovem umoru odstopil, je Linglu "posodil" precejšnjo vsoto. Prestavljal je policijske uradnike po Lin-glovem navodilu. Kdor se je namreč zameril kaki "firmi", ki je dajala Linglu "posojila", je šel k policijskemu načelniku in mu priporočil: tega in tega uradnika prestavi drugam. Ali ,ako je odprla igralnice kaka konkurenčna sktipina, ki ni dajala "posojil", je Lingle posredoval, da je bil v njene bördele, igralnice ter pivnice vpri-zorjen policijski vpad, v "Tribuno" pa je potem pisal o budnosti policije, ki "čisti" mesto. V resnici je napravila vpad samo zato, da je ugonobila konkurenta v korist tisti skupini, ki je imela protežijo Lingla in s tem protekcijo policije. "Daily News" in oba Hearsto-va dnevnika sta z veseljem na-glašala zveze "Tribuninega" poročevalca z zločini. Lastnike "največjega dnevnika na svetu" je to jezilo. Na pomoč jim je prišel reporter st. louškega dnevnika "Star", Harry T. Brundidge po imenu, veščak v poznavanju organiziranih metod zločinskih elementov in njihovih zvez z uredniki in reporterji. Ta je poročal v dnevniku "St. Louis Star", da je bil pred Linglom umorjen že en drug gangster, ki je dobival plačo od "Daily News" za izdajanje gangsterskih tajnosti, medtem ko je bil po atentatu na Lingla narejen poskus, da u-morje reporterja Leland H. Reeae-ja, ki je istotako v službi "Daily News". Tedaj pa sta te razveselila oba Hearstova dnevnika — češ, mi smo čisti! Nekaj dni pozneje se je izvedelo, da je "city editor" (urednik, pod čigar področje spada-jo mestne novice) Hearstove-ga dnevnika American Capone-jev prijatelj, da je bil pri njemu na obisku v Miami, Florida, in da se je potem peljal z njim in nekaterimi drugimi bi»-gatimi gangaterji v aeroplanu na Havano. Kubo, kjer so se v: hotelu registrirali vsi, razen Ca« poneja, podizmišljenimi imeni. Imeli so tam pojedino in najboljše likerje, potem pa so glasom zatrdil jztakljivih ljudi dobili v sobe še ženske, katere prodajajo ljubezen. S tem je prišel v šmir tudi "American". Brundidge zatrjuje, da to niso edine ribice, ki so vjete, kajti korupcija je zelo globoko za-jedena v uredniške ter repor-terske štabe čikaških dnevnikov. Marsikak vpliven časnikar, kot npr. omenjeni city editor, je Caponejev osebni prijatelj, neglede kako ga v svojem listu navidezno napada. Boj v čikaških dnevnikih proti gangsterjem, pravi Brundidge v St. Louis Star, ne pomeni ničesar razen "cheap" čtivo, po katerem hlastajo bravci. Kajti če bi njihovo vpitje ter "razkrivanje" res kaj pomenilo, bi bili že vsi vodilni gangsterji v ječi in politične urade bi imeli /poštenejši ljudje. — Cikaški (kapitalistični dnevniki, kakor dnevniki privatnih interesov ter korumpirancev v vsakem drugem mestu, rohne zato, da slepe publiko. Napadajo Capone ija, na skrivaj pa jemljejo od njegovih ljudi stotisoče dolar-i jev podkupnine . Gangsterizem v velikih mestih kontrolira izdelovanje in prodajo alkoholnih pijač, bor-dele, igralnice, dirke, razne "prajzfajte", kabarete, "road-havze" itd. Njihov mesečni promet v Chicagu in okolici znaša po ugotovitvah poznavalcev okrog 6 milijonov dolarjev. Eden do dva milijona gresta za podkupine. Ljudi, ki jo hočejo, je mnogo ,in gangsterji skr-be, da dobe politične urade taki "republikanci" in "demokra-tje", ki se ne sramujejo nastavljati dlani. KORUPCIJE ODGOVORI VLAD NA PREDLOG ZA EVROPSKO UNDO PAPEŽEV STRAH PRED BOLJŠEVIKI Sveti oče se zelo zanimajo za Zed. države. Včasi pridigajo ameriškemu ljudstvu radi grešne noše žensk, včasi radi pokvarjenosti ameriške mladine, dne 14. julija pa so v avdijenci, ki so jo naklonili rektorju katoliške univerze v Washingto-nu, izrazili veliko bojazen radi širjenja boljševizma v Zed. državah. Par milijonov brezposelnih je v vaši deželi, pomisli- Vse države, razen Anglije, za evropsko federacijo, toda vsaka s svojimi pomisleki in rezervacijami. Na Briandov predlog za e-vropsko federacijo, ki ga je objavil v imenu francoske vla- mgm te, kako gnojno polje je to za de na naslov ^¡h evropskih boljševizem, in s tem je bila držav »ki so v ligi narodov, pri-papeževa pridiga v glavnem i^ajaj0 odgovori večinoma v končana. Interesantno je, kako je sveta stolica s svojo novo državico bolj in bolj trudi ugajati reakciji. Strah jo je pred boljševizmom, ne pa pred brezposelnostjo milijonov. Deluje proti socialističnemu gibanju v afirmativnem smislu, in nekaj z rezervacijami. Vse države so za federacijo evropskih držav. Ene na bazi, kakor jo predlaga Briand, Italija pod pogojem, da se preje izvede razorožitev in da se v unijo pripusti tudi sovjetsko Rusijo, in Na »liki je mesto Alekiaindrija v Egiptu, kjer »o se dogodili veliki nacionalistični izgredi proti vladi in kralju Faudu, inozemcem in proti Angliji. V izgredih 16. juli>a je bilo ubitih 15 demonstrantov in en policaj, vsi Egipčana. Eitajst Evropejcev je bilo ramjenih. Izgredi so ae dogodili tudi v Kairu in v drugih mestih v Egiptu. Nacionalisti zahtevajo, da sedanji kralj odstopi v prilog svojega sina, in pa, da postat»« Egipt popolnoma neodvisen od Velike Britanije. Anglija ima v Egiptu velike ekonomske interese, poaefcno radi sueškega kanala, pa vpliva na vlado kakor >e v njenem interesu, čemur se nacionalisti, ki podajajo jacji in jačji, upirajo. Anglija, oziroma njen minister za zuiuuaje zadeve izjavlja, da nima angleška delavska vlada na cesar proti asparacijam nacionalistov, niti ne proti njihovi zahtevi za odstavljanje kralja. Dokler bodo svoje zahteve izvajali parlamentarno, se Anglija ne bo umešavala. V Aleksandri ji in tudi v Kairu je precej Slovencev, večinoma iz Primorske. Avstriji, Nemčiji i« drugje, if«^8 .z rezervacijo, da je , "V treba preje predelati pogodbe proti sovjetski Uniji, in ob enem flirta s kapitalisti, da ji dajejo v bogaime milijone za razne zavode in druge "misijonske" potrebe. Katojiška cerkev se je odaljila nezdružljivo od biblijskih Kristovih naukov kakor je nezdružljivo oddaljen južni od severnega tečaja. t ■ Moonep in Billings na\ ostaneta v ¡eči Kapitalističnim politikom je sodni aparat samo sredstvo za teroriziranje zavednih delavcev. — Justico si predstavljajo za varuhinjo profitov ZBORNICA LORDOV S SVOJIM "DUHOM ČASA" V SREDNJEM VEKU nji- V Angliji imajo vse ženske volilno pravico, ki so stare 21 let ali več. Borba sufragetk ni bila zamanj. V parlamentu je že prilično žensk, največ od delavske stranke, ostale pripadajo liberalni in konservativni terega sta bila obsojena, ni bil nikdar dokazan. Ne samo to! Vedno vec Amerikancev potuje v Evropo Vzlic slabim časom je tudi letos odpotovalo tisoče Ameri-« kancev na poset v Evropo. Meseca maja je bilo izdanih za med državami v smislu resničnih potreb in pravice, in pa, da mora biti povabljena za pristop v evropsko Unijo tudi sovjetska Rusija. Enako rezervacijo glede Rusije je navedlo tudi več drugih evropskih držav, ker smatrajo, da je njihova varnost I mogoča le, če ne bo med njimi sovražnih zagojzd. Izgleda, da je Briandov predlog za federacijo — ki je prvi, da prihaja iz vrst kake vlade, dobil ugoden odziv, in da postane v doglednem času dejstvo, dasi ne še na prvi konferenci. Proti se je izrekla Anglija z argumentiranjem, da potovanje v Evropo 43,227 daje liga narodov priliko izvesti potnih listov, in junija 32,405, vse tisto, kar vključuje Brian-ali v obeh mesecih 10 odstotkov .dov predlog z evropsko fede-več kakor lani v istem času. 'racijo._ A. KRISTAN ~ PIONIR. KI JE BIL AKTIVEN DO KONCA ŽIVLJENJA V TEJ ŠTEVILKI na četrti strani članek "Boj za koloni je" Na peti članek o potrebi delavske zavednosti med proletarakim ienstvom. Cemu morata Tom Mooney in biti država, ki hoče braniti .... Warren Billings ostati še na- hove investicije v tujih deželah, stranki. dalje v zaporih države Califor- ali pa poraziti tekmovalne in-1 Razen zbornice poslancev nije, dasi je sedaj že vsakemu dustrijalne države, militaristič-¡ima Anglija starodaven okra-znano, da jima zločin, radi ka- no močna, drugače ne štejeEna sek, zvan "zbornica lordov", ali teresra sta bila ohanipn» ni hii takih preparedness parad se je "House of Lords", ki je bila ne- vršila I. 1916 tudi v San Fran- koč mogočna in odločujoča.Bila ciscu, Calif. Bila je velika pri- je "višja" zbornica, ki je stala Priglasili so se že mnogi, ki redba, organizirana v navduše- nad izvoljenimi zastopniki ljud-tekom prošlih desetih let izjav-jvanju ljudstva za vojno. Ne-'stva. A to je bilo nekoč. Da-Ijajo, da so pričali proti njima kdo je v to parado vrgel bom-'nes je zbornica lordov v glav-pod težo vojne hipnoze. Sedaj bo. Ubila je devet oseb, več nem le še tradicija, katerih se obžalujejo svoj čin, apelirajo je bilo ranjenih. Iskali so Anglež nerad in težko otrese. na governerja in druge oblast- krivce, in ker jih niso poznali— Odvzel je pa lordom moč odlo- g . . ^ nepri£ak0va nike, da naj dajo jetnikoma 80 zagrabili delavska agitator- čevati v zakonodaji, kajti "viš- nft nJ. J . nočutil dobro že ~ mix i a ' u novo obravnavo, na kateri jim. U. Mooneyja in Billing. Pod j.» zbornica je danes zbornica £„ S svojim delom na političnem, zadružnem in časnikarskem polju ima med slovenskim delavstvom rti»* , TI ' l ' j -. i i. tr' A i ff r t •)} ■ neminljive zasluge t * ' Dne 17. julija je poslal Ivan |v katerih je bil funkcionar, in Molek ProsveM kabelgram, da za vsa druga dela, v katera je e Anton Kristan nagloma umrl. bil interesiran. > Anton Kristan je pionir v bodo storjeno krivico lahko popravili. Eden poslednjih, ki se je priglasil ,da bi rad preklical svoje pričanje proti Mooneyju in Bil-lingHU, je John MacDonald. Radi svojih pogreškov je bil zaprt v Bostonu, kjer so ga izpustili 14. julija. Dejal je, da je vplivom zgražanja nad tem na- izvoljenih poslancev, padom na delavce, ki so mar-V zbornici lordov je bilo že širali v preparedness paradi, parkrat predlagano, da bi smeje bilo reakciji zlahko dobiti le biti članice tudi ženske. V priče ,ki so videle natančno in Angliji je mnogo odličnih točno, kako sta Mooney in Bil- "plejnkinj", ki smatrajo, da bi lings vrgla bombo. V tistih bilo pravilno, če se bi čestitljivi dneh je bila justica čisto slepa, lordi domislili, da smo sedaj v Mooneyja so celo obsodili na, takozvani novi dobi in bi dali nekaj sedežev ženskam plave krvi. ' Stari in mlajši angleški na sodišču v San Franciscu le- gmrt, a se je zanj zavzel pred-^ ta 1916 proti Mooneyju in Bil- |8ednik Willson in pripomogel lingsu lagal, in mu je hudo, ker ^ reSitvi njegovega življenja, lordi ter drugi plemiči so dne 16. julija zopet zavrgli predlog za enakopravnost z ženskami z 53 proti 49 glasovom. Nji- sta še zmerom v zaporu. Zašli- |Kazen so mu spremenili v do-šan bo znova pred governerjem Youngom in njegovo komisijo enkrat avgusta. Mooney in Billings sta bila dva izmed najaktivnejših delavskih agitatorjev. Gradila sta unijski pokret in nagovarjala delavce na pristop v socia- smrtno ječo. Ko so po vojni začeli spoznavati, da so storili nad njim zločin, ko so se bivši hova srednjeveška večina se sodniki in prosekutorji, ki so ga manjša. Ko se spremeni v manj-dali za zidovje, zavzeli zanj, je §jno, bo parlament zbornico dobila zadeva čisto razredni lordov bržkone že odpravil, in značaj. Pravica z delavci na gospe plemkinje bodo morale svoji strani je zahtevala osvo-jmed proletariat na agitacijo, listično stranko. Ko je začela boditev Mooneyja in Billingsa. ¡¿e bodo hotele imeti poslansko 1. 1916 v tej deželi zmagovati manija za vstop v krvavi metež, so se pojavile tudi takozvane "preparedness" parade, ki so zahtevale, da se ta dežela na vojno pripravi čimhitreje in boljše, da bo zmagala na celi črti. Financirali so jih kapitalisti ,ker so smatrali, da mora Kapitalizem s krivico za simbol je vztrajal, da morata ostati v zaporu, kajti rekli so, da prepričevalnih dokazov o njuni nedolžnosti ni. Radi tega je go-vemer Young nedavno na priporočila svoje komisije njima zopet odrekel pomilostitev. čaet. Za brezposelne v Nemčiji Anion Kri.t.n V Nemčiji dobiva okrog ■■ 1.850.000 delavcev brezposel- delom, kakor «o ™*vet ll nostno podporo. Vseh brezpo- zdravmk., nego » £br«» solnih delavcev v Nemčiji je prej za denarn. bilo koncem junija 2.636.000. | mu je načeljeval, za zadruge, nju slovenskega delavstva. Z malim številom sodrugov je oral ledino in setev je uspevala. Tudi pisal je mnogo, in po njegovem prizadevanju je slovenska delavska literatura dobila precej knjig in brošur. Spisal je tudi zgodovino delavskega gibanja na Slovenskem do postanka socialne demokracije. Obljubljal je, da napiše tudi drugo knjigo, ki bo beležila razvoj delavskega gibanja n* Slovenskem do danes- V gospodarskih, zadevah je slovel za veščaka. V politiki so mu mnogi očitali diktator-stvo in konservativnost. Po vojni je prišel v spore s svojimi sodrugi. Prenehal je biti član stranke, toda je izjavil: Socialist ostanem do konca svojih dni. Tudi aktiven bom v tem smislu dokler bo kaj življenja v meni. Pred malo manj kot letom dni je pisal nekrolog o Jožetu Zavertniku. Bila sta sodelavca na fronti razredne borbe v (Nadaljevanje na 6. strani ) m j» % Slabi časi in delavski tisk Medtom, ko je pred dobrim letom le vse kapitalistično in lakajsko časopisje lagalo o prosperiteti, "katere ▼ tej deieli ne more ničesar omajati/9 je socialistični tisk svaril delavce, da naj ne nasedajo praznim obljubam, da naj se ne dajo varati Smithovemu pivu in Hooverjevi prosperiteti, nego naj glasujejo tako, kakor bo njim v korist, kajti na pragu je kriza. Glasovali so, kot so jim naročili s spretno kampanjo kapitalisti. Potrošili so v agitaciji za Scnitha in Hooverja nad dvajset milijonov dolarjev, in ker med reublikanci in demokrati ni razlike, troiijo toliko milijonov zato, da zbegajo volilce in jih odvrnejo od stranke, ki resnično zastopa ljudske interese. Ljudje, ki trdijo, da ameriško delavstvo ne bo nikoli imelo SVOJE stranke, trdijo to, kar žele kapitalisti. Zato so deležni oglasov in podpor, zato morejo kakega svojega človeka spraviti po lestvi navzgor—vse na stroške ne-mislečega delavstva. Socialistični tisk je bil z delavstvom v vsakem slučaju, v -dobrih" in "slabih" časih. Povprečen delavec to zelo slabo vrača. V "dobrih časih" se odreka delavskemu listu z izgovorom, da mu ni nič hudega in da je vsakdo "samo zase", v "slabih časih" pa se izgovarja na—slabe čase in zahteva, da naj mi kaj naredimo zanj—pa nam bo verjel itd. Ako ne bi bilo še toliko stotisoč takih delavcev, ne bi kapitalistični tisk vodil vso deželo za nos, ne bi bila mogoča korupcija kakršna je razpašena v tej deželi, in Zedinjene države ne bi bile brez socialne zakonodaje, ki so v tem oziru izmed vseh industrialnih dežel na svetu najbolj nazadnjaške. Delavci, negujte svoje liste! Č1TAJTE jih, ker ne izhajajo radi profi- Socialisti in Rusija Piney Fork, O. — V 1189. številki Proletarca sem čitat zanimivo poročilo o berlinskem nisem zaposljen, in končno, kdo zboru razširjene eksekutvve socialistične delavske internacio-nale, ki je med drugim sprejela tudi apel na delavstvo so-| vjetske Rusije, v katerem mu zagotavlja svojo pomoč v boju zoper reakcijo in ob enem izreka željo za boljše medsebojno razumevanje ter kooperacijo,-. namesto bratomornega boja. Iz tega apela ponovno raz-; vidimo, da socialistična-delav-ska internacionala ni sovražna sovjetski Uniji nego ji je prijateljska, bori se proti naka-nom reakcije in militarizma in gladi pota v zbliževanje, za katerega pa mora biti dobra volja tudi na drugi strani, ne samo na socialistični. Socialistični apel ruskemu proletari-jatu naglaša to dejstvo. Vodstvo komunistov se napram socialistom še vedno poslužuje ne samo skrajno sovražne, nego tudi ekstremno provokatorske taktike. Kjer le morejo, raz- SAMO, DA JE NEKAJ NOVEGA j hija jo socialistične shode. Socialističnim županom delajo ne- ta, kakor kapitalistični, nego radi vas, in branijo vaše interese v slabih časih. dobrih" in X imHMHmii Ambicije milwauskih sodrugov Milwaukee, WU. — Kakor izgleda, bo naš socialistični klub št. 37 postal kmalu največji v Jugoslovanski socialistični zvezi. Nedolgo tega je imel to mesto klub št. 1 v Chicagu, ki ima nekaj nad sto članov in članic. Tik pred zborom JSZ* ga je prekosil klub št. 114 v Detroitu ,v dogledni bodočnosti pa bo moral detroitski klub prepustiti prvenstvo v članstvu našemu klubu. Cikaški, če se bo agitacija razvila po tem redu, pride na tretje mesto. V naš klub pristopajo na vsaki redni seji moški, ženske in tu rojena mladina. Zelo razveseljivo je, da so se za klub ter, Herman Rugel bo govorü £manjkuje deU! Treba na Edisonu prilike z raznimi ¡nimi napadi, demonstracijami in provokacijami. Taka taktika ni prav nič delavska, ker služi kapitalistični politiki vzlic radikalnim frazam. Socialisti zahtevajo in delujejo za socializem. Komunisti J isto. . Rrazlika med prvimi in 1 _ drugimi je v taktiki. Komuni- > spet svetovne vojske, da 8ti hočejo svetovni preobrat po bi jih par milijonov pobili, pa rusklh metodah, dasi ostali svet bo zopet posla na razpolago. „i carska Rusija. Socialisti Ko čuješ take "argumente", pravijo ,da so v raznih deželah kar znači diktaturo ožje organizirane skupine, ki vlada, kakor je enkrat nekdo definiral, "nad proletarijatom za prole-tarijat". Sovražniki obeh pokretov naravno pobijajo nauk socialne preuredbe družbe in se v ta namen poslužujejo vseh pro-pagandističnih sredstev, ječ, vešal, giljotine, električnih stolov in drugih metod. Po zaslugi teh mnogo ljudi argumentirala je tako kakor je vedno bilo in bo. To se pravi, vedno so bili bogati in revni, in zmerom ostane tako. Ko bi poznali zgodovino, bi vedeli, da ni bilo vedno tako, in da kakor so se družabni sistemi spreminjali v prošlosti, se bodo tudi v bodoče. 