KRALJEVINA JUG 0 SLAVI JA SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE 48. kos. V LJUBLJANI, dne 14. junija 1933. Letnik IV. VSEB 305. Navodila za izdelavo pravilnika o gradbenih taksah. 300. Naredba bana Dravske banovine o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih za Dravsko banovino. 307. Naredba bana Dravske banovine o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih. o miru in snagi za področja uprave policije v Ljubljani, predstojništev mestne policije v Mariboru in v Celju in mestne občine v Ptuju. 308. Naredba upravnika policije v Ljubljani o prometnih prepovedih, omejitvah in ureditvah na področju uprave policije v Ljubljani. I N A : 300. Naredba predstojnika mestne policije v Mariboru o prometnih prepovedih, omejitvah in ureditvah na področju predstojništva mestne policije v Mariboru. 310. Naredba predstojnika mestne policije v Celju o prometnih prepovedih, omejitvah in ureditvah na področju predstoj-ništva mestne policije v Celju. 311. Naredba mestnega načelstva v Ptuju o prometnih prepovedih, omejitvah in ureditvah v mestni občini Ptuj. 312. Imenovanje komisije za pravosodni drž. izpit v Ljubljani. 313. Objave banske uprave o pobiranju obč. trošarin v 1. 1933. Uredbe osrednje vlade. 305. Navodila za izdelavo pravilnika o gradbenih taksah (§ 103. gradbenega zakona). Vsa mesta in trgi, za katere je po uredbi* v smislu § 1. gradbenega zakona uporabljati prvi del tega zakona, morajo izdelati svoje pravilnike o gradbenih taksah, predvidene v § 103. gradbenega zakona in v teh navodilih. Takse se dele na tri skupine: T’ r v a skupina: za mesta z nad 50.000 prebivalci; druga skupina: za mesta in trge z 20.000 do 50.000 prebivalci in tretja skupina: za mesta in trge z manj ko 20.000 prebivalcev. I. del. Gradbene takse po gradbenem zakonu (§ 103.). 1. Za izdajo gradbenega dovoljenja. a) Za pregled načrtov in odobritev projekta za postavitev vsakovrstnih zgradb po odstavku 5., točke 1. do 3., čl. 72. splošnih navodil** za izdelavo gradbenega pravilnika, kakor tudi za izdajo gradbenih dovoljenj za postavitev takšnih zgradb, se pobira taksa po vrednosti zgradbe, in sicer: * »Službeni list« štev. 189/16 iz leta 1932. ** »Službeni list« štev. 115/16 iz leta 1933. do vrednosti Din 50, .000— l°/oo od 99 50.000— do Din 200.000'— 1'50 °/oo 99 5» 5» 200.000'— 99 „ 500.000— 2 °/oo 99 99 99 500.000'— 99 „ 1,000.000— 2-50 %» 99 99 99 1,OOQ.OOO'— 99 „ 2,000.000— 3%o 99 99 99 2,000.000— 99 „ 5,000.000— 3'50 %® » 99 najl „ 5,000.000'— A 01 ’ 100' b) Za pregled načrtov in odobritev projektov za vsakovrstne predelave, dozidave in druga gradbena dela po odstavku 5., toč. 4. do 18., čl. 72, splošnih navodil za izdelavo gradbenega pravilnika, kakor tudi za izdajo gradbenih dovoljenj za takšna gradbena dela se pobirajo polovične takse, predpisane za nove zgradbe po prejšnji točki a). Opomba 1. Proračunjena vrednost takih zgradb se mora v načrtu vpisati in preceniti po gradbenem odboru, ki sme zahtevati tudi podroben proračun ali sam izvršiti oceno, ako vrednost ne bi ustrezala pravemu stanju. Opomba 2. Pri vseh teh taksah sme biti najmanjša osnovna taksa za izdajo gradbenih dovoljenj: Skupina I. II. III. za nove zgradbe Diin ..... 100— 80-— 60'— za predelavo in dozidavo Din . . 80-— 60'— 40'— c) Za izdajo gradbenih dovoljenj za one zgradbe, za katere ne odobruje projektov občina marveč drugo pristojno oblastvo, pobira občina samo osnovno takso za izdajo gradbenih dovoljenj. j č). Za izdajo gradbenih dovoljenj za postavitev zgradb zunaj gradbenega okoliša, če so takšne zgradbe, predvidene v regulacijskem načrtu in v uredbi o njega izvajanju, se.pobira zgoraj določena taksa s še 50 % nanjo. d) Za izdajo gradbenih dovoljenj za postavitev začasnih zgradb, za katere se sme dati odobritev, se pobirajo takse od proračunjene vrednosti, vpisane v projektu, ki pa jo končno ugotovi gradbeni odbor ............... Opomba. Najmanjša osnovna taksa za takšno gradbeno dovoljenje sme