2e naši stari Slovani so bili komunisti. Živeli so v zadrugah. Privatnega lastništva niso poznali. Zemlja je bila last zadruge. Kadar je kakemu stanovniku zmanjkalo živil, je vedel, da jih dobi v zadrugi, ne da bi ga kaj stalo. . Ko je neki rimski pisatelj potoval po slovenskih krajih, se je čudil slovanski gostoljubnosti in zapisal, da ako nimajo doma živil, da bi gostu postregli, jih ukradejo. V resnici so jih vzeli v zadrugi, ker so imeli pravico do njih. Svat m na rtu« načina postavlja na glavo. Iznajdljiv ¿lov»k jo prilol na idojo "marathon" plača ,ki znači, da naj »o prijavi čimvoc parov aa ploa, kalori naj traja noproztano voč todnov, in tiati par, ki vztraja najdalj, dobi | nagrado. Ljudom, ki prihajajo glodati izmučana ploaalco, pa računajo viao- ] ko vstopnino. Vač takih "podjotnaiav" jo na račun ljudsko domišljija in radovodnosti napravilo tisočaka. Plosni par mora pramikati noga noprosta-no, razon d osa t minut ali kaj takaga vsako uro, katoro so jim določano za počitok Drug "maratbon" j* vztrajanja lotalcov s aaroplanom v zraku po nponr»vi/»s P*r in »» hrano jim dovažajo drugi aoroplaati. Tudi ta ZI^lJ "T . 1 podvzatja prinašajo profit nokatarim. Sodaj so jo bolozon marathoaov pro-nosla ša na otroka. Vač sto v raznih krajih jih sodi na drovosih, kamor jim dobri starii ali prijatolji donašajo hrano. Edon dočok so jo pri padcu z dro- KVQB*i „X00i «i po noči ubil. par si jih j. polomilo robra. ampak to so mal.nko.ti.' . ^^ J6P®t«bnO, ako Glavno jo zabavat Ljudjo hodijo k dravasom in ¡trla kvišku v otroka, ki si|Je ClOVek gladen, toda kradnje mučijo kosti mod vajami. Počotok takaga sodonja jo bil "marathon" na za- debelo, ki 80 bistvo kapita-stavnih drogovih. Razni hotoli, ki so si zažololi reklamo, so pritrdili k drogu lizma, ne Samo da niSO potreb- ^f™ ki - * r1 " tmki poliei ne, pač pa še ljudstvu skrajno dn«, morda toda* ali dva. Ljudjo so stagovali vratova, piačavali so po kvo- : ' G _ « , .J drih. da so smoli par momontov glodati "muho" na .«botičniku in vso hl^ J' JS°C,al1,Zem b° 818tem bralo, kako na toj in taj stavb», visoko ob zaatavnom drogu sodi uiaUi«1 kradnje Odpravil Z nOVO Ured-osmi dan. Jako dobra roklama — doklor jo vlokia. Na sliki jo dočok, ki jo *><>• ob čaau ko to pašomo sodol na dravosu blizu hišo svojih staršev v Chicagu ia ¿otrti dan. Dajal jo, da bo ostal gori do konca počitnic, potom bo moral v te 8pre,eti P^ne tudi različne metode, Ii- • h^mumn metod za Polastitev vlade, nja v premogovniki naw ^ ^^ do uklh ]}udl toda Uke kot ^ y enj aH mo ¿OCiailZem U1 KOmUniZem--a*--1..... khlbu J.sTTprih^dnja*^ končno jih pomiluješ- Kje naj goče in uspešne. Socialisti se . , ^ Fronten u sploh dobe spoznanje, če se ne naslanjajo na demokracijo, na J* v ac pobrigajo sami! Skušaš jim organizirano politično moč de- Frank Barbič. "Moonlight" piknik "Save" Chicago, III. — Lani je mladina v pevskem zboru "Sava" Arma, Kan«. — Kot že zna- dopovedati, ali mnogi so nedo- lavstva, komunisti- propagira no, obdržava klub JSZ. s sedežem v Armi svoje seje v raznih naselbinah. Prošla se je vršila 15. junija v Edisonu. Udeležba sicer ni bila velika, pa vendar ne brez uspeha, kajti v stopni in trdijo svoje. jo silo in diktaturo. Socialisti V socialistični stranki je sred- ae zanašajo na izobraženost de-stvo za osvoboditev delavstva lavstva, raditega se veliko tru-vsega sveta. Povabiš delavce d»jo 8 prosvetnim delom. Ko-na pristop, ali kaj odgovarja- munisti pa branijo nauk, da se jo? Bom kdaj pozneje, če bodo delavci učili ko bodo imeli klub je pristopilo par novih boste kaj naredili. Ali pa: So- čas zato,, namreč po uspešni članov, in to naših "old timer- cjaiisti hočete samo komandi- evoluciji, prej pa jih je treba jev" iz časa, ko je še obstojal klub tudi v Edisonu. Upam, da bosta sodruga Spaiser in Vorina pridobila v naše vrste tudi druge somišljenike v Edi- medtem ko so socialisti, kot že Collinwood O — Dasi iro reieno» za demokratično for- vorimo o socializmu in imamo mo vlade ter za evolucijskil sugestirala prireditev piknika v vorimo o socializmu, in imamo kapitalizma v sociali- soboto večer, takozvani "moon- liste, ki ga propagirajo, se ven- v sapnausuia dar le malokdaj tolmači, kaj je zem* socializem, kdo in zakaj so so- Beseda komunizem istotako cialisti, kaj hočejo, in kaj je .izvira iz latinščine in grščine, razlika med socializmom in V angleščini imamo npr. besedo komunizmom. Ravno vsled te- community, v našem "komuna- SpringBu' Igral bo orkester ga nepoznavanja pridejo agi- len" in več drugih ,ki pomenijo john Hočevarja komade, ki ta tor ji večkrat v zadrego, ker ."nekaj skupnega", "delo za bodo zadovoljili mladino ne znajo zagovarjati pokret, za vse" itd. light" piknik, ki je zelo dobro uspel. Raditega je zaključila, da ga priredi tudi letos, ki bo v soboto 9. avgusta na Keglovem vrtu "Kegel's Grove') v Willow njegove delo začele zanimati sonu. — tudi ženske, kajti le z njihovimi Prihodnja klubova seja bo v sodelovanjem more postati de-'naselbini Frontenac v nedeljo lavsko gibanje resnično moč- 27. julija ob 2. popoldne. Na no. Klub št. 37 je bil precej to sejo smo povabili našega časa v glavnem klub moških, mladega sodruga Herman Ru- Nedavno so se mu začele pridruževati tudi ženske. V agitaciji med ženskami je aktivna posebno sodruginja Sular in več drugih. Zavedne ženske, le tako naprej 1 Ce boste agi-tirale ve, bo naš klub nedvomno postal ne samo največji v JSZ., nego politično najvplivnejši izmed vseh klubov naše zveze. Naša naselbina je velika, več ali manj kompaktna, in klubu se nudi bogato polje za propa-gandistično, politično in kulturno delo, pri katerem bo imel sodelovanje tistih podpornih in kulturnih društev ,v katerih se delavska razredna zavest noče umakniti privatni politiki. Z velikimi črkami lahko beležimo ,da je razen klubovih agi-tacijskih uspehov med gla iz Detroita, ki je tukaj na počitnicah (neprostovoljnih). Sodrug Rugel je bil delegat na osmem rednem zboru JSZ-Poročal nam bo o njegovih zaključkih in o aktivnostih de-troitskih klubov. Na to zborovanje vabimo vse sodruge in somišljenike, kakor tudi za- iatiTnpo^d\am7odl^e7atr^^ Ue navdJševaU ~ to'je,Vfanati- ka^rega tako vneto delujejo. | Ce vprašate naše jugoslo-Boljših odgovorov od ljudi "«rati, da bodo godni iti v re- . KaJ Je socializem? Svetov- vanske komuniste od kod so no gibanje, katerega minimal- dobili besedo komunist in če-ni program zahteva takojšnja mu, jih bo komaj deset od-izboljšavanja delovnih razmer, stotkov vedelo /lati pravilen od-kot krajšanje delavnika, ko- govor, "lektivna pogajanja ,higijenične ki čitajo plidke breznačelne li- volucijo. ste, sploh ne moremo pričakovati. Veliko hujskačev, ki govore radikalno, dela v resnici za kapitaliste ,kar se je razvide-Poročano je že bilo, da pri- lo med vojno in še dolgo po redi klub št. 45 JSZ. "izlet" v vojni, ko so se vršile razne ob- naprave, odpravljanje napornih ^^^ j sociaiistj? nedeljo 27. julija na znano ravnave proti komunfetoan. Ka- zvisavanje plač itd. t — Harrisonovo farmo. Zabave bo pitalistu so nevarnejši pošteni obilo, bodisi s tekmami, balina- učitelji, kot pa gromoviti revo-njem, metanjem podkev, pet-1 lucionami govorniki. Slednji jem itd. Imeli bomo smeha |"kršijo" zakon radi "ščuvanja polno igro 2 ty 3, v kateri se delavcev za m one, ki ljubijo valčke. Vstopnina je samo 35c. Za dobro postrežbo bodo skrbeli člani in članice "Save" ter kluba št. L Pridite vsi—P. O. Ker pa minimalni program ne znači preuredbo kapitalističnega si- Čemu toliko prepira med Radi taktike. Komunisti pravijo socialistom, da so prepo- stema, pod katerim je trajna čaani' d* ? '«vojnimi metoda- rešitev socialnih problemov ne- mi ne bodo izvojevali socializ- Listu v podporo IX. izkaz. (Pojasnilo. Vsota $48.50, priobČe-na v zadnjem izkazu in poslana iz Da-troita, Mich., je bila nabrana za pokritje stroškov banketa, ki sta ga priredila kluba v počast delegatom rado pripeti, da kaka članica vlade". Delavski učitelj nežnega spola izgubi peto od cialističnega prepričanja strmoglvaljenje mogoča, zahteva socializem nov 1ma' nego se ga lahko pribori osmega rednega zbora JSZ., katero iki ufitel so- ekonomski red, ki bo baziral e 8 «lo kakor jo propagirajo vsoto Pa sta kluba poklonila listu v sopa dela, da napravi preobrat v čevlja, torej katere pridete v naš krog, pazite, da boste ime- delavcu in «a tako za vselej le pete dobro pritrjene. | reši iz objema kapitalističnih Postrežba bo prvovrstna, strank ter ga pridobi za kon- na produkciji in razpečavanju blaga za potrebo, namesto za komunisti. Komunisti vidijo pred seboj samo uspeh révolu- profit posameznikov, kot je to ?.ije v PaPri.tem Poza*>-,___________________________ pod kapitalizmom. Socializem;Vajo' , 30 v,RuS1J1 urazmere 1 pri»pevateljev bodo priobčena pri- podporo. To ▼ prošlem izkazu ni bilo označeno.) Milvraukoo, Wia., nabrano na pikniku kluba št 37 JSZ. $13.85. (Imena stopnike društev Izobraževal- Dobili boste hladilno .pijačo raz- struktivno delavsko politiko. ne akcije. M. Gorenc. Težave brezposelnih. — Piknik kluba št 45 * in drugo Waukegan, III. — Iz raznih poročil v listih vidimo, da vlažen- da povsod velika brezposelnost, atvom uspešno tudi agitacijsko Nič bolje ni v naselbini Wauke-delo za socialistično stvar med gan—North Chicago. Povsod mladino. V klub št. 37 je; opaziš na ulicah ljudi brez de-pristopilo že precej tu rojenih; la, ki se v pomenkih o mizemih slovenskih fantov, in oni tu rojena dekleta bodo imeli v navija se stara pesem, da je nih vrst, John Mahnich pa bo | Za svetovni preobrat je slo-pripravil okusno indijansko pe- K» delavstva absolutno potreb-čenko! ,na. Uverjen sem, da pride, ko Truk odpelje izpred S. N. D- se sedanji vetrovi nekoliko po-prvič ob 10. dopoldne in potem! ležejo in ko komunistično de-ob 1. in dveh. Vožnja v oba lavstvo spozna, da s taktiko kraja je 25c za osebo. Otroci sovraštva do socialistov ne slu- so vožnje prosti. Poročajo, da prkle na naš piknik večja skupina iz Chica-ga s posebno karo. Kličemo vam, dobrodošli! Vračali bomo uslugo z uslugo. Na svidenje 27. julija! Dne 10. avgusta prirede pik- ter vnrninioin v»! hn? Pn I nik na «tem prostoru odseki «^J Je «ženila napraviti izlet ter, časih vprašujejo, kaj bo? Po- Čitalnica rosno- v Waukegan na piknik kluba ll V novlio bp afnrn noaimi a o io 10 Je» ^UainiCa, gOSpO- « . .. %f , ,. dinjski in dramski odsek. Več.št 45 JSZ- kl se vršl v nedelJ° 27. julija na Harrisonovi farmi. Iz Chicaga se odpeljemo klubu angleško poslujoč odsek,! srečen tisti, ki ima delo, pa čeki bo obdržaval svoje seje in tudi samo dva ali tri dni v ted-J P°zneje. | | ■ vrfil svoje delo med mladino nu. Dasi si s tistimi bornimi1 . Dne h «eptembra bo v Wau- železnici s do- in kooperiral z drugimi člani in dolarčki ne more nabaviti naj- £fanu da^SNPji?ebno članicami nod odkriliem odse- nntrphnoifip Hn^inn io Vrslle se bodo tekme med šport- ^fno°.kar° z Adar"s " w«^ash nimi odseki društev SNPJ. in P<*taje opoldne. Snidemo se v je nadalje za demokracijo, in to v smislu, kakršna je mogoča le pod socializmom. Socializem hoče uvesti s podružabljenjem velikih obratov industrialno demokracijo, in šele ko dobimo to, bo mogoča tudi prava politična demokracija. Kaj pomeni beseda socialist? Cemu strah pred njo? Svoj izvor ima iz besede socialen, ki jo imajo v rabi vsi jeziki. Je torej v mednarodni rabi. Socialnost pomeni družabnost — pomeni npr. skupino ljudi, ki žive med seboj složno in si drug Chicago, III. — Večja skupi- drugemu pomagajo. Socialnost na čikaških sodrugov in sodru- ali družabnost če se seboj ter drug drugemu nagajali, zato socialisti uče, da člo- ži socializmu. Nace 2lemberg«r. Izlet Čikažanov v Waukegan dozorele za tak preobrat, ker je prišel stari carizem v stadij razsula in impotence (nemoč-nosti). V Rusiji ljudstvo ni imelo volilne pravice. Vladal ga je car z diktatorskimi metodami. Komunistična diktatura je torej nasledila carsko. V drugih deželah je bil ob času ruske revolucije kapitalizem že mogočno razvit, medtem ko^ je bil v Rusiji šibek, in še ta večinoma zunajen. Socialisti ne pripovedujejo ljudem o revoluciji, ker vedo, da je zanjo potrebna ne samo množica ljudi, nego tudi oborožena moč, katera pa je v po- hodnjič.) Datroit, Mick, Frances Mezgec, $4, Jože Menton, $1, skupaj $5.00. Chicago* III., Mike Svigel, $2; D. J. Lotrich, $1.80; Anton Tuiek, $1, skupaj $4.80. Joknztowa Pa., Sylvester Turk, $1, po 25c, Ferd. Ojsteršek, Martin Za-lar, Frank Kos, John Kobal in Andrew Vidrich; Henry Vidrich 5c, skupaj $2.80 (poslal Andrew Vidrich). Park Hill, Pa., Anton Mele, $1.00. Harwick, Pa., Anton Jazbiniek, h ž abnost ie nemogoča ' ' bi ljudje le pridkali med ?es" vladajočih slojev. Socia- listi verujejo v vzgojevanje članicami pod odkriljem odse- potrebnejše za družino, je ka. Zagotovili so nam, da pri-! boljše nekaj kot nič. Ali ven-stopi na prihodnji seji meseca dar, slabo je! avgusta zopet mnogo fantov in deklet v klub. Vršila se bo v četrtek 14. avgusta ob 8. zvečer (daylight saving time) v S. S-Turn Hall. Po končanem dnevnem redu bo predaval s. John N. Landberg o justici, namreč, kakšna je, in komu služi. Na to predavanje so vhblje-ni tudi nečlani. In naravne so vabljeni vsi tisti, ki soglašajo z delom in programom socialistične stranke, da pristopijo v klub. Joeeph Ule. Ali se je delavstvo že kaj zavzelo za izboljšanje razmer? Ali se kaj trudi spoznati vzroke brezposelnosti in pota,* ki mu bi pomagala iz mlake krivic? Prišla sem v pogovor z neko osebo in pomenek je nanese] tudi na brezposelnost. Omenila sem vesti v listih, kako si očetje in matere radi silne bede sami jemljejo življenje, vča-si celi družini. On je to takole komentiral: Hm, saj je itak preveč ljudi na svetu, zato pa. izletniki pridejo iz raznih kra-,*®^11*®*' . . jev, pravijo, da mnogi tudi iz1 VožnJa je znižana na polo-Clevelanda. Tudi o tem poro- V1C0' v»*>imo vse, ki se žele čamo več pozneje. Anna Mahnich. pridružiti temu izletu, da greste z nami. Sporočite svojo u-deležbo na izlet bodisi Donald i t a i or • ■•• • J -Lotriču, Antonu Gardnu ali V petek ¿5. julija VSI na John Raku. Slednjega lahko . pokličete na naslov Proletarca. SejO ¡Ce pridete v petek 25. julija na sejo kluba št. 1, lahko pri-Chicago, III. — V petek 25. javite udeležbo tam. Vseka-julij a bomo imeli v klubu št. 1 kor pa želimo, da nas gre v zanimivo diskuzijo, o kateri VVaukegan čimveč in jim s tem izveste več, ko pridete na sejo. j izkažemo voljo za sodelovanje, Privedite seboj somišljenike, da ob enem pa bomo imeli mnogo postanejo člani kluba.—P. O. zabave na vožnji in na pikni-. ku—P, O. veštvo dozori za novo uredbo "Šele, ko bo ustvarilo v sebi nagon za sodelovanje in se otreslo fanatičnega nacionalizma, fašizma in takih pokretov, ki ga danes razjedajo. In kaj je komunizem? V socialnem oziru znači isto kot socializem — ljudsko lastništvo produktivnih in distributivnih sredstev, ki se jih operira v interesu ljudstva. Komunistično gibanje je nastalo, ko so se ruski boljševiki odloČili, da gredo v delavskem gibanju svojo pot ter se vsled tega ločili od ostalih socialističnih strank, svoji pa so dali ime komunistična stranka. Od socialističnega se komunistično gibanje razlikuje vsled svojega propagiranja diktature in nasilnih delavcev, da jim dajo razredno zavednost in s tem delavsko prepričanje ter smisel za delavsko organizacijo. Komunisti so posebno od kraja trdili, da je glavno masa, masna akcija, s katero naj se revolucija izvede, potem pa se proglasi diktaturo proletarijata, Farroll, Pa., Frank K ramer, $1.00. Homar City, Pa., Andy Obed, 80c. Willard, Wiz., Mike Krultz, 60c. Rock Spring, Wjro., John Jereb, 50c. Point Marion, Pa., Valentin Maz-gon, 50c. Midway, Pa., Neimenovan, 50c. La Sallo, III., Frank Martinjak, 50c. Brideoport, o., Joseph Snoy, 50c. Holpor, Utah, Frank Erzen, 25c. H*rminia Pa., Louis Podbeviek, 25c. Badan, Pa., Martin Spec, 25c. Shoboygan, Wiz., Anton Ribich, 20c. Skupaj v tem izkazu $33.80, prejšnji izkaz $243.36, skupaj $277.16. čamu napredna druatva Ta ia na* •albina na oglaiajo zvojih priradb tudi v "Pnolotarcu"? i Sto izvodov za dva dolarja V agitacijske namene pošljemo »to izvodov "Proletarca" za dva dolarja. Naročite jih, kadar imate večjo sojo, veselico, »hod, predstavo ali kako drugo priredbo, in jih razdelite med udeležence s priporočilom, da naj se nanj naroče. Pošljite naročilo pravočasno! Iz okupiranega ozemlja Zjutraj 13. julija so viseli grozeči oblaki v zraku in strašili minnesotske člane SNPJ., da bi se ne udeležili izleta, ki ga je tega dne priredila na Chisholm federacija minnesot-skih društev SNPJ. Zjutraj je tu in tam tudi malo porosilo, kar je v resnici ostrašilo nekaj članov, da so ostali doma. Prišedši okrog 10. ure na Chisholm, sem opazil okrog Community Bldg. vrvenje in čez I vso glavno ulico od ene do druge strani pa napis "Dobrodošli, člani SNPJ !M Pripravljalni odbor je bil zaposljen z uredbo pohoda, ki se je začel ob 11. z godbo junior high school na I čelu. Igrala je izborno in pri- __ . , , i J ;xi; „J,,!^^ Na »liki sta filmska igralca Bab« Danial» in Ban Lyons, oba mana a*di- pomogla, da so prišli udeležen-j j€p|ci ki fWjl ifr. n. pUtmi; B# ugotovitvijo, da io nobodon ismod n>u ni bil poročna, kar nje. i* v Hollywoodu rodkoat kakor bala vrana, kajti običaj jo, da sta ian'in in navasta i* vačkrat poproj okusila "sakotoski j arom". Pohod je bil dolg 5 mestnih blokov. Po mojem računu je bilo v paradi okrog 800 ljudi. Korakali so do parka ob Long-year jezeru, prišedši tja so se pa piknikarji razšli eni med drevje in grmovje na izletnem prostoru, drugi pa so se povrnili v mestu na obisk k prijateljem. Ob 2. popoldne se je začelo ljudstvo zopet zbirati v parku, kajti ob tej uri bi glasom programa imeli nastopiti govorniki, ki pa so bili predstavljeni šele ob 3. Jacob Ambrozich je otvoril program. Po svojem nagovoru in pozdravu je predstavil našega starega borca in pionirja John Terana iz Ely. Well, John ie vedno na mestu in je bil tudi sedaj. Povedal je, kako so na Ely pred 26 leti ustanovili prvo društvo SNPJ., in pri tem izvajal dovtipe iz epizode tistih dni. John je s svojim vplivnim nastopom in humorjem prizval blizu 1000 poslušalcev. Good work, John! Nato je bil predstavljen Max Martz iz Buhla. Govoril je o težkočah delavstva, ki si drzne govoriti tako, kakor misli. Vsled tega "prestopka" ga zabeležijo v "črne bukve" in ga preganjajo, da mora v borbi za življen-ski obstoj iz kraja v kraj. Slikal je težkoče, ki so jih imeli člani SNPJ. na železnem okrožju pri ustanavljanju društev, in Kot sin revnega kmeta sem odšel že v zgodnji mladosti s trebuhom za kruhom. Najprej so me udinjali za pastirja. Pozneje, ko sem dorastel, so me porabili za težja dela. Delal sem trdo, od rane zore, do trde noči. Solo sem obiskoval neredno, ker ni bilo časa za učenje. Sicer pa tudi nisem potreboval kakšne posebne u-Čenosti za svoje delo. Glavno, da sem znal zavihati rokave, pljuniti v dlani in prijeti za vile, grablje cepec, ali kar je že bilo. Poleg tega sem moral znati nekaj molitvic in to je bilo vse, kar sem znal in — po mnenju naših kmetov — tudi potreboval. | Ko sem dosegel petnajsto le-Ta podlaga je bila vzrok, da kakor sta bila pokojna kongre- to, so me povišal; v mladega se je kljub silni opoziciji naglo snika Berger in Meyer London hlapca z malo plačo. Ta je ob-širila in postala največja slo- v tolikem številu, da bi imeli stojala iz dveh parov hodnih venska in druga največja ju- večino, bi se delavskemu ljud- hlač ,dvoje platnenih srajc, ce-goslovanska podporna organi- 8tvu v tej bogati deželi res do- nene nedeljske obleke in enega KAKO SEM POSTAL SOCIALIST Frank Udorick. Il' So drugi in sodruginje, v ofenzivo! _ ____j Delegacija, zbrana v Detroitu na VIII. zboru JSZ., ni končala dela z zaključkom zadnje seje, nego je sklenila, da svoje aktivnosti v naselbini Al Ar A ITI V m Alf nah' iz katcrih prihaja, podvoji in potroji. nALUUA «VL.UIJUV Klubi v večjih naselbinah naj se zavzamejo doseči do gotovega datuma število STO ČLANOV vsak in več. To je izvedljivo v najmanj petih ali šestih naselbinah, v drugih pa lahko klubi število svojih članov pomnoie od 10% do 50%, ako se v agitaciji resnič- TfCAA A KI A V n° P°lru<,ii° * navdušenjem, kakršno je vla- tLAf,UY dalo na zboru. Do konca leta, morda že prej, bomo dvignili število članstva JSZ na tisoč^ in potem naprej v drugi tisoč članov. Poročajte o svojih ukrepih in delu! Izvolite mladinske in ženske agitacijske odseke v smislu resolucij, ki so bile sprejete na zboru v De- pa riviTThl A 1IA a lroitu- — Pridobite vsa delavska, kul-r Iti i V ti NA MATICA turna, podporna ter druga napredna društva za pridružen je k Prosvetni matici, katera šteje sedaj blizu 120 kulturnih organizacij, klubov JSZ. in podpornih društev raznih jednot in zvez. Prosvetna matica ima sedaj blizu 15,000 članov. Ako se zavzamemo vsi, je napredek JSZ. in Prosvetne matice garantiran! : zacija — SNPJ. izobrazuje svo- ki je najbogaJ Filip Godina, je Kobi dejal, da tejSa na 8vetu? Ko je bU yictor bo govoril o vprašanju, čemu ^ Berger prvič izvoljen v kon_ imamo podporne organizacije ^^ je predlagal v 8prejem in čemu so delavstvu potrebne kon za ^^^ pokojnino tudi strokovne in politične or-idelavcem ter mnoge druge do_ ganizacije. ikjer j€ v zb0rnici. Meyer Omenil je, kako smo pred London, socialistični kongres-leti delavci pobirali prispevke nik iz New Yorka ,je leta 1916 med seboj, da se je pomagalo predlagal kongresu zakon, ki ponesrečenemu tovarišu. Danes vrše to delo podporne or- vi, da vzame vodstvo, kadar bomo stari obnemogli. Njegova izvajanja so vzeli poslušalci z zadovoljstvom na znanje, kar je dokazala ova-cija. Mislim, da je piknik v splošnem uspel. Najbolj se je izkazalo članstvo iz naselbin Eve-leth, Ely, Aurora ter iz vseh drugih po železnem okrožju. Celo iz Dulutha jih je prišlo kakih deset. Chisholmskim društvom se mora dati priznanje za tako vzorno prireditev, kajti pokazali so, da se zavedajo odgovornosti in ostalo članstvo bor organiziranega delavstva, jim je za njihovo paznost lah- katero edino bo rešilo človeštvo in ljudi, katerega volja je, da T0™*' 1J1ož®tov 2°vor sem si na svetu vladata neenakost in 1 vtl8?1 glob?*° v SP<>™^ Go-krivica, kateri trdijo, da je naš|Vonl Je P1^11*™ tako-le: "De-družabni red krivičen in gnil in da je treba odpraviti privatno lastnino kapitala, proizvajalnih in razpečevalnih pripomočkov, kar je največje pro-kletstvo delavstva naše dobe. To in še mnogo drugega sem zvedel o socijalistih in reči moram, da se mi je njihov program zelo dopadel, predvsem pa mi je dal misliti. In delavec, ki enkrat začne misliti in razmišljati, je že na potu v ta- svoj srebrni jubilej, na kar smo slovenski napredni delavci v Ameriki lahko ponosni. Težki so bili Proletarčevi boji za obstanek, a pogum in vztrajnost naših starih, sodrugov in pijo-nirjev sta premagala vse zapreke in Proletarec je izšel iz teh bojev kot zmagovalec ter srečno dočakal svojo 25-letni-co. Ob tej priliki želim, da bi dočakal še 50-letnico Proletar- SLOVENCEM PRIPOROČAMO KAVARNO MERKUR 3551 W. 26th St., CHICAGO, ILL. (V bližini urada SNPJ im Prolatarca.) FINA KUHINJA IN POSTREŽBA. KARL GLASER, lastnik. ko hvaležno. Poročevalec. je določal podporo brezposelnim. Niso bili sprejeti, dasi je ganizacije z velikim uspehom, časopisje o njih mnogo pisalo. Vsak delavec ima priliko, da se Delavci so v volilnih kampa- zavaruje v eni ali drugi, kajti imamo jih danes več kot treba-SNPJ. je podporna organizacija za Jugoslovane v Ameriki, njah rajše sledili sladkim bese dam republikanskih in demokratskih "politišnov" ter tako-zvanim "delavskim prijate- in je apeliral na vse, ki še niso ljem" in jih volili v zakonoda-njeni člani, da se ji pridružijo, j je, po volitvah, ko so imeli Povedal je, kako so prve slo- mandate srečno pod streho, so venske organizacije slonele na | pa pozabili na obljube. Ko je verski podlagi, in da je bilo te- prišla zopet kampanja, se je daj med Slovenci tudi nekaj takih ljudi, ki si niso pustili diktirati, kaj smejo verovati in kajne, in iz teh krogov je bila ustanovljena pred 26 leti SNPJ., ki si je zapisala v svoja pravila in ustavo svobodomiselna načela in delavski program. tak proces ponavljal. . Delavci so nagromadili bogastev, nakupičili ogromne zaloge hrane, volili pridno republikance in demokrate, sedaj, ko so stari in onemogli, pa žive v pomanjkanju. Ce bi začeli pred 20 leti voliti može Podpora jubilejni prvomajski številki Proletarca VIII. iskaa. Milwaukoo, Wis., Po $1 Louis Novak, Math Tamshe, John Dobnick, Neimenovan, Louis Tesovnik, Neimenovan in Frank Ermenc; po 60c, Frank Puncer, F. S. Ermenc, Joseph Tesovnik in Math Smole; Joseph Ule 26c ,skupaj $9.26. (Poslal Math Tamshe.) Dotroit, iMck., Joseph Kos, $1.00. Harminio, Pa., Frank Bregar, $1.00. Lloydoll, Pa., Anton Zalar, 60c, Math Hribar, 40c, skupaj 90c. Soward N. Y., Frank Lipar, 60c. Ckicago, III., Albina Medic, $1; Joseph Oblak, 60c, Joseph Serne, 40c, Neimenovan 26c, skupaj $2.16. <> Cloroland, O., Louis Samsa, 26c. Skupaj v tem iskasu $16.06, prej-inji izkaz $476.66, skupaj $490.61. propada. Leta 1899 sem se podal v A-meriko. Življenju v novi do-.movini se nisem privadil prav I hitro. Ko sem odhajal iz do-, movine, sem menil, da je Ame-Irika nekakšna obljubljena dežela, po kateri se cedita med in mleko, pečeni piščanci pa kar sami frčijo v usta srečnih prebivalcev. Ampak v resnici ni bilo tako. Kmalu sem spoznal, da je Amerika dežela trdega dela, kjer je boj za obstanek trd, krut in brezobziren. Tedaj se me je polastilo grenko razočaranje in bogme, da bi bil popihal nazaj v staro domovino, ako bi bil imel potrebni denar za vožnjo. Ali .......................... John Metelko, 0. D. Preiičemo oči ln določimo očala «417 St. Clair Ave., CLEVELAND, O. ......................... "New Leader** anglaiki socialistični todnik. Izhaja v New Yorlra. Naročnina $2 na lato, $1 na pol lata. Najboljše ure je van angleški socialistični list T Ameriki Mnogo slovenskih delavcev ga čita. Naročite si ga tudi vi. Naročnino zanj sprejema "Proletarec" MOŠKE OBLEKE 100% IZ ČISTE VOLNE $16*50 I0H0U5I 3649 West 26th St., blizu Lawndale Dr. Otis M. Walter ZDRAVNIK IN KIRURG 4002 West 26th Street, CHICAGO, ILL. V uradu od 1 do 6. popoldne, v torek, četrtek in petek od 1. pop. do 8. zvečer. Tel., LAWNDALE 4872. V FRANCES WILLARD BOLNIŠNICI od 9. do 10. dopoldan ob torkih, četrtkih in sobotah. fe SURI KNJIGE CANKARJEVE DRUŽBE ZA $1 in 10c za pošiljalne stroške. Pošljite naročilo Proletarcu. Velika izbira raznih drugih knjig. Pilita o conik ali pasito na onega, ki isido od časa do časa ▼ Proletarcu. Pristopajte k SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI. • Naročit* si dnovolk "PROSVETA" Stan* aa c*l* lato $€.00, pol lota 93.00. Uetanavljajta nova društva. Deset članov (k) j« treba za novo društvo. Naslov za lh* la za tajništvo la: 2657 S. LAWNDALE AVE.. CHICAGO. ILL. PIKNIK DRUŠTVA "SLOGA" ŠT. 16 S. N. P. J. v nedeljo 27. ]nli]a 1930 v Covičevem parka B-B Road, SO. MILWAUKEE, WIS. Izžreban bo Durant Sedan automobil vreden $1,200. Povorka s avtomobili se prične ob 1. pop. s 505 National Ave., od kjer se odpeljemo skupaj v park. Udeležite se povorke vsi, ki imate avtomobile, s katerimi se tudi drugi lahko peljejo s nami ▼ park. Za najboljšo poetreibo prvovrstno preskrbljeno. PROLETAREC LiM sa iataroM d«lav»k«|* ljudstva. Izhaja v»*k četrtek. Isdajs Jugoslovanska Dolavsks Tiskovna Druiba, Chicago, IU. ___ Glasilo Jugoslovansko Socialistično Zvoso NAROČNINA sa Zedinjene driave in Kanado ta celo leto $3.00; ta pol leta $1.75; sa četrt leta $1.00. — Inozemstvo: ta celo leto $8.60; aa pol leta $2.00. Vai rokopisi in oglasi morajo biti v naiem uradu najpozneje do pondeljka popoldne sa priobčitev _________v številki tekočega tedna._ PROLETAREC Published every Thursday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Established 1906. _~ Editor ______________________ Frank Zaiti Kusinee« Manager _______ Charles Pogorelec SUBSCRIPTION RATES: United State* and Canada, One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00.—Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00: __ Address. PROLETAREC 3639 W. 26th St., Chicago, III. Telephone: Rockwell 2864. i ' ~ LATINSKA UNIJA Enkrat po vojni so postali zelo glasni z oznanjevanjem akcije za združenje romanskih držav v "latinsko unijo". V Evropi bi bile v nji Francija, Italija, Španija, Portugalska in Rumunija, tukaj pa latinske republike. Enaka propaganda se je ob istem času vršila za ustanovitev zveze angleških držav, v kateri bi bila Anglija s svojimi dominjoni in kolonijami, ter Zedinjene države. Medtem pa je začelo rasti nasprotstvo med Veliko Britanijo in Zed. državami, ki se je poleglo šele s prihodom delavske vlade, in pa nasprotstvo med Italijo in Francijo, ki se je zelo razplamtelo. Jezik sam na sebi torej ni nikak pogoj za enotnost. Gospodar in hlapec lahko govorita enak jezik, isto tako kapitalist in delavec ,toda njihovi interesi se nepremostljivo križajo in zato ni pogojev za unijo med njimi. Interesi Italije se križajo z interesi Francije. Anglija s strahom opazuje, kako si ZecJ, .države osvajajo zunanjo trgovino, in radi nje so postali odnošaji med njima nezaupni. Gospodar in hlapec, čeprav sta oba Ameri-kanca in govorita oba samo angleško, ne moreta imeti skupne unije. Lahko pa jo imajo kapitalisti posameznih dežel zase, in delavci zase, in logično je, da se na podlagi svojih razrednih interesov združujejo tudi v mednarodnem obsegu. » ---- NAGRADA PRIJATELJU Pennsylvanska delavska federacija, kateri je 16 let načeljeval James H. Maurer, je na svoji konvenciji indorsirala republikanca Pinchota, ki kandidira za governerja, in delavskega tajnika Davisa, ki je kandidat za senatorja, istotako na. republikanski listi. Socialist James H. Maurer KfcrtSidira za governerja na socialistični listi. Sposbbnosti za ta urad mu nihče ne odreka. "Dobri" dele-gatje na konvenciji federacije so rekli, da bi bili za indorsiranje Maurerja, če bi imel količkaj "prilike za izvolitev". In v tem čudnem tolmačenju volilnih bojev ameriške unije najVeč greše. Namesto, da bi šle odločno v boj za delavske kandidate, rajse indorsirajo tiste, katere jim potlačijo na glasovnico kapitalistični interesi. PREPIRI V NASELBINAH V mnogih naselbinah se od časa do časa dogode prepiri. Eni nastanejo radi spora za oslovo senco, drugi pa imajo tudi več ali manj načelen značaj. Navidezno so vsi osebni, in eni res niso drugega nego osebni boji. Ampak osebnosti v večini slučajev niso vzrok za razprtije, četudi se je boj začel v znamenju osebnosti. Franc Ferdinandov umor v Sarajevu je povzročil svetovno vojno, vžgal je njeno iskro, ni pa bil vzrok vojne. Tako je tudi z boji v malem. Vsaka stvar ima svoje vzroke, ki pa so v bistvu drugačni kot izgledajo navidezno. IZ SAVLA PAVEL Iz Moskve, kjer se navadno vrše čudne, pregrešne in necivilizirane reči, kjer je dovoljeno tajiti Boga, imajo zavod za pijance. Ko ga dobe enkrat notri, ga obrijejo in umi-jejo, potem ga "zdravijo" skozi šest tednov z mrzlo kopeljo, s cepljenjem koz, telovadbo in delom. Ob prostem času mu predavajo, ali mu čitajo, ali pa mu kažejo slike, iz katerih vidi, kakšen je on kot pijanec. Pri-gnusi se mu pijansko življenje, in ko po šest tednih zapusti zavod trezen in zdrav, postane navdušen propagandist in član Proti-alkoholnega društva. Da poročilo, o tem zavodu ne pretirava, je verjetno, ker pijancev, ki so že prestopili mejo brezupnosti, ne sprejemajo, nego le take, ki še niso degenerirani. Ameriška projtisalun-/ ska liga si lahko vzame moskovski zavod\za! zdravljenje pijancev kot migljaj, da bi bilo umestno nekaj njenih milijonov potrošiti po ruskem vzgledu. Poleti preko Atlantika polagoma izgubljajo tanimanje mnošic. Edino Lindborgov je ljudem ostal v spominu. Nedavno je isvriil uspešen polet preko oceana is Irske na severoamerisko obrežje Kingsford-Smith s tremi tovariši v aeroplanu Southern Cross, s ksterim so premagali še tudi mnoge druge resdalje, med njimi pot v Avstralijo. Na sliki je njihov aercplen ned New Yorkom ob priliki, ko je priplul preko Atlantike in posetil največje ameriško mesto. BOJ ZA KOLONIJE Po 25. letnici nočetka svetovne vojne NACH MiHEVC pomena, da je glija Nemčiji prodala Helgo-land, tisti Helgoland, ki je po- (Dalje prihodnjič.) Tako mogočnega dogajanja, ! Istočasno pa je evropski ka- riodi zadnjih desetletij pred kot je bfliT\pretekla svetovna pitalistični imperializem rova- svetovno vojno, cojna/ne smemo razumevati trii tudi na Kitajskem. Kitaj- Nemčija . razmer0ma po-samo z enega stalisča. Res je, ska, ki je tisočletja spala spa- znQ .