biti Din . . . . e) Za izdajo gradbenih dovoljenj za mala stanovanja po § 46. gradbenega zakona kakor tudi zadrugo slične male zgradbe v prekatju (na brano), le. ene in temu slične, se pobira taksa iz tega dela pod a) in b) v polovični vrednosti. Pri danih olajšavah more občina odrediti tudi manjše takse ali pa takšne zgradbe oprostiti taks. To velja tudi za poljedelske, industrijske in druge slične zgradbe, za katere smatra občina, da je treba takse zmanjšati ali pa jih popolnoma izpre-gledati. f) Za prošnjo glede izpre-mernb projekta, ki imajo za posledico zvišanje vrednosti zgradbe, se pobira V* vrednosti prvotno pobrane takse in na razliko zvišane vrednosti še polna taksa iz tega dela pod a) ali b). Čfe ostane vrednost ista ali če se zmanjša, se plača 14 takse po taksi, določeni pod a) ali b). g) Za izpremembo obstoječe in po gradbenem odboru že odobrene zgradbe, se pobira taksa iz tega dela pod a) ali b), vendar pa ta ne sme biti manjša od Din h) Za prijavo predelave in drugih del po odstavku 4. § 84. gradbenega zakona in čl. 78. splošnih pogojev za izdelavo gradbenega pravilnika, se pobira taksa do Din........................ i) Za pregled in odobritev načrta za postavitev ogradnega zida ob javnih in prometnih ulicah od m1 Din...................... proti sosedom pa Din............... I. Skupina II. III. 3 % 2 % 1 % 200— 150’— 100-- 35'— 25'— 15’— 50’ 10— 5— 40— 30— 6— 3— 8— 1-50 2. Za gradbena dovoljenja s pregledom statičnega računa. Za gradbena dovoljenja s pregledom statičnega računa se pobirajo razen taks za gradbena dovoljenja, določenih pod 1., še naslednje takse: a) Za zgradbe z enostavno konstrukcijo: leseni stropi, pruski svodi ali iz armiranega betona (masivne plošče ali rebrasti stropi) od m2 horizontalne projekcije stropa brez ležišč po Din b) Za zgradbe z zloženimi konstrukcijami: erkerji, kontinuirani nosilci, od m2 horizontalne projekcije stropa brez ležišč po Din............................. c) Za zgradbe s še bolj zloženimi konstrukcijami: okvirne konstrukcije in javne zgradbe od m2 horizontalne projekcije stropa brez ležišč po Din . . . O p o m b a. Na vseh načrtih, na katerih se mora pregledati statični račun, mora biti vpisana kvadratura horizontalne površine stropa, čigar statični račun naj se pregleda. Za vse skupine 1’— 1-50 2— 3. Za pregled dovršene zgradbe. I. Skupina II. III. 200— 150’- Za pregled dovršene zgradbe in potrdilo, da je zgradba izvedena po gradbenem dovoljenju in odobrenem načrtu, se pobira do 50% zneska, ki je plačan za gradbeno dovoljenje. Najmanjša taksa za ta pregled sme znašati Din . Opomba 1. Ta taksa ob-seza vse preglede v teku dela in po dovršitvi kakor tudi nagrado komisiji za pregled dovršene zgradbe. Za mala stanovanja in zgradbe male vrednosti, ki jih določi vsaka občina, se morejo te takse znižati ali popolnoma izpregledati. Opomba 2. Za pregled zgradb, za katere odobruje projekte drugo pristojno oblastvo po I. delu, toč. c), se določi ta taksa tako, kakor da je taksa plačana po L delu, toč. a), b), č) in d). 4. Za pregled in odobritev parcelacijskih načrtov. 100 — Skupina II. III. Za pregled in odobritev parcelacijskih načrtov pri delitvi zemljišča na dve ali več stav-bišč se pobira taksa po obsegu zemljišča, in sicer: a) za zemljišča do površine 2.000 m2 Din.......................... b) za zemljišče do površine od 2.000 do 5.000 m3 Din . . . c) za zemljišče do površine od 5.000 do 10.000 m3 Din . . . in za vsakih nadaljnjih 100 m3 površine po........................... Vsaka začeta stotica se računa kot cela. 150— 125— 100— 250’- 200-- 150’— 400— 300— 200— 3— Skupina I. II. III. 200'- 150— 100— 100— 80— 60'— Opomba. Poleg teh taks smejo občine ob priliki parceli-ranja pobirati tudi takse po vrednosti zemljišča, kolikor bi s© ta razlikovala od vrednosti zbog Izvedene delitve — paroeliranja. Te takse se določajo po precenjeni vrednosti zemljišča, in sicer; za vrednost do Din 100.000'— po 2 %„, do Din 500.000— 3 %, do