|a y u { čistilni da bo treba poprej preživeti nje pravičnega, se je končno koncert ^ j lg9Q . bn daljšo dobo, preden se bo dalo tudi morala zganiti ob nevar- Nemčija za An Hjo ^ ne vzroke svetovne vojne zgodo- nosti, da jo poplavi kapitali- znatneKa pomenaf da je An_ vinsko, politično, gospodarsko zem s svojo — kulturo, in tudi z ozirdm na psihologijo "Blagodat" te "kulture" je posameznika in mas, indivi- bila zopet revolucija, kršenje dualno in nacionalno mistiko, pogodb, podkupovanja, ropa-ki je v vojni živela, docela in nje, zastrupljevanje mas, ko-pravilno doumeti; vendar že pičenje bogastva na eni, obu-danes smemo z vso gotovostjo božanje na drugi strani itd. Ne- trditi, da je najbolj odločilen popisen nered in napetost raz- _ povod svetovnemu požaru iaka- mer je povzročila evropska ci- . • .. . .. _ ti v imperialističnih tendencah vihzacija na Kitajskem. Glav- «^okratov rom na nekritičen entuziazem velekapitalistov. V naslednjem no vlogo so tukaj igrale Angli- v u*CI,M' Javnosti je bilo potreba po- bomo poskusili to dejstvo doka- ja, Rusija, Japonska, ki so jim Rajajo- vdanti kot najnujnejšo zahte- zati. sledile tudi ostale kapitalistič- £ /nternacijonale Informa- vo, da se obvarujejo demokra- ' .zkl «* lzdaJa tajništvo tične razvojne možnosti. To je . >il»l nuo • 1.M — SOCIALNA DEMOKRACIJA IN KRALJ KARL IL Svetovna vojna je prav za ne države. _ g^j p^. prav pričela že 1. 1904 ob oba- Na nasprotni strani sveta pa lah vzhodne Azije. Tedaj je se je hotela uveljaviti Francija! V razpravi na- bil namen ponovne izjave. Razentega objavlja "I. I." V razpravi v rumunski namreč sklenila Anglija z Ru- v Maroku. Temu je močno rodni skupščini o zakonih, s članek sodruga 1. Pistinerja, ki sijo dogovor zastran delitve nasprotovala Nemčija, ki je že katerimi je bil izvoljen princ pravi o novi vladi Maniuja na-nekih predelov v Perziji in azij- dolgo iskala povod, da bi se Karl kot kralj Rumunije, je po- slednje: ski Turčiji. Kljub dogovoru tudi uveljavila v svetovnih pre- dal sodrug Radaceanu v ime- pa se je Rusija zazdela Angliji pri tej delitvi nevarna. Rusi so namreč preveč - intenzivno intrigirala med Japonsko in Rusijo zapletljaje, ki so se razvili do dejanskega konflikta med tema dvema državama. Anglija je s svojim brodovjem podpirala Japonsko v rusko-japon-ski vojni, iz katere je izšla Rusija premagana in močno o-slabljena. Posledica vojaške oslabelosti Rusije je bila revolucija, ki je v Rusiji nekoliko izboljšala absolutistične razmere. Odmevi ruske revolucije so "Sicer ne obstoja sedaj nevarnost vojaške vlade, zato bo pa Maniujeva vlada močno vojaška. Prvič sedaj se tudi v Rumuniji izredno povdarja dinastični moment. Vlada se bo ravnala po zakonih, toda ti zakoni ne bodo vedno vsaj približno demokratični. Vendar je bila le ta rešitev kot najboljša mogoča, ker dopušča razvoju prosto pot, ne ovira propagande in koalicijske svobode in je predvsem civilna vlada. pirih kapitalističnih velesil. socijalnodemokratične stran-Francija in Anglija sta podpi-tke naslednjo izjavo: __lt _ , ^ dogovor, glasom katerega "Socijalnodemokrattfna par- prodirali v omenjene predele, dobi Francija Maroko, Anglija iftmAntllpnB . ,p" Ta ljubosumnost s strani Angli- ¡pa Egipt v monopol. S tem je je je povzročila, ah bolje: iz- bila zaenkrat nevarnost kon- sk . geji obeh 2akonodaj™ farni oTsfrSna ^ila pa •• vama odstranjena. Pretila pa z ozirom n& yfM ogodke je tedaj nevarnost svetovne graatrani0 za svojo do* NemČii» namera POSebn° da "^eva-' Nemčija si je namreč namera- jo M n& vge vala prisvojiti v centralni Ain- membe y monarhističnem ££ ki veliko eksploaUcijsko to- ^ g ^ ^^ ^ umljivi narodni in mednarodni Z aneksijo Bosne si je pokoj- interesi dežele očuvanje vseh na Avstrija izpolnila že dolgo demokratičnih razvojnih pogo-gojeno željo. Z aneksijo Bo- jev in njih izpopolnitev v rit- sne je habsburška monarhija mu civilizirane Evrope. Zato so P° svojem načelnem stališču napravila prvi korak k gospo- se bo delavski razred, katere-iza republiko ie ob zadnji vo-darski participaciji na Balka- ga interesi so enotni z velikimi!litvi regentskega sveta, ter da odjeknili po vseh zaostalejših nu. S tem pa je izzvala ogor-! interesi dežele, tudi v bodoče smatraJ° sedanje dogodke kot predelih Evrope. Ruski revo-|čeno nejevoljo takratne Srbije, bojeval za končno uvedbo de- ^ebne izpremembe, pri čemer luciji je kmalu sledila turška | ki se je vpričo aneksije Bosne mokracije, kot edino jamstvo -¡ih zanima samo to, da se skro-revolucija, ki je bila takisto u- čutila hudo prizadeta v svojih za normalni razvoj Rumuni- mni P^četek demokracije ne bo pnzorjena po vplivu evropskih nacionalnih stremljenjih, Srbi- je." ' oviral. Pričakujejo, da se izda kapitalističnih držav. V staro- jo je ščitila Rusija ne toliko iz modni Turčiji, ki je imela idealizma, kot radi interesa, da Za stali^e socijalnih demo- S In orientalsko-absolutistično vlado bi bili na Balkanu stalni nemi- kratov je bilo, kakor nam po- raZred v Rumuniji sedaj na-m upravno obliko, se namreč ri in homatije. Saj je vendar ročaJ° »z Rumunije, predvsem stopila važna doba, v kateri se niso mogli uveljaviti zahteve v glavnem šlo za oslabitev Tur- prodajno, da povratek Karla bo moral boriti pW)ti okrepitvi modernega gospodarstva, ki je čije in za osvojitev Dardanel, ki razčiščuje politično vprašanje, vojaške kaste in proti zviševa-bilo že tedaj mogočno razvito so tvorile ključ med Evropo in 8 katerim se je zadnji čas de- nju izdatkov za vojaštvo, pa po kulturnih državah. V tur-¡Azijo ter največjo oviro na že,a neprestano bavila, da pa tlldi proti stremljenju po ojače- Socijalni demokrati so dali v parlamentu izjavo, poda politična amnestija. To pa ne sme motiti, da je za delavski- ~ .......... * J" iioj'CVjU UVIIU Iia * . -----------»--f" ški revoluciji so delovale zlasti sredozemsko morje in svetovne uteKne biti nevaren tako težko močno tri tajne sile: angleški, oceane usmerjene ekspanzivne izv°jevanim svoboščinam, ki so nemški in ruski vpliv. Vsi trije tendence kapitalističnih velesili v zadnjem poldrugem pa so delali drug proti druge- Balkanska vojna ni bila nič *etu omogočile socijalnodemo- mu, za njimi pa so se skrivali drugega kot sredstvo za dose- liratiinemu delavskemu giba- vplivi ostalih evropskih držav, go namena imperialističnega n*u viden naPredek. Bojazen, ki so hoteli ovirati odločilno velekapitalizma: za osvojitev da se 2 izvolitvijo Karla iz- rešitev turškega vprašanja. To Dardanel in padec Turčije Iz vršil obenem vojaški puč, se šila osebna izprememba s kra- splošno zmedo je izkoristila teh sistematičnih spletk in ne sicer ni uresničila in bi se bil "Uevo osebo, marveč zaraditega bivša Austro-Ogrska za aneksi- prestnnega ščuvanja se je na- Puč le tedaJ izvršil» če bi «e ^ '---- — jo Bosne, Italija za prilastitev posled izcimil sarajevski umor narodno zaranistična stran- Trirw\liaa D.IL...I__ j » . ti___j t ii . _ _ *1______1 — ___Ll__i___i., ir__i nju kapitalističnih sil. Boj, ki nas čaka, ne prizanese nobenemu delavskemu razredu, a ga ipak krepi. Pričenja se v Rumuniji nova doba, ne zaraditega, ker se je izvršila osebna izprememba s kra- vo. V ne- neštete električne napetosti, ki V°jne (anek- jih je velekapitalistični razvoj sija Bosne). nakopičil v veliki mirovni pe- piiKariju, aasi se ne more tr- ovh"ob«» f1«' «.«ov«, muditi, da bi bila nevarnost za bo- lajajo sedaj na površje, pred- stal pozneje najopasnejia točka za angle&ko mornarico. Baš od tedaj pa beleži Nemčija svoj nagli gospodarski razvoj, v katerem je v 20 letih dohitela največje gospodarske velesile. Produkcija železa v Nemčiji je znašala 1. 1887 52%, 1, 1911 pa že 155% napram angleški produkciji železa. Produkcija jekla v Nemčiji 1. 1886 i/9%, 1. 1910 pa dvakrat tojiko kot v Angliji. Nemška agresivna imperialistična perioda pričenja z graditvijo bagdadske železnice. Nemčija je hotela naložiti svoj kapital v Mah Aziji in obenem gospodarsko osvojiti tamkajšnje pokrajine. Nemški kapitalizem je nameraval prodirati preko Indije tja na Kitajsko in si to pot utreti baš z bagdad-sko železnico. Prav tako, kot-Rusija s sibirsko železnico, Anglija pa s sueškim kanalom. Zato je umevno, da sta Anglija in Rusija začutili nevarnost nemške konkurence. Končni cilj vseh treh je bila Kitajska. Nemčija je nameravala na svojem prodiranju in gospodarskem osvajanju izpodriniti vpliv Anglije in Rusije. V vseh onih predelih med sredozemskim morjem in velikim oceanom, ki sta si jih omenjeni velesili med seboj delili. Drugi namen bagdadske železnice je bil: ojačenje Turčije: politično po centralizaciji razpadajočih in odpadajočih provinc na Carigrad, reorganizacija uprave: vojaško po omo-gočenju nagle mobilizacije na vse strani; gospodarsko po dvigu trgovine, prometa, industrije itd. To vsestransko ojačenje Turčije je bila v imperialističnem računu Nemčije točka, ki je predvidevala možnost konflikta z Rusijo in Anglijo. V tem konfliktu bi močna Turčija utegnila pomembno posredovati v prid svoje zaščitnice— Nemčije. KARLMARX Njegovo življenje in njegov nauk. Spisal M. BEER.—Prevel C. STUKELJ doče izključena. stavljajo tendenco kapitalizira-nja Rumunije.—(Po "Delavski Ob takem položaju in z ozi-. Politiki".) (Nadaljevanje). Bistvo njene logike je dijalektika. Pod di-jalektiko so razumeli stari Grki umetnost govora in ugovarjanja, premaganja nasprotnir ka z uničenjem njegovih trditev in dokazov, s poudarjanjem protislovij in nasprotij. Ce si pobliže ogledamo ta način diskiitiranja, se nam zdi navzlic njegovmi ovržbam in navidez negativnemu mišljenskemu delu — vendar zelo plodovit, ker se iz spopada nasprotujočih" si mišljenj porodi resnica in vzpodbuja k'nadaljnjemu razmišljanju. Hegel si je osvojil ta izraz in krstil z njim svojo logično metodo. To je dijalektična metoda: pojmovanje stvari in bitij svetovja v procesu nastajanja, v boju protislovij in v njihovi rešitvi. S to metodo obsodi on prej omenjena tri prvotna logična načela. Stavek identitete je abstraktna, nepopolna resnica, ker loči stvari od raznoterosti drugih stvari in od od-nošajev napram njim. Vsak to takoj občuti. Vzemimo stavek: zemlja je zemlja. Kdor sliši prvi dve besedi tega stavka — zemlja je —, naravno pričakuje, da mu bo predikat (povedek) povedal nekaj, kar loči zemljo od drugih sivari. Mesto tega mu nudi prazno isto besedo — mrtev pojem brez vsebine. Ce je načelo istosti v najboljšem slučaju le nepopolna resnica, je načelo protislovja in načelo ali — ali — popolnoma neresnica. Ugovor še daleč ne izpremeni misli v nesmisel, temveč — prav nasprotno — razvije do popolnosti misel in hkrati tudi predmet, ki ga ona izraža. Saj je ravno nasprotje ona gibalna sila, ki pospešuje razvojni proces, razvija vse momente, vse sile življenja. Ce bi bila ostala zemlja kot ognjena plinasta obla vedno identična in brez nasprotstva; ohlajevanja in zgoščevanja, ne bi nikdar na njej vzklilo življenje. Ce bi bila država ostala avtokra-tična, če bi torej ne bilo nastalo protislovje: meščanska svoboda, bi bilo zamrlo državljansko življenje, bi bil izključen procvit kulture. Ce bi e. (Hegel, Znanost logike, I. del). Ta Heglova misel je izredno važna za razumevanje marksizma. To je duša Marxo-vega nauka o razrednem boju, da, vsega Marxoyega sistema. Marx takorekoč stalno preži na to, da odkrije nasprotstvo (razredni boj), tam se pričenja — p0 Marx-lieglu — nadaljni razvoj k višji stopnji. Avtomatično potekajoče evolucije (razvoja) *orej ni. Sele razredni boj omogoča napredovanje družabnega razvoja. (Dalje prinodnjič.) ZNAČAJ J. S. Z. / J. S. Z. je organizacija aktivnih delavcev. Njena moč in vpliv je v inteligenci in vztrajni delavnosti njenih članov. Njena moralna sila je program, ki temelji na pravici in resnici ter človečanstvu. It i I i I j I Ii I I II I I I I j I I III i 111 i I I I I PAVEL DOROHOV: Prevedel Ivan Vuk. H SIBIRSKI PUNT Ruski roman iz dni državljanske vojne ffffffffffffffWff (Nadaljevanje.) Kmetje strme z volčjimi očmi v temo in poslušajo napeto. "Zveni, kakor da gredo ob obrežju ljudje k nam." "Sodrug Kiseljov, hočejo se izkrcati nižje pristanišča. Parobrod se obrača k obrežju." "Za mano! Brež šuma!" Sence se plazijo po zemlji. Ena za drugo ' beže z neslišnimi koraki k obrežju. Sto sežnjev nižje pristanišča pristane parobrod k bregu. Drug drugemu predajajo: "Obkolite prostor v polukrog. Kakor hitro se jamejo izkrcavati, lahko streljate, nikakor pa prej." Telesa se stisnejo k tlom. Vse puškine cevi se obrnejo na parobrod. Napeti molk. S parobroda zveni zamolklo povelje: "Položite mostičekr \ Sence jamejo begati čez mostiček. Orožje rožlja. Gost kup se zbere ob mostičku. Rahlo šepetanje se sliši. Roke stisnejo jeklo pušk. Roke srbe. Da bi že smeli streljati! Naenkrat presune temnoto glasno povelje: "Ogenj!" Temota se s treskom razpolovini in grmeče doni čez vodo. Klici, stoki,- pluskanje v vodo padlih teles. "Ogenj ! Ogenj! Ogenj !" "Nazaj, nazaj ! Dvignite mostiček !" Jasno se zasvetijo električne svetilke. "Kdo se je drznil? Pogasite luči!" S parobroda se jame streljati neredno. Z obrežja, iz strašne temote pa sledi salva za salvo, krogle udarjajo kakor toča na palubo parobroda. Ljudje padajo, zadeti od nevidnega in zato strašnega sovražnika. Spremljan od strelov, se odpelje parobrod počasi nizvzdol. Na obrežju se najde osemnajst pušk. Mrtvim se odvzame obleka in patroni. Trupla se pa vržejo v vodo .. . Od vhoda v vas se slišijo streli. Jezdec prid ir j a. "Sodrug Kiseljov, tam je celi oddelek. Vsi na konjih — ne znamo prav — ali so kozaki ali druge čete!" "Deset pušk ostane tu! Ostali — za mano!" Razdele se v dve grupi. Dimitrij gre s svojimi ob obrežju, da pride huzarjem za hrbet. Prišel je tesno do Poljakov. Strelci se razdele po nizkem grmičevju. "Ogenj! Ogenj!" Konji se vzpenjajo, mečejo trupla s sebe in dirjajo proč. "Ogenj! Ogenj!" Z reke se sliši zateglo tulenje parobroda. Jezdec skoči k panu Selinskemu: "Pan ritmojster ,parobrod se je umaknil!" Zatrobi se umik. Proti poldnevu se bliža vasi Sisovski konjeniška patrulja. Pol vrste od straže obstoji, se obrne in izgine. Štab sklene vas zapustiti. Celi dan so se nakladali vozovi. Vse se je delalo molče in naglo.; Ni se slišalo stokanja, nobenega pritoževanja žensk. Proti večeru zapusti vas dolga veriga voz. V jutru zasedejo beli vas. Nadporočnik Jefimov izda povelje: "Vse prebivalce ven pred cerkev!" Vojaki se razkrope po hišah, izganjajo ljudi s sunki puškinih kopit. Na prostoru pred cerkvijo, tik pred stopnicami, stoji miza, okrog pa stoli. Ves prostor je bil obdan z železnih krogom vojakov — poljskih huzarjev. Tropa zdirja proti cerkvi. Nadporočnik in drugi častniki sedejo. Množica pade na kolena. Ženske kriče: "Mi smo nedolžni ,mi smo nedolžni. Vsega je kriv štab z obritim boljševikom I* Celo nadporočnika se zgrbanči zaničljivo. "Molčite! Bomo že našli, kdo je krivec!" Močan, rdečelasi kmet stopi iz množice in gre k mizi. Huzar dvigne nagajko. Kmet se spretno umakne udarcu. "Vaše visokoblagorodje, hočem poročati!" Nadporočnik da z roko znamenje. "Pustite ga!" Rdečelasi kmet stopi k mizi in mirno pogleda po častnikih. "Predsednik okrožnega urada sem. Pun-tarji so nas pregnali. Branili smo se, kolikor smo mogli — razbili so mi oko, drugim so polomili rebra." Bivši predsednik pomigne. Dva kmeta prideta . "Ta sta uradnika okrožnega urada. Sedaj bom poročal o puntarjih." "Poročaj !M Kmet je veselo sledil pozivu: "Imajo štab. Obstoji iz: Ivana Bodriha, Jakova Liskina, Petra Molodiha. Glavni vodja je obriti boljševik iz Moskve. In tudi nek Kitajec je bil, ki je vedno brbral o sovjetih. Veliki Kitajec — tam stoji — Senjka se piše." Sun-jat-sen opazi, da ga vsi gledajo. — Nasmehne se in pokima z glavo. "Senjka, jaz Senjka!" Nadporočnik pogleda Kitajca. "Ta?" Predsednik vneto pokinia z glavo. "On je, vaše visokoblagorodje, on je tisti Kitajec." Dva druga kmeta, ki sta spadala k prejšnjemu vaškemu glavarstvu, se izločita počasi iz kmečke tolpe in se bližata mizi. Nadporočnik pregleda množico. "Postavite jih v vrsto. Ženske za sebe!" Dve dolgi vrsti sta se raztegnili po cerkvenem prostoru— desno kmetje, levo ženske. Nadporočnik pokaže z glavo na Sun-jat-sena. "Kitajce sem!" Sun-jat-sena, Kvan-sin-juna in Su-an-lija vzamejo iz vrst kmetov in jih postavijo poleg bivšega predsednika. Tudi druga dva kmeta se približata predsedniku. Častniki se niso dolgo posvetovali. Nadporočnik je vzel cigareto, jo prižgal, naredil nekaj globokih potegljajev, a med tem je njegov dolgočasni pogled objemal množico. Nato je naredil zopet globoki po-tegljaj. Dolgo je opazoval kmete, kakor da je pretehtaval nekaj . . . Komaj viden trepet je Šel čez levo lice nadporočnika, obraz se je nekoliko dvignil, levi brki so nekoliko zatrepetali. Trepet je postal vedno močnejši, se razširil na brado. Male, rjave oči so zabliskale. Kratko je mahnil z roko. "Vsakega desetega. Začnite!" Vzeli so vsakega desetega iz vrste in jih postavili tri korake pred mizo. Nadporočnik je dolgo opazoval s svojimi rjavimi, bodečimi očmi pred njim stoječega kmeta. "Moli!" "Vaše visokoblagorodje . . ." "Moli . . .!" "Vaše . . ." "Molči! Moli, govorim ti!" "Gospod, Jezus Kristus . . . Vaše visoko . . ." "Bijte ga !M Dva vojaka udarjata po njem z nagajko. Kmet pokrije obraz z obema rokama . . . Nadporočnik Jofimov kriči hripavo: "Puntati se hočete! Pokažem vam!" Ne vzdrži več tak0 mirno sedeč pri mizi. Skoči, stopi tesno h kmetu in ga z revolverjem ustreli . . . Razbite, krvave ljudi odvedejo nekaj korakov na stran in jih pobijejo. * Cunjasti brki nadporočnika plešejo. V njegovih rjavih očeh trepetajo iskre. Mrzel val mu zleti po telesu. "Ženske sem. Vse!" Kakor tolpa lačnih zveri se vržejo vojaki in huzarji na žene in dekleta. S pretresajo-čimi kriki se hočejo te umakniti objetjem močnih rok. Predno so jih vrgli na tla, so polzele tresoče roke po ženskih prsih ; s sladostrastnimi gibi so polzele po nagih telesih. Oči so postale krvavordeče, glave so se mešale. Živalsko tuljenje je napolnjevalo prostor pred cerkvijo. Pogled nadporočnika je padel na Kitajce in na tri kmete—na predsednika in njegova pomočnika. "Spravite Kitajce na parobrod! Te tri kmete pa pretepite!" Vrgli so jih na tla. Tulili so, kot prebode-ne živali. Ko so zopet vstali, se vsi trije poklonijo globoko pred nadporočnikom. "Zahvaljujemo se pokojno, Vase visokoblagorodje. Dovolite nam, da zopet nastopimo svoj urad." Nadporočnik jih leno pogleda. "Dobro, lahko nastopite." (Dalje prihodnjič.) Wm, Cicero's i "Är ' Florist OLDEST Cvetlic« in venci za vte slučaje. 5134 W. 25TH ST.t CICERO, ILL. Tel.: Cicero 69. Na domu Cicero 2143. Nekoliko o potrebi delavske zavednosti med ženstvom Anna P• Krasna Royal Bakery SLOVENSKA UNIJSKA PEKARNA. ANTON F. ŽAGAR, lastnik. 1724 S Sheridan Rd.v No. Chicago, III. Tel. 5524. Gospodinje, zahtevajte t trgovinah kruh k naše pekarne. M a rsi kateri krat sem že čula kako delavko reči: "E, kaj bi se zanimala za to in ona ali pa tratila Čas s čitanjem ! Se tega bi mi bilo treba. Imam že itak dovolj dela z otroci in gospodinjstvom. Naj se le zanimajo take, ki nimajo otrok in nobenega dela." Čudna logika. Tisti, ki nimajo svojih potomcev naj bi se torej zanimali v prvi vrsti za izboljšanje delavskega položaja, medtem ko se tisti, ki imajo otroke niti najmanj ne brigajo za njih bodočnost. In ne le to: namesto, da bi stvari vsaj malo pomagali do uspeha, delajo napredku ovire kjerkoli morejo ... Ce najde delavska žena dovolj časa, da gre k službi božji, da klepeče s sosedami, bi na-(šla tudi časa, da bi se zanimala za stvari, ki bi koristile njej sami in njenim otrokom. Ce odtrga od najnujnejših potrebščin, da prispeva za cerkev, bi tudi našla način, da bi se naročila na delavski list, ter si bistrila duha in stem zagotovila svojemu potomstvu zdrav in svoboden razum in obenem boljše blagostanje. Kajti, šele kadar bodo delavci in delavke znali inteligentnp misliti, smemo upati na boljše razmere med proletarstvom. Poznam obilico delavskih žen in deklet, ki pravijo, da so moderne, in tudi so na videz. Njih duševnost pa se popolnoma nič ne razlikuje od dušev-nosti njih prababic. Celo bolj so suženjske nego so bile naše stare matere. Prvič, so sužnje kapitalizma, ki jih brezobzirno izkorišča še huje od moških, kljub vsemu modernizmu. Potem pride moda od "žene iz limozine", ki če-sto ni prikladna za delavko, ker delavka nima na razpolago vseh mogočih sredstev in udobnosti, da bi mogla, brez da bi škodovala svojemu zdravju, slediti vsem neumnostim mode. A, ker je modema je kajpakda tudi zvesta sužnja mode. Kako je danes izkoriščana moderna ženska nam priča že to, da zahtevajo v mnogih velikih prodajalnah od deklet, da se izkažejo z diplomo iz "high school", čeprav je sistem v prodajalnah danes tako enostaven, da ni treba nobenega posebnega znanja, če hoče kdo postati "komi", kot smo rekli v starem kraju. Ni čuda, saj hoče danes vsak, ki le količkaj zmore, izšolati svoje otroke, pa naj imajo veselje in zmožnost ali ne. Seveda je prav, da se da otrokom prilika do izobrazbe, posebno s če kažejo dobre zmožnosti. Toda enostranska izobrazba ne zadostuje. Ce človek količkaj opazuje, kmalu spozna, da ta izobrazba škoduje — namesto, da bi koristila delavskim masam. Iz delavskih otrok napravi nekaj podobnega, kot je doma napravilo mesto iz večih kmečkih deklet; da niso bile ne za kmeta, ne za gospoda. Danes šole še niso tako urejene, da bi dajale delavskim o-trokom tudi tisto izobrazbo, ki bi jim v življenju zamogla največ koristiti: delavsko zavednost. Zato pa je potrebno, da delavske matere same skrbe za to izobrazbo. Seveda to zahteva, da so tudi same dobro poučene v delavskih principih. ************************** Frank Mivšek i: i Coal, Coks and Wood.—Graval. ¡| WAUKEGAN, ILL. Phons 272S. 4************************' Se danes, ko že deset let ne mislim ne na molitev, ne na cerkev, se Še dobesedno »pomnim molitvic, ki me jih je mati naučila, kot prav majhnega otroka. In često si mislim : koliko dobrega za človeški rod bi matere storile, ce bi male učile im v zgodnji mladosti delavske zavesti. Preprečene bi bile vojne, ki materam prinesejo neizmerno mnogo bolesti — izginila bi prostitucija, ki uniči toliko delavskih deklet in odpravljena bi bila neznosna beda, ki danes vlada med proletarskimi sloji. Samo besedo vsak dan — namesto molitvic, ki nič ne hasne-jo in koliko bi bilo pridobljenega za delavske mase--- — Bogati ljudje so v tem oziru jametnejši. Oni vcepijo svojim otrokom zgodaj v srce zavest superijornosti nad navadnimi, revnimi otroci. Temu sem bila sama večkrat priča in nemalo me je bolelo, ko sem videla in slišala stvari, ki so nam nevednim masam v res suženjsko ponižanje. Delavske matere bi morale skrbeti, da bi bili njih otroci kolikor mogoče skrbno poučeni o dolžnostih, ki jih bodo imeli ko dorastejo v delavce in delavke. Povedati bi morale svojim otrokom, da bodo prišli boljši časi za nas šele tedaj, kadar si jih bomo sami priborili! Da delavskega bednega položaja ne bodo zboljšale ni^i vojne, ne molitve, pač' pa le složnoat in resna zavednost pro-letarcev samih. Žalostno je, da se delavske ženske tako malo zanimajo za svoje organizacije. Prav one bi morale biti tiste, ki bi te organizacije krepile in navajale , svoje otroke, prijateljice in znanke vanje. V starem kraju smo imele dekleta navado, da smo druga drugo klicale k ve-černicam. Tudi k sejaim in shodom delavskih organizacij bi se morale po sestersko klicati, ker t&m je naše mesto se-stre-proletarke! Naše mesto rji pred oltarjem in ne med visokimi (famami, saj te bi nas tudi ne hotele v svoji družbi — ampak naše mesto je v zavednih delavskih vrstah! Vsaka žena, vsaka dekle bi si morala šteti v čast in dolžnost, da pripada k svoji delavski organizaciji. Zavedna delavska misel ženo duševno dviga in jo usposablja, da more samostojno in svobodno misliti. i Resnično zavedna delavska 1 žena je Čista na duhu in telesu, njej ni treba nobene hlim-¡be, ker prosto misli in živi tako, kot ji veleva njen zdrav in svoboden razum. Ona ima visoko v čislih svojo žensko čast ne radi kake vere v "čistost in brezmadežnost", pač pa zbog zavesti, da ji je od narave poverjena vel'ka in častna naloga — da izboljšuje človeški rod. (Konec prihodnjič.) Vera, ki pomaga Med ameriškimi Slovenci je vzlic odkritju novega planeta, Zeppelinu, "čikaški diktaturi" in veli4ega veselja z otrokom pri Lindbergu Še vedno precej ljudi, ki zaupajo seve najprvo zdravnikom in advokatom, ali radi večje sigurnosti se priporoče tudi Materi božji, Sv. Trojici, Mali sv. Tereziji in drugim svetnikom ter svetnicam. Zahvale za uslišane prošnje priobčuje "Ave Maria" v Lemontu, kjer se dogaja čezdalje več čudežev, pa ne radi čudodelne Pleškove vode, ki teče iz njegovega studenca, ampak radi velikega vpliva, ki ga ima Marija Pomagaj na "ameriških ¡Brezjah" ter njeni služabniki frančiškani. Te vrstice niso napad na vero. Nasprotno, pisec bo iz prijaznosti navedel nekaj zahval iz "Ave Marije" (junijska številka) v dokaz, da se čudeži resnično gode. Imena oseb, ki se zahvaljujejo, so tu izpuščena, ker za čitatelje tega lista nimajo pomena. Navadno se ljudje zahvaljujejo za čudežna ozdravljenja, ah v eni tu citiranih izpolnjenih prošenj je celo navedeno, da je Marija Pomočnica posre-dovala tudi v pravdi in pripomogla svojemu častivcu do zmage na sodišču. Jako dobra metoda, le škoda, da tako malo tistih, ki se tožarijo, bere Ave Marijo. Zahvale, ki prinašajo Lemontu vsak mesec nekaj de- narcev, se glase: % Najprisrčneje se zahvaljujem Mariji Pomočnici za uslišano prošnjo, ki sem je bila deleina po opravljeni devet-dnevnici njej na čast. Prav pravi pregovor, da je gotovo uslišan, kdor se z zaupanjem k njej zateče. I Priloženo pošiljam $5.00, ki sicer $4.00 za Marijino svetišče in $1.00 za lučke, ki naj gorijo njej v zahvalo. A. J. I S pod a i podpisana se najlepše zahvaljujem Mariji Pomagaj na ameriških Brezjah za zopetno zdravje, ki ! sem ga zadobila na njeno prošnjo. V zahvalo prilagam svoto $5.00. F. G., Chicago. j Najiskreneje se zahvaljujem nebeški Kraljici za uslišano prošnjo. Priloženo pošiljam svoto $5.00 v podporo lista. M rs. H. I Edfini moj sin, ki mi je bil opora na stara leta, je nevarno obolel. Zdravniki so izjavili, da mora biti takoj operiran in da kliub temu ne garantirajo za njegovo življenje. Lahko si mislite, kako bridko je zadelo to ubogo in zapuščeno materinsko srceJ V taki stiski sem se z zaupanjem za-, tekla k Mariji pomočnici . . . Moja zaupna molitev ni bila zaman. Vedno in povsod bom trdila: Marija je pomagala in še vedno pomaga, samo * zaupanjem se moramo k njej zateči. Prilošeno pošiljam mali darček v podporo tega lista. K. F., ChUholm, Minil Spodaj podpisana sem obljubila, da ■e bom javno zahvalila Mariji Pomočnici, ako bo uslišana moja molitev. Ker sem bila uslišana ,se ji na tem mestu najprisrčneje zahvaljujem. Am alia K. Javno se zahvaljujem Mariji Pomagaj, sv. Jožefu in sv .Tereziji za čudeino ozdravljenje svoje matere ter prosim zanjo pomoči te za naprej. Neimen., N. J. Iskreno se zahvaljujem Mariji Pomagaj na ameriških Brezjah za zopetno zdravje mojega ljubega sina. Kar nepričakovano ga je položila pljučnica na bolniško posteljo. Tri dni se zavedal in zdravnik je napovedal najhujše. V tej stiski sem se z zaupanjem obrnila k Mariji Pomagaj za pomoč in na moje ter drugih veliko začudenje je sinu odleglo, preden sem končala dlevetdnevnico. O Marija Pomagaj, bodi ti čast in hvala za tako nepričakovano pomoč! M. G., W. Va. Najprisrčnejše se zahvaljujem Mariji Pomočnici za zopetno zdravje mojega sina, ki je bil nevarno bolan, pa je na Marijino prošnjo zopet popolnoma ozdravel. A B , Cleveland, Ohio. Več let smo imeli sitnosti z našimi sosedi, ki »o druge narodnosti in vere. Nikakor se ni mogla razrešiti zadeva, ki nam je dan na dan delala večje stroške. Marsikdlo nam je rekel:, Zgubili hoste, pravdo, zakaj vaš nasprotnik je bogat in bo radi tega zmagal. V tej1 stiski smo se zatekli k Mariji Pomočnici. Na začudenje vseh smo bili nepričakovano uslišani. Mary Z., Minn. Včasi je Ave Marija priob-čevala še vse drugačne zahvale, in navajala je uslišane prošnje, ki so bile res čudežne. "Duh Časa" pa je menda posvetil tudi v uredniško čumna-to nabožnega lista očetov frančiškanov, pa so postali bolj skromni z navajanjem čudežev. — Ako imate denar za zdravnika in bolnišnico, ali za advokata, če se tožarite, ste lahko precej sigurni, da ozdravite, ali pa, da zmagate na sodišču. In ako imate razen tega tudi živo vero ter še extra petak poleg, ga pošlji ta zaeno z zahvalo v Lemont. — K. T. Sodrugom v Clevelandu. Seja kluba it. 27 JSZ. M tMk prvi petek ob 7:30 «večer in vsako trot jo nedeljo ob 2:30 popoldne t klubovih prostorih v Slov. narodne« domu. Sodrugi. . ihajajte redno na ••j* in pridobivajte mu novih članov, d» bo moffe| napraviti ¿¡m Ba P®lju .o«»aU»ticne vzgoje in v borbi ■a n>u Drava. VINKO ARBANAS 1320 W. ISth St., Chicago, III. Telefon Canal 4840. SLOVENSKO-HRVATSKA TRGOVINA CVETLIC. Sveie cvetlico aa picea, «vadbe, »•grehe itd. »f r n n j j TISKOVINE I —Ako imate nweč- M F I no čiščenje neredno, B in je zvezano z bolečinami, naročite si moje staro krajsko zdravilo. Cena zavoju $3. Pišite mi s vašim popolnim zaupanjem! MRS. GRETA LESKOVAR 807 E. 73rd St., New York, N. Y. vami, glejte, do «o mitom klobuk na oči. nato pa napada mar bi bilo pojasnilo, kje je mod »»mi ugleda u .luib katere daje ljudi, ki prihajajo v javnost od- demokracija v volitvah tajnika- narod." poslovodje po privatnih domo- Od januarja do maja — do vih, kje je v tem kako brat- izredne konference — ste imeli stvo, kje je tu prava narodna čas, prepričevati, da je bolje vzajemnost?! Da, vse izgleda, ako dom zapravi za neko stvar da "hudobija" nekaterih hoče $1820 nego $600. Ker pa tr-in deloma tudi že vlada v Slo- da kranjska glava tega ne mo-venskem narodnem domu. re zapopasti, jo niste prepriča-1 "Tlati so sa obrnili proti Vam. ki h P0 toči ZVOllit pa malo po-so bili sapaljani po par o«ebah (na- maga. NUkO*na zloba V VSej I tančni podatki to, kaj?) ki učijo i«uor- nagoti kaže diktatorsko in nacionalo, mednarodnost." podlo mrŽnjo pisca proti VSem, Narodna struna bo kmalu ki se ne strinjajo z njim. Kma-počila, če bodo nanjo brenkali lu se bo dogajalo, da se bo o-demagogije in krito s svojim polnim imenom — tedaj ne igra vloge olikanega gospoda, pač pa malopridneža, ki strelja iz zasede. To je tembolj resnično in žalostno, če prihaja zakrit z dopisi polemične vsebine. Gornji uvod sliši junaku dopisa "KULTURNA DRUŠTVA, čigav je Slovenski narodni dom", ki je izšel v "Enakopravnosti" z dne 31. maja pod anonimnim podpisom X. Pravijo, da je dobil gospod X ukor radi tega skrajno napetega in zlobnega dopisa celo od samega urednika Vatro Grilla, kateri je ta dan bil iz mesta. Stil in ljudska misel pravita, da ta g. X ni nihče drugi kot sam Janko N. Rogelj. Dopis je spisan v hujskajočem tonu in nezavedno kaže znake, za vsakojake službe naši nadvse velevredni in zaslužni narodni veljaki, kot je ravno zaplotnikar X. V naslednjem paragrafu vprašuje, in tudi odgovarja, kdo je zidal dom. Narodu razodeva novico, da so ga gradili Cleveland-čani- Kdo pa! Priduša se, da ga nisem postavil ne jaz. ne da plava proti toku narodne vo- skuk. Za božjo voljo, kdo je lje s polomljenimi vesli. DVo- pa to kdaj trdil? Ali je to bi- i ___*__" _ .. n Irimfaronfi ' mljivo je, ako bo njegova ladja prišla v zaželjeno pristanišče, kajti vsa jadra so iz mrež mesto platna, kar pomeni, po domače povedano, da Bog ni blagoslovil njegov napad, Še manj pa urednik, ki mu je dal upravičeno ukor. Pod naslovom stoji kritika teh kulturnih društev v nele-pi kitici: Cankar, Čitalnica, Sokol, Triglav in Zarja, vaša delnico in delo ne iteje — niči Dobro demagoštvo! Pri nezaupnici je sleherna štela. O delu teh društev naj pa milostno sodi bodočnost. Se enkrat bodi ponovljeno, da se tu ni šlo za kako zapostavljanje društev, ker vsako je toliko vredno kot prej, šlo pa se je za vsoto $1220, o kateri so društva sklenila, da se jo mora na vsak lo vprašanje na konferenci Kot direktor bi on moral vede- vadilo pred bossi vsakega, ki ni v skladu z njihovimi idejami. Taka sabotaža je nadvse neumna ; škoditi inore le trgovcem, kajti, ko ljudje to Čitajo, se jim zajabi, ker vedo, da se tu neha vsako pošteno demokratično nastopanje, da je tu netoleranca, ki ji ni para. Do bro, da živimo v dvajsetem sto- ne ikodi, če navedem tudi te*a. Naj-prvo Iščejo priloinosti, da postanejo "mučeniki", potem organlzisajo velik itab plačanih kolektorjev, in tako jima I. L. D. priliko, da zaposljuje toliko ljudi, kolikor dopuščajo ko-llekto. i Govori, ki jih imajo, zvene lepo, in mnoge premotijo, toda taktika, ki jo komunisti uganjajo, je ovira resnemu delu za izboljšanje neznosnih razmer. Komunisti pravijo, da naj bodo 1« I« slabfte, da bo prej revolucija, toda ne pomislijo, da s tem škodijo delavstvu, ne da bi koristili namenu revolucije, zato je njihova taktika vredna obsojanja. John Langerbolc. LISTNICA UREDNIŠTVA Potopis Antona Šularja bo nadaljevan v prihodnji številki. Objavljenih bo tudi nekaj Pe-ruškovih vtisov z zapada. Jos. A. Siskovich priobči več člankov o modernih trgovskih smernicah ter o bodočnosti slo» O". • te venskih trgovcev. Anna P. Krasna priobči poleg slovenskega tudi angleški Članek* Maslo Harbor Grace v Newfoisndlandu v Kanadi, kjer se je aeroplan Southern Cross ne poti is Irske v Ameriko prvič spustil ne tla. Cilj mu je bil New York, ali radi goste megle je moral tekati navodil potom radia, da je priatal čimprej ne varno ter se reiil usode drugik, ki so pred njim •kuiali preleteti Atlantik is Evrope na ta kontinent. letju, kajti taki ljudje bi nas ----- drugače kaj lahko spravili pod bi hujskal ljudi k temu, pa če- inkvizicijo. Da trgovci trpijo prav se najini nazori in mnenja ^ ^ ________________________ravno radi takih neumnih iz- ne ujemajo. Take stvari pre- ti da se je šlo za vse kaj dru- jav sem pripravljen podati pri- puščam tistim, ki niso sposobni gega! Z zadnjim stavkom v j lične podatke v dolarjih in za nič drugega kot za zahrbtno tistem paragrafu sam sebe bije ¡centih. Priznati moram, da niti streljanje v one, kateri nočejo po zobeh, ko zine, "postavili sam Pire s svojo "A. D." ni pa- misliti po njihovih navodilih. del tako nizko, kot je ta naš dobroznani X. sebi dobro, ako ne bodo sledi- "Idite na seje onih podpor- la človeku, ki jih hujska po ne- nih društev, ki so glasovali pro- potrebnem s strašilom, kakršno ti vam." Glasovala so proti ne obstoja. Ljudje z maskami, nepotrebnemu trošmju denar- ki se podajejo v bo j z zahrbtni- ja, in zraven notirajte, da so to- mi metodami, ne zaslužijo, da rej res društva glasovala proti se bi postavljali v pozo varuhov neumnemu sklepu direktorija. I kulturnih društev. Bilo bi ža- "Idite in povejte, glasujte ANTONU KRISTANU V SPOMIN smo ga vsi, naš je in nam mora ostati." No, tudi on ga ni postavil; Malo je tudi Skuk pomagal, ravno tako jaz, kajti "postavili smo ga vsi". Da bi ga kam mufali ni strahu. Mi smo bili zato, da ostane društvom. Saj radi tega je bil vendar tisti boj, ali ne? "Vi kulturni delavci, bili so dnevi, ko niste posneli teh volkov v ovčji obleki." Vprašanje. Ali je Janko N. Rogelj pripravljen javnosti pojasniti, kdo so tisti volkovi? Kdo je tisti volk v ovčji obleki, kateri je hodil od direktorja do direktorja ter ga pridobival z V soboto 19. Julija mi je došel ka-« . », . belgram: Predsednik Kristan umrl Kulturna društva bodo storila ¡^kanajstega. Globoko me je pre- treslo — znal sem, da je rahlegs zdravja, vsaj se je malo potoiil v zadnjih dveh pismih, ki jih je pisal koncem junija in v začetku julija Upal sem, da ne bo nič hudega, zato me je tembolj zadelo, ker je prišlo, kot strela iz jasnega neba. Težko mi je kot posamezniku, bil mi je najboljši prijatelj, težko kot členu lostno za kulturo ameriških Slo- ¡^^l^ "drulKn.e ve,n*e' ker f i , ..... , . bojim, da je izguba velikega moža mogočite vse samopostavljene vodite- j vencev ,ako bi bila Odvisna od nenadomestljiva. Odšel je naš vetje rudeče garde, ki koče strmogle- tipOV tU Opisanega modela X. liki ekonom, slovenski narod je ob --svojo zvezdo vodnico v stremljenju Kdo dobi avto na pikniku "foM! •• fiantauev, način prihraniti, šlo se je za 0no famozno, "Ti si ta—dva-pošteno volitev uradnikov pri najsti" za nov sistem uprave? Ko bo to odgovoril, bomo vedeli kako ločiti volke v ovčjih o-blekah od ovc! Ali je pripravljen to storiti? Vso toleranco prikazuje v da izraza dveh besedah, ko čutu, "Križaj jih! upravi S. N. Doma! Gospod X nam skuša prikazati čudne stvari izza zadnje izredne konference. Med temi tudi nepojmljivo, da "Narod jo čutil s vami, proteetiral je s vami s tako mogočnim glasom, da jo vstal in čekel, glodal in se rotil s srcem iln mislijo . . vse vale delo in udojetvovanjo jo bilo križano — s dolarji, s delnicami, s hudobijo nekaterih, ki hočejo vladati v Slovenskem narodnem domu." Ce je kje narod čutil in protestiral, je proti tistim, ki so sklenili po nepotrebnem potrošiti $1220, ki bi kaj lahko veliko pomagali tem kulturnim društvom, če jih moramo že proč dati. Kako se ubogi narod roti s srcem in mislijo še ne vem, vem pa, da so tudi "hudobni" ljudje tvorili del tistega naroda. Kje je vaša logika, g. Rogelj, oziroma g. X.? Meni je drago, da ni res, da je naš mili narod doživel najtežje ure v svojem življenju. Krize, ki so se pojavile pri dramatičnih in pevskih društvih so bile vsekaj bolj črne in težke v njegovem obstoju, kot so drugobarvni pa kriza na konferenci. Pevsko društvo "Zarja" je kmalu za konferenco prestalo težje ure, kot pa jih omenja pisec X. Tre-balo je "hudobije" prve vrste, da se je skušalo uničiti — ali pa odcepiti ta zbor od socialističnega kluba št. 27. Tukaj pa'ga polomi z res nastane vprašanje, kdo in nim" grobom. viti narodovo voljo in udejatvovanje." Zopet, kdo je oni samopo-stavljen direktor, ki je zunaj pridobil ostalih dvanajst? Ako se ta ni sam postavil ,kdo ga je najel? To naj pojasni, pa ne "Sloge" v Milwaukee? Komunistične "obrambne" metode nespremenjene Johnstown, Pa. — Dne 16. julija se je vršil na Moxham-Lorain Boro v Slovenskem delavskem domu shod (mass-meeting) pod avspicijo International Labor Defence, ki je vseskozi komunistična organizacija U-deležilo se ga je tudi nekaj naših so-drugov in somišljenikov, eni pa so prišli na shod ne da bi vedeli kaj ta organizacija pomeni. Udeležba je bila prilično dobra. Shod je vodil neki Ivanof. Prva govornica Anna P.urlak (New York) je bila v nekem komunističnem izgredu aretirana, potem je bila spuščena na prosto pod varščino in sedaj jo pošiljajo okrog, da apelira za prispevke v obrambni fond. Na shodih Internstional Labor Defense nastopajo komunisti vse drugače kot pa na svojih strankinih shodih, ali pa na shodih socialistov. Omenjena je govorila tako, da bi nje- A. Kristan—pionir, ki je bil aktiven do konca življenja (Nadaljevanje j 1. strani.) mladosti, in ostala sta si prijatelja tudi vsa leta po ločitvi. Pred par leti je bil Anton Kristan na posetu v Zed. državah. Predaval je v mnogih naselbinah. Dosegel je tudi večje gospodarske stike med ameriškimi Slovenci in Zadružno banko, in bil vsled tega od demagogov in zavajalcev napa-dan in blaten. Izkazalo se je, da so bili tisti stiki pošteni in v korist organizaciji, ki jih je sklenila. — Anton Kristan je bil star šele 51 let. Rojen je bil na Viču pri Ljubljani. Več o Antonu Kristanu bo v člankih v poznejših številkah. Italija odgovarja z zviša- snikov in drugih pomembnih mož, a našega nepozabnega Toneta bomo poV na izvajanja v glavnem lahko odo-vsod pogrešali, ker na našo globoko br*l vsaIc «ocialist, kajti socialisti so Milwaukee, Wis. — V nedeljo 27. žalost poslovil se je še predno je bilo * borili za svobodo izražanja in ti- hn n9Pftflnvn vnlin itrmnirlav julija bo imel° piknlk dru8, "S10«*" dokončano njegovo velepotezno delo ®ka» in » boIj*e življenske razmere riSRa iariuia posiava oaziv v bO narodova volja Strmoglav- 4 16 SNPJ> v Covichevem parku na ( ustvariti delavni masi boljšo bodoč- od vsega početka delavskega gibanja. zvi£anjvi italijanske carine na ,1pna- Kawson Ave. med 8th Ave. in Kil- nost, pokazati našemu malemu člo- Cemu Je bilo potemtakem treba nove vanjem carin V Italiji je dobila nova ameriška tarifna postava odziv v ljena. "Mi smo pripravljeni pokoriti se večini neroda, uprli se bomo pe ved- bourn Rd. (41 highway.) Izrednost na tem pikniku bo med no umetnemu hiranju delnic, večini drugimi avto Durant 8edan vreden , , , , : nad tisoč dolarjev, ki bo osrečil neko-•c, k. del. krivico kulturn.m dru- ^ _ |n kd<) bo u kdo homQ ^^ na šivom in malim podpornim društvom." Društva in delničarji so tudi pikniku. Zelo redkokdaj se primeri, da bi veku pot do gospodarske neodvisno- 8tranke * novim imenom? To je za sti. | mnoge uganka, ne pa za tiste, ki po- Pokojni Tone je bil mož dela, duša znaJ° trike te struje in njihovo tak-vsemu zadružnemu gibanju. Mnogo tiko za notorično oglašanje. V velepomembnih načrtov je čakalo pri- Klavnem je bil njen govor apel za mernega trenotka, da stopijo v jav-i^enarno pomoč komunističnim muče-nost in postanejo dejstvo. Ako bi nilcom. Drugi govornik C. Hecker, silni mož dočakal svoje misije, bi Ju-1 Pittsbur^h, ki je menda predsednik A,vri. "km7lini ker so del- Pripravljeni na upor proti vsa- kako posamezno društvo žrtvovalo za _ --------------^^ eutu, Križaj J in . , Ker SO aei „mpfnpm.i 7hir*ni.i Hi en 8Hm dar tohk4no v«oto, kakor Jo goslavija veliko pridobila na gospo- ! orožne organizacije I. L. D., je hvalil ničarji Želeli glasovanje po ,umf™ zuiranju ai- bo potroSilo druš S|0Ka ^pj Po_ da„kem napredku in a tem tudi na ¡to organizacijo in naglašal, koliki do- delnicah. Njemu mogoče Še ni ¡*eKtorjev in njihovi osebni po- skrbelo bo tudi za vse drugo, kar je Ugledu med civiliziranimi narodi širom bre*a j« ie naredila. Seveda Je va- znano da en sam delničar lah- t«'tiki ter volitvam po privatnih treba na taki priredbi, da bo občin- sveta. lKil — ^---:i .oM^o crlainvanip nn dol.l^ah! Krivice društvom ni *vo zadovoljno. .......| Želeti je iskreno, uvoz avtomobilov, kar zadene predvsem ameriški import. Na ene avtomobile bo treba v bodoče plačati 100% carine, torej še enkrat toliko kolikor znaša njegova vrednost. Uvoz avtomobilov v Italijo je vsled tega onemogočen. ko zahteva glasovanje po del-, . . nicah. Takoj za tem pravi, da nobene, kajti stanarina je-is^a, so zastopniki, ne društva kri- ugodnosti vedno boljše, m ako -- . . . noštevilno, in razen njih pride tudi VI da je temu tako. Jaz in h°cemo povedati resnico, tedaj več sto drugih prijateljev ter prijate- marsikateri drugo smo imeli naJ kar IeP° Povemo, da so ljic tega društva. To bo VEUK največja društva tudi največ Plkm*, toda to ne pomeni, da bo ""fO" j*- Iioicuuo. ocveua je va- mt \r a • 1 bil navzoče na pristop. Omenil je NCW YOrk JC DO DreblVal" da bi se dobil1 Sacco in Vanzettija, Mooneyja in Bil- Člani in članice "Sloge" pridejo, mož, vreden naslednik, velikega de-1 [¡J1*8* ter bahato izjavil, da bi bil kot nam zagotavljajo, na piknik pol- lavskega borca, ki bi bil zmožen na stroga navodila, da odglasuje-mo za sistem uprave iz leta žrtvovala, ko je Klub društev 1929 ter da delamo v smislu SND- dal tisočake in tisočake, protestov svojih društev. Danes je ljudem znano, da sem pri društvu dobil zaupnico radi manjkalo prostora, vam žal!—Piknikar. Pridite, ne bo svojega nastopa, torej so pro-tivniki le zlobno zavijali dejstva. Jaz bi rad spoznal nekaj tistih slovenskih Judežev, ki jih omenja. Marsikateri bi tudi rad dognal kdo je tisti, ki mu lahko vsak dan pokažemo vrata, kdo je tisti rdečepobe-ljeni grob? Javnosti je znano Slovenskemu občinstvu Sheboyganu dalje vati započeto delo, voditi naš delavni narod po že začrtani poti do končnega cilja. Težko je najti tudi med velikimi narodi človeka, ki bi imel tako čuteče srce za sotrpina kot naš rajni Tone. Ni le odpuščai svojim sovražnikom, ki so skušali na dopustne in nedo- ne da bi se za to izdala kaka delnica. Dal jih je direktno v kulturne namene — da se omo- Jim je iz neprilik, v katere so zašli po lažii ohstni Kn hi drnStvo c. . " ~ „, , .. krivdi svoje neprevidne ali celo uma- jazjl ODStOJ. K O Dl orustva Sheborgan, Wis. — V nedeljo 27. zane taktike zahtevala svoje, tedaj bi kul-'julija priredi na "air portu" piknik iN a Kratkem obisku pri na« v Zdru-turna društva ne dobila V enem .klub St- 236 JSZ- Občinstvo vljud-j ženih državah si je pridobil s svojim samem letu okoli $3,500, kakor no Jabimo' da se <*Ka '^eta Udeleži: dobrovoljnim, le njemu lastnem pri- Mooney že usmrčen, če se ne bi Amerika ustrašila sovjetske Rusije. Koliko prisotnih mu je to verjelo, ne vem. Za tiste,, ki stvar razumejo, sc jim je zdela ta raca predebela. Najvažnejše, kar je povedal, je tole. Komunisti vedo, da ima policija posebno piko nanje in da z njim. o kruto postopa. Radi tega so so jih. Tako otročje ščuvanje je brez podlage in brez logike, v čimvečjem številu. Potrudili pustne načine škodovati ujegovemu' "»unisti v New Yorku sklenili poka-poštenemu delu in ugledu, pomagal! zati P°liciji» da znajo tepsti tudi oni. :-----"" • - — Pri demonstraciji, ki so jo priredili za svobodo Indije, so štiri policaje odpeljali v bolnišnico. Zelo se je ponašal s tem dejstvom. Seveda, nekaj komunistov je bilo radi tega zopet aretiranih, advokatje bodo zopet služili, H delavci imajo iz dopisov proti Banovcu, kdo iPaTafaf Pa ima v doPisu in pobeljeni deCe-grobovi! Med njimi ni bilo "rudeče-pobeljenega" groba, ker takega ne more biti; ali je rudeČ, ali je pobeljen! Včasih je človek tako malenkosten in maščevalen, da si hoče privoščiti človeka v maščevanje, pa rudeče-pobelje-Banovec in Su- . . . , . 8e| jaznim nasmeškom mnogo iskrenih . - ----------- bomo, da boste dobro postrežem in prijateljev. Vsak, ki ga je spoznal Iopet Pnhk°. da prispevajo v obram-*e neprisiljeno zabavali Kar je pri ga je vzljubil. Ni se prikupil le nam bni fond 1 ** D-kar ni mč čudnega, če vzame- klubov,h prireditvah prebitka, gre vse Starejšim naseljencem, tudi tu rojena O takih kom. trikih Je bilo v Pro-mo V poštev pisca. Zaključni nazaJ 2a dravske svrhe in s tem v mladina se je navdušila za neumor- leta™ *e večkrat povedano, in nič najkoristnejše namtne. Vsak dela-, nega boritelja delavskih interesov, vec naj v teh kritičnih časih smatra, Slava njegovemu spominu! "G—„U : l ♦ .. x " *VOj° ?olinoL8t «"»delovati z organi-l Vsem sorodnikom in našim vrlim G-esdo. b katerega so p rde t. h ti, zacijami^ k ssbore sa njegove koristi, zadrugarjem v stari domovini naše gedji ptici, to gnesdo ne spada in ne | V nedeljo 27. julija se vidimo na stvu največja država Država New York ima glasom letošnjega ljudskega štetja 12,609,555 prebivalcev in je še vedno po številu stanovnikov največja država v Uniji. Nad polovico jih živi v mestu New York, ostali v drugih mestih in majhen odstotek na farmah. Tt«4Milwaukee Leader' Največji ameriški socialistični dnevnik.—Naročninas $6.00 na leto, $3.00 za pol leta, $1.50 za tri mesece. Naslov: 528 Juneeu Ave. MILWAUKEE. WIS. katerim se je zahotelo po vla-l belj sta pa le za eno šolo bodi nad zborom ? Janko bi lah- gatejša — za eno spoznanje na ko marsikaj pojasnil. "Kje je pravice, kje je demokracija, kje je bretstvo in prava narodna vsajeantooet?" boljšem. Bojni klic je tu: Člani kulturnih društev. vsi ne dala nobene časti ponosni in krasni stevbi SND. Dosti metla in 'mapov' je ostalo, da se pomete in očisti SND. Kulturni delavci in oatali del-ničerjl, vsi na delo, da očistimo SND." Ko bi nam pojasnil svojo toleranco ter opisal svoje gnezdo, ne bi omenil delničarje, ki so zapopadeni po njegovem v "gadjih ptičih". Ce se že piše 0 čiščenju doma, začnimo pri 1 lulamll Jlaol.!^..'.. 1-! 1 _ _ . « 'air portu"! Odbor. Pionirji zopet uspeli Chicago, m. __ Piknik, ki ga je priredilo prošlo nedeljo društo "Pioneer" št. 669 SNPJ. v Bergmannovem vrtu blizu Cicera, je uspel zelo dobro. Udeležencev je bilo okrog 1,800. "Prajzov" je bilo mnogo, med njimi tudi nov avto fordovega mo- oKreno sožalje. Joše Mentón. PRIJETNA ŽELODČNA TONIKA. "Los Angeles, Calif. — Poskusil sem vzorec in lahko rečem, da TRINERJEVO GRENKO VINO je izvrstna tonika, delujoča in prijetna. Rev. Luigi Marcucci." Ako ga jemljete redno v malih količinah .trikrat dnevno, se boste dobro počutili skozi vse poletje. Nobenih /.'.■.■.W.V^.V.VV.V.VAV PIKNIK PIKNIK ^ KLUBA $T. 4$ J. S. Z. ------ -----------------tistemu riirolrf/vriii ir i i« -j,, "" »arami, Katerih ni manjka o. Za delo! Kdor se n. strinja s vami, pro- í^' Jf Pr,d°", otroke pa društvo Pioneer preskrbi dela, katerega je dobil Eddy Rako-, ° neredov, neprebavnosti, za vic. Ljudje so se zabavali z razni- P^ja, plinov ali zgube spanca ne borni ¡grami, katerih ni manjkalo. Za' , Vel,ko ldravnikov pripo PIŠITE UPRAVNIŠTVU! Ako ja v vašem imenu «n naslov^, ki ja prilepljen na liatu, pomota, ali ¿e se kaka itevjika ¡sffubi, ali ¿e ste dobili slučajno kak tiskovno pokvarjen ¡svod, nam sporočite v pismu ali dopisnici, da pomoto popravimo, miroma, da vam polijemo drugo številko lista. Naša ielja je naročnikom ustrezati. Od njih pa pričakujemo, da nam vse morebitne pomankljivosti «lede lista sproti sporoča. j.- ita I g—sa bival ostale za sklep, s katerim bi v teh slabih časih vrgli proč $1220. Toliko je bilo potrebno odgovoriti na naslov g. X, kajti če bi prakticirali njegovo načelo, bi bil ustvarjen precedent, da se ne sme podpirati nobenega trgovca ali delavca, ki se ne strinja z njim. , Zdrav razum je proti temu. Kaj neki se bi zgodilo z Rogljem, ako bi ga bojkotirali vsi, ki se ne strinjajo z njim? Jaz nisem tako malenkosten ali maščevalen, da na vsakem svojem pikniku konjičke ("ponije") in vozičke, da Jezdijo ali se vozijo okrog. Vzlic veliki udeležbi je vladal vseskozi vzoren red in aranžma je bila "efficient", kot jo zns napraviti le "Pioneer".—P. ii>mMiiim##ntttlMtt roča to zdravilo. V vst-h lekarnah. Dept 27. Martin Baretincic & Son' POGREBNI 7AVOD 324 Broad Street Tel. 1471. JOHNSTOWN, PA. »tMmtmtmtMtinnM Prva Jugoslovanska restauracija DOMAČA KUHINJA Otto and Jerry Minkovsky, lastnika. 4047 W. 26th Street Se priporoča Slovencem v poaet Waukegan* III. v nedeljo 27. Julija 19)0 na znani HARRISONOVI FARMI Prvi truk odpelje od S. N. Dom ob 10. d op., drugi pa ot> 1. in 2. popoldne. Vožnja 25c sa osebo v oba kraja, otroci vožnje proeti. Obilo zabave za vse. Postrežba prvovrstna. Sodrufom in sodrufinjam ker drugim rojakom is Ckicace kličemo dobrodošli 1 ODBOR V-VAV.V Kako si je človek ustvaril Boga Študija na podlagi imperialističnega naziranja zgodovine. % JOHN KERACHER. PROSTO PREVEDEL I. M. Imenik zastopnikov "Proletarca" 0un se je človek »enkrat zavedel avojega obstanka, kakor hitro je mogel razmiftljati, si je moral zastaviti vprašanji: "Gd kod sem priAel?" in "Kam grem?" Cisto natumo je bilo, da je človek navsezgodaj ugibal, kako je prišel na svet in kaj se zgodi z njim po smrti. Videl je svoje sorodnike, ki so zaspali in nikdar več vstali; videl je druge ljudi, ki so obležali ubiti in njihovo življenje se ni več povrnilo. Isto je videl pri živalih, katere je sam usmrtil. Kako naj uide smrti in živi dalje in dalje? . . . Napor, da si odgovori na ta vprašanja, je porodil v primitivnem človeku vero v posmrtno življenje in moč nadnaravnih bitij. Človek ni ušel smrti, nadel pa je uteho, da s smrtjo še ni konec njegovega individualnega življenja in da njegova "druga polovica" živi tudi potem, ko njegovo telo strohni ali drugače izgine s sveta. V tem — pod vtisom smrti in želje po večnem življenju — je jedro vere v nadnaravo (supranaturo). V zgodovini človeštva vidimo do danes tri različne razlage človekovega postanka, obstanka in delovanja. Z drugimi besedami: tri pojmovanja ali naziranja zgodovine, tri temeljna pojasnila, kako in zakaj je človek prišel na svet. Ta tri pojmovanja imajo sicer več imen, a v bistvu se vse dotične razlage dele kot sledi: Teološko naziranje, ki je prvo in najstarejše; idealistično in tretjič materialistično naziranje zgodovine. Teološko naziranje. Teološko (teologija, bogoslovje) naziranje ali pojmovanje zgodovine bazira ali sloni na verovanju, da je neko višje bitje — ali več takih bitij — ustvarilo svet in človeka in vse drugo na svetu. Vse, kar človek počenja, se vrši po volji in direktivi višjih ali nadnaravnih bitij, ki so "nad njim". Zgodovina je po tem naziranju le potek v naprej določenega božanskega načrta. To naziranje je najstarejše. Korenine segajo nazaj v čase naj primitivne jšega človeka. Danes je brez malega že opuščeno. Niti teologi sami ga ne morejo zagovarjati, ker jih poetavlja v absurdno luč. Ako bi bilo res, da človek izvršuje le božjo voljo, da dela le to, kar mu je sojeno, tedaj ne more biti odgovoren za svoja dejanja. Zločini niso njegovo delof kajti vse, kar počne, je božja vol}a. Iz tega naziranja bi logično sledilo, da si človek ne more pomagati, če ubije drugega človeka, in če je v drugem slučaju toliko pogumen, da reši človeka smrti, ne zasluži nobene pohvale, kajti njegov čin je bil božja volja, ne njegova. Priprooto ljudstvo še danes govori, da se je "zgodila božja volja" ali "naj se zgodi božja volja". To izvira iz onih časov, ko je bilo naziranje o božji volji še splošno. Vsako zagovarjanje tega verovanja bi bilo danes be-dastoča, kajti čemu kaznovati človeka v življenju in s "pogubljenjem" po smrti, če pa ni sam odgovoren za svoja dejanja? Idealistično naziranje. Ko so teologi spoznali, da z absolutno božjo voljo ne gre, so svoje staro naziranje spremenili. Rekli in zapisali so, da je višje bitje dalo človeku prosto voljo — in od takrat je človek sam odgovoren za vse, kar dela. Človek lahko izbira med "dobrim" in "slabim" ter se odloči za prvo ali drugo v svojo srečo ali pogubo,, Bog mu lahko pomaga ali ga hudič skuša, toda odločiti se mora sam. Dogma proste volje, da človek lahko sam izbira med "dobrim" in "slabim", je bila teologom potrebna, da so lahko imeli in še imajo "grešnike". Ako človek nima proste volje, če se vse godi po božji volji kot so prej verjeli, ne more biti nihče "grešnik" — in kako naj potem "rešujejo njegovo dušo" ? Na ta način je nastalo verovanje o prosti volji in krščanske cerkve še danes to zagovarjajo. Kaj pa je volja? Umstveno stanje, v katerem se formulirajo ali porajajo ideje. Idealistično naziranje zgodovine torej bazira na človeških idejah. S stališča tega naziranja je ideja nad vse važna. Dobri ljudje so oni, ki imajo dobre ideje, dobre misli. Slabi ljudje so pa oni, ki imajo slabe ideje ali "zlobne misli". Ideje dobre ali slabe, pridejo prve in iz teh izvirajo dobra ali slaba dela. Prebrisani ljudje so rezultat prebrisanih idej in bedaki so posledica svojih bedastih misli; napredni narodi napredujejo, ker so dobrega, naprednega mišljenja, zaostali pa so oni, ki se drže slabih idej, oziroma slabe vere. To je bistvenost idealističnega naziranja zgodovine. Če sledimo temu naziranju in ga apliciramo na človeško družbo v splošnem, moramo zaključiti, da so veliki narodi izšli iz gotovih rodov, ki so imeli velike može in ti so bili rezultat velikih idej. Zgodovina, premotrivana s tega stališča, pomeni, da veliki ljudje z velikimi idejami delajo zgodovino. Idealistično naziranje sloni na konceptu, da ideje pridejo prve in iz idej slede dejanja. Do gotove meje je to res. Človek ne more zgraditi hiše, dokler nima ideje o hiši. Špekulacija, kakšna bo hiša, je prej v naših glavah, predno hiša stoji. Arhitekt naredi načrt, sliko hiše v naprej. Predno imamo mizo. mora nekdo misliti o mizi, ne le o prvi mizi, ki je bila na svetu, temveč o vsaki posamezni, ki je izdelana. Ideja prve mize je morda izšla iz gladke kamnite plošče, na katero so položili jedila. Ce nadaljujemo na ta način z vsemi drugimi stvarmi, moramo priznati, da ideja pride pred vsakim predmetom, in če motrimo zgodovino na isti način, smo prisiljeni zaključiti, da razvoj zgodovine je razvoj človeških idej. Pri tem naziranju ni nič slabega, dokler gie — ne gre pa daleč, kajti kmalu pridemo do važnega vprašanja: Ako so vse naše pridobitve rezultat naših idej, ako je zgodovina človeštva izid Človeških idej, ODKOD SO PA PKlSLE IDEJE SAME? Materialiatično naziranje. Odgovor na gornje vprašanje je: VSE ideje Človeka so vznikle in Se vznikajo iz materialnega envi- ronmenta ali razmer, v katerih ČLOVEK 2IVI 1N SE GIBLJE. To je bistvo materialističnega naziranja zgodovine ali historiškega materializma. V primitivni Človeški družbi, v kateri ima človek le nekaj revnih predmetov — le nekaj kosov orodja in orožja ter najskromnejše oblačilo in hrano — so njegove ideje zelo primitivne, revne in omejene. V komplicirani civilizirani družbi, kjer je človek v dotiki z neštetimi rečmi in v kateri živi v kompliciranih razmerah, so tudi njegove ideje komplicirane, mnogostranske in obsežne. Materialne okolnosti človeka determinirajo ali odločujejo ne le obsežnosti njegovih idej, marveč tudi njihov splošni značaj. Prvi zakon življenja je samoohrana. Človek mora jesti in zaščititi se pred škodljivimi elementi. Razvoj njegovih idej se ravna V glavnem po razvoju sredstev za dobavo njegove hrane in obrane. Prvo vprašanje, ki ga človek zastavlja še danes, se ne tiče onega: "Od kod sem prišel in kaj bo z menoj po smrti?", pač pa: "Kaj bom jedel?" To je glavno in večno vprašanje. Tudi oni primitivni človek, ki je v svoji revni glavi špekuliral o življenju po smrti, je to delal, ko je bil sit. Prej se je najedel! Idealisti se lahko zgražajo nad takim "želodčnim stališčem", toda mi smo prepričani, da tudi oni pravočasno sedajo k mizi. Pred nekaj leti je bil storjen psihološki eksperiment v veliki kaznilnici. Sklenili so, da obesijo v smrt obsojenega kriminalca na dvorišču ječe, kjer lahko vsi jetniki vidijo eksekucijo. Ko je krvnik nataknil zanko na vrat obsojencu in sprožil past pod njim, je stotine jetnikov zijalo pri oknih in med njimi je bila grobna tišina.. Psihologi so skrbno opazovali efekt na jetnikih, tedaj pa so pretrgale tišino krepke besede nekega jetnika: "Kdaj nam date jesti?" Takoj za njim so se oglasili drugi s klici po zajtrku. Cesta, po kateri je potoval človek skozi vse svoje dobe, je ekonomska. Morala, etika, vera, politi-ka, vojna, umetnost, sploh vse, kar je človek pridobil in kar ima danes, sloni na ekonomskem temelju. Samo poskusite ubežati ekonomskim razmeram, pa boste videli, kako daleč pridete. Napoleon je rekel, da armade korakajo po želodcih. Mislil je reči, da le nasičen vojak lahko koraka. Povedal je le del resnice. Resnica je, da vsa človeška družba "koraka po želodcih". To je zelo enostavno dejstvo, dasi je mnogo ljudi; ki ga ne vidijo. Današnji socialni sistem je precej kompliciran; socialna stavba je tako velika, da zakriva svoj ekonomski fundament, na katerem stoji. Mnogi ljudje so dandanes tako dobro preskrbljeni, da ne pomislijo več na dejstvo, da jedo in nosijo na sebi obleko in da morajo vse te «Jtvari priti od dela. So pa drugi milijoni, ki nimajo nikdar prilike, da bi pozabili na to dejstvo. Ekonomski problem jim je vedno za petami. Glavni faktor je ekonomski. Drugi materialni faktorji so podnebje, topografija in ostale naturne oblike človekovega environ-menta. Na deželi, kjer je poljedelska okolica, se prilagodevajo ideje prebivalcev njihovim življenjskim razmeram; v mestu, kjer prevladujejo industrije, so drugačne ideje. Vse ideje ljudi — verske, moralne, politične itd. — niso nič drugega kakor odsev ekonomskih in materialnih razmer. Možgani delujejo približno tako kot zrcalo: iz njih odseva le ono, kar je posijalo vanje od zunaj. Petero čutov — vid, sluh, vonj, tip in okus — donaša v možgane Čutna doznavanja, ki so "hrana misli". Možgani "pnebavljajo" te čutne per-cepcije in jih prekuhajo v ideje. Ako so ideje bolj ali manj fiksne, to je razširjene in utrjene, pravimo jim sodbe ali javna mnenja. Iz možganov ne pride nič, česar niso sprejeli. Možgani reflektirajo le realne stvari. Otrokovi možgani ob rojstvu so kakor prazen list, na katerem ni še nič napisanega. Možgani so tam, toda nesposobni za mišljenje in formiranje idej. V tem stadiju se človek ravna le po instinktu in čuti le glad in strah. Proces uma se zbudi, ko se v človeku zbude peteri čutje. Petero čutov mora prej delovati, predno se v otroku pojavi kakršnakoli misel. (Dalje prihodnjič.) NEPRILJUBLJENI SOCIALISTI Razumljivo je, da Rockefeller, Ford, Morgan, Schwab, Mellon, Grundy itd. ,ne marajo socialistov, ni pa razumljivo, čemu jih delavci ne marajo, če bi bili zvesti samemu sebi, bi se rajše poučili, kaj socializem hoče in bi ostali aktivni člani socialistične stranke. CANADA. Cut Windsors George Matezich. CALIFORNIA. Lm Angalass Frank Novak. San Francisco. Joseph Koenig, , Peter E. Kurnick. COLORADO. Created Bulla» Ant Slobodnlk. Puablo: Fr. Bolteaar. So«ar*ot: Anton Majnik. ILLINOIS. Chicago Frank Zaitz, Fr. Udovich, Fr. Beuchina, Chez. Pogorelec, Anton Andrea. Gillepsiei John Krainz. » Sallei Frank Martinjak in Leo Zevnik. Mascoutah: John Bizkar. Nokomui Steve Milavec. PullmAm John Jereb. Springfialci: Joe. Ovca, John Gorftek. Staunton: A. Avaec. Virdon: Frank Stempihar, Fr. Iler-sich. Waukagan in North bicago: Frances Zakoviek, Martin Judnich. INDIANA. Indianapolis. JoZ. Goiob. Universal« Vine. Verhovnik. KANSAS. Arm*: Martin Gorefic, Anton Su-lar. Grots: John Kunstelj, John Sular. Mulberry: Joseph Pillich. Watt Minaralt John Marott. MICHIGAN. Datroit: R. Potodnik, Fr. Oblak, J. Vitez, Joe. Klarich, Peter Kisovec, Jos. Klaninik, Fr. Miller, Joe De-vyak, Frank Cesen, John Zornik. Traunik: Frank 2agar. MINNESOTA. Bubl: Max Martz. Chisholm: Frank Klun. Duluth: John Kobi. Ely. John Teran. I ronton: Fr .Novak. MONTANA. Klein: A. Miklii. Rad Lodge: K. Erznoinik. NEW MEXICO. Raton: J. kopriva. NEW YORK. GowAnd«: James Dekleva. Little Falls: Frank Gregorin, Fr. Pets us. OHIO. Akron: Leo Bregar. Bridgeport: Jos. Snoy. Barberton: John Jankovich, Lov- renc Frank. Cleveland: John K rebel j, Anton Jankovich, Vin. Zgonik, Karl Tri-nastic. Col I in wood: Frank Barbi£ in Henry Stanich. --- Conneeut. Joseph Sedmak. Girard: John Koam, John Tancek, Anton Dobrovolec. Glen coo: Albina Kravanja. Kenmore: Joseph Jereb, Frank Koc- Janiii. Lisbon: J. Bergant Maynard: Andy Zlatoper. Neffs: J. Mauri. Newburgh: Peter Segulin, Jos. Lever. Warren: Fr. Modic. Weat Park: Paul Slabe. PENNSYLVANIA. Aceeta: Geo. Kxistell. Aliquippa: Geo. Smrekar. Arbridgs: Martin Habich. Bon Air: " Peter Bukovec. Braddocki John Rednak. Brougkton: Joseph Jaklich. Crefton: Jacob Tomec. Canonsburg-Strabanai Marks Te- kavc, John TerČelj. Cliff Mina: Frank Bogataj. Darragb: Andy Bertl. Deimonti J. Paulich. Export: Jos. Britz. Farelli Joseph Kramar. Forest City: Frank Rataic, Tony Zaic. Greensboro: Tony Zupančič. Hendersonville: Albin Karničnik. HorminU: Anton Zornik. Homer City: Andrej Obed. Jerome: J. Tursich. Imperial: Frank Auguftin. Johnstown in okolica: Andrew Vi- drich, J. K obal, Ilija Bubalo. Krayn: Louis Sterle, Henrik Pečarič. L« t rob.: John in Mary FradeL Lawrence: Louis Britz. Library: Nick Triller. Lloydell: Ant. Zalar. Luserne: John Matičič. Midway: Anna Nagel. Mclntyre: Vincent Yaksetich. Moon Run: Lukas Butya. Monaca: Stephen Ogrizek. Sygan: J. Kvartič. Park Hill-Conemaugh: Frank Pod- boy, Adolf Kraina. Pittsburgh: John Ban, Jos. Hrva-tin. Ran ton: Anton Bogataj. Rockingham: Martin Zalar. Tire Hill: M. Krasovetz. St. Michael: Frank Bizjak. Threap: John Oreshek. Vandling: Joe. Četoular. Windber: Tony Straiiiar. W. Newton: Jos. Zorko. Willock: John Koplenik. Yukon: Jos Robich. UTAH. MokHand: P. Zmrxlikar. W. VIRGINIA. Pierce: Frank Polanc. Star City: Lawrence Selak. WISCONSIN. Kenosha: Frank Žerovec. Milwaukee: Jacob Rozic. Sheldon: Ignac Kolar. Sheboygan: Jake Rupnik, Anton Debevc, Tony Simenc. Willard: Mike Krulc. West Allis: Jos. Radelj., WYOMING. Cumberland: Louis Tlaker. Rock Springs: Mrs. J. Jereb, John Jereb. Sublet: John H Krzisnik. Ako zeli kdo prevzeti zastopstvo za nabiranje naročnikov Proletarcu, prodajati Am. družinski koledar, bro-iure in knjige, naj piie upravniitvu, ki bo poslalo potrebne listine in Informacije. Na tu priob^sss zastopnike apeliramo, naj skuiajo ob vsaki ugodni priliki pridobivati naročnik« temu listu. Pravzaprav je dollnoat vsakega slovenskega zavednega delavca agitirati za njegovo glaailo P rolet a rac. Ako je ime kakega zastopnika izpuščeno, naj nam aporoči pa bomo imenik radovolja popravili._ REPORTS AND COMMENTS Socialist Youth Jamboree at Reading Strikes Sharp Note of Militancy Tht most outstanding characteristic of the Socialist Youth Jamboree held at Reading wa* the complete dominance of the group of young Socialists from various parts of the country who have been noted for their criticism of present party leadership for its conservatism and lack of courage. Insofar as the criticism was specific it related to such policies as lack Ottr Activities in Milwaukee by Tony J. Kunniker Jr. The first meeting of the English speaking Junior section of branch No. »7 JSF. was held Monday, July 7th. Thirty-five members were present. Officers elected were, aecretary-tres-surer, recording aecretary and a publicity committee of two. Ten senior membera were present to whom we are grateful for giving us our start and encouragement A lecture on "From Barbarism to Capitalism" was given by comrade Landberg of West Allis. Those hearing him, found the subject very interesting as well as educational. One member was alao chosen to work in conjunction with one elected of the senior branch, to study and have in view a better and bigger agitation among our young and old Slovenes for our Socialist Activities. Lot's all work and apraad tha Socialist ideals, not only koro but tfcruotft tha Unitad States. • Thursday July 10th, branch No. 37 JSF. held their meeting. A joint private picnic in conjunction with "Naprej" the Milwaukee Socialist chorus will be held. No certain place has been decided yet. Also a publicity committee was elected to write Slovene articles for Proletarec and Proaveta. The branch voted $15 to be used to purchase books for the English speaking club affiliated with them. Comrade Landberg gave an interesting talk on "Evolution of Private Property" from the barbarian stage to the present era. • "Sloga" lodge No. 16 SNPJ. of Milwaukee will hold their annual picnic Sunday July 27th at Grove Park on Kawson Ave. Plenty of ammu8ements and games for both young and old are assured. In addition to that they will have a Barbecue, so leave your lunches at home. A raffle for a Durant Sedan car will also take place at this picnic. To reach Grove Park, take highway No. 41 and turn to the left on the first concrete road. Remember! Sunday July 27th. The Slovene Home picnic will be held Sunday August 17th at Gazvo-dai farm. The admission will be only 25c. Three prizes will be given to the lucky ticket holders. First prize, a Durant Sedan car valued over $1,000, second a radio and third a vacumn cleaner. By your attendance to this picnic, you are helping to raise funds for the much needed "Home" here. a A new kind of entertainment w*« provided at the last Badgera meeting. It was an amateur night in which some fine talent was uncovered unknown up to the present time. Bear in mind that the entertainment committee is doing everything possible to entertain you after the meeting. Let's all join the fun and frolic at » our next meeting and make It 100% attendance. The Socialist Party has nominated a comrade for every office in the state of Wisconsin as well as in the county of Milwaukee. One of them is our Slovene comrade, John Ermenc of fifth district, who is running for Assemblyman. Let's all work together and elect him as well as the rest of the Socialist candidatea. Don't let anyone pull the wool over your eyea. Be true to youraelf and vote the Socialist ticket straight. a On July 17th there were five Mooney and Billings protest meetings at 5 centralized points in Milwaukee. At Grove and Walker St., a neigbor-hood of many Slovenes it was estimated that 300 people were present. Everywhere workers milled about trying to get as near the speakers as possible. Good order prevailed and every word reached the most remote listener in the crowd. Every Saturday night Socialist speakers give talks on this corner. Come out and learn more about the economic conditions, its remediea and the true facts of our capitalistic country. It was the biggest event of the 1930 season. About 2000 people attended the Pioneer outdoor classic held at Bergmann's Grove Sunday July 20. A delegation of 31 "Spirit of St. Louis"^ members travelled all the way to Chicago to meet their Chicago brethren. Ed. Rokovic of Chicago won the New Ford Car which was given as a gate prize. • a a Some of the hottest days Chicago has gone thru have just been checked out. It is surprising what an effect it has on gangster shootings. There has been none in these warm days. Chicago can be a decent city. Wi want to make it such for the 1933 Worlds Fair. » • * It won't be long till August 9. That's the night we'll have a lot of tu» again at Kegels grove. It's Sava's Moonlight picnic, "dont chaknow"? Yes, and it's going to be a gay night for Johnny Hočevar has hid gang all rigged up to play "Hot and bothered". a a a A special car on the North Shore iine has been chartered to take Chicagoans to Waukegan this Sunday July 27. Train leaves at 12:00 o'clock (noon) sharp. Chicago Daylight Saving Time from the Adams *nd Wabash Station. Everybody going to the picnic of Waukegan Club No. 45 should be there on time. Round trip fare $1.20. • a • We did not know him intimately but we have seen, heard and read about him. He was a man that was always in the front ranks of labor. A clear thinker and a great revolutionist was Anton Kristan. Now he has passed away at an early age of 56. He will be unable to lead any longer. Behind him are his great host's of thinkers who can never forget him. — Of course he may not have always suited everybody. Nobody ever does. But even his most distant people must admit that he had a masters mind. We sorrowfully regret his passing and will demand that his ideals are put into use. • a a Unemployment statistics are surprisingly low, as released by the U., S. Census Bureau. We have a right to challenge them as incorrect and a just right to know the true figures. There are too many idle men and women to believe their statements. • a a Mooney and Billings meetings are being held, while a witness goes back to California to swear by all the Stars and Stripes that he was forced to testify falsely.. Of course it's terrible crime of the high hatted type and they will do everything to pre vent the release oi these two labor men. But if the falsified testimony will get to the comon people, if the trickery employed is exposed, if enough sentiment is aroused to want to know the truth, to want justice Mooney and Billings will go free. • • • We are lining up an English sub branch of Club No. 1 J. S. F. in Chicago. That will be one way to increase it's membership. Anyone in-1 terested should attend the next re gular meeting, Friday, July 25, at the SNPJ. Hall . A World Anthem My country, plain to see World-wide must ever be "World Peace" to bring Mankind can ne'er be good Without full brotherhood To make this understood, Now let us sing. Earth's Maker, well we know, Title deed did not bestow On any man. No race can e'er be blest, Where some may bar the rest From mother Nature's breast, "Tis not His plan. The land must first be freed From Shylock's fiendish greed, For 'tis our life. 'Tis only thus that we Can have true liberty, And all the world be free From war and strife. So let the music roll That it may fire each soul With fervent zeal, To labor for the day When justice shall have sway, And Wisdom's righteous way To all reveal. —G. H. Dixson. Tested and True Mrs. Gray—Ah, Jenny, I wonder of my husband will love me when my hair ir gray? Mrs. Black.—Why not? He s loved you through three shades already.— Tit-Bits. MORE ENGLISH ARTICLES ON PAGE 7. A PROBLEM, WHICH IS SHADOWING A HEAL ISSUE, SUCH AS UNEMPLOYMENT AND OTHERS THE SOCIALIST PARTY AT WORK New Campaign of Agitation for Mooney-Billings Release . b: New York, July 10.—The action of Governor C. C. Young of California in "refusing to pardon Thomas J. Mooney and Warren K. Billings was denounced by Morris Hillquit, national chairman of the Socialist Party as a "thinly disguised act of vengeance". "The action of Governor Young in refusing to pardon Mooney and Billings on the ground that they have not established their innocence to his satisfaction is a travesty to all established legal principles," said Mr Hillquit. He added, "The cases of Sacco—Vanzetti and Mooney and Billings may yet serve to stimulate a powerful movement of revolt against the powers of oppression and injustice which hold thia country and its people in their tryannous grip." Clarence Senior, executive secretary of the Socialis* party who was in attendance at the conference of Socialist leaders in New York City, stated that while in California he had an interview with Mooney in San Quentin on the probability of an adverse ruling by the Supreme Court. "In our conference, under he eyes of prison, guards Mooney approved tentative plana for our campaign of education on the celebrated case, stated Senior. "Mooney asked that the case be put forth clearly as a class issue and that meetings or demonstrations arranged should be used to out-ine the existence of class lines and the class struggle m the United States," he continued. Expressions of indignation at the decision of the state Supreme Court and Governor Young have been HPrrived from all sections of the country and the indications are that the original meeting plan« for Mooney-Billings week will be greatly increased Reports of meetings from the Pacific to the Atlantic and from Canada to the Gulf are coming in. Milwaukee originally planned for one meeting^-and now will hold five. Other sections report a like reaction. The words of Norman Thomas that "More than any other of the many victims of class injustice and oppression in America, Mooney and Billings symbolize the breskdown not only of civil liberty but of justice " are being carried in practically all Socialist and labor papers and copied in letters received at the national office. Unemployment Increases Despite the many claims that the unemployment conditions are improving, reports regarding the facta in different aections of the country indicate on the contrary that they are growing worse. At the recent convention of the Socialiats of Massachusetts the following resolution was adopted: "Once more our economic system has broken down and hundreds of thousands of able bodied and willing workers in the United States are unable to find employment Official' figures from Washington advised that there are 2,800,000 people out of work. "Newspaper reports and our common knowledge would lead us to believe that the number of unemployed ia nearer 6,000,000. "We have often been told in the past that the 'beat minds' and the 'brainiest' men own and control the industries of the United States. What ara tha boat minds doito« about unacnploymant now "Last winter President Hoover called a conference of the biggest employers of labor at Washington. Plans were made to remedy the situation ; yet, unemployment for millions of people still continues. Those that are still at work in our factories and mills do not know when they will be discharged on account of the introduction of new labor saving machinery. "Thousands have already been displaced by the introduction of new machines. We are living in a machine age. Corporations are gradually eliminating the older men from their staffs and employing younger men. Many of the larger corporations throughout the United States absolutely refuse to take into then employ men over forty, and in some cases men over thirty-five. This ia the age of young men in industry harnessed to the new machines. "The riae of the chain store ayatem in the United Statea is driving thousands of small shop keepers into the ranks of labor and the labor saving machines are rapidly driving the men and women between forty and sixty into a great unemployed army. WHAT WILL OUR "BEST BRAINS" DO TO FEED, HOUSE AND CLOTHE THIS ARMY OF UNEMPLOYED? "What has the Republican or Democratic Party offered as a solution for this outstanding and vitally important problem? "The Republican and Democratic parties being financially supported and controlled by the bankers and the captains of industry offer no solution. The captains of industry own the jobs; the larger the un-employed army, the cheaper the help. "The machine age will soon make us all cogs in a great industrial machine. Concentration of industry and mergers, now going on at such a rapid rate, have already destroyed thousands of small manufacturers, business-men and shop keepers and the end is not yet. Everywhere workers of hand and brain are being discharged as a result of new machines and mergers. "The Socialist Party for immediate relief, demands unemployment insurance and old age pensions. "There ia no reason why the vast improvements in machinery should go entirely to the owners of industry. The aoldiera of industry in their advancing years should be pensioned or insured against old age and want aa well aa the soldiers of war. The workers of peace times are aa important as the soldiers of war times. One gives his life to industry; One gives his life to hia country. "Unemployment insurance and old age pensions will greatly relieve the situation. "The final remedy will only come when the people of theae United States collectively own, control, operate and manage industry on a scientific baaia, for the benefit of all, rather than under our present system of private ownerahip for the profit and advantage of the ao-called "beat braina", who have failed to miserably in keeping the army of unemployed at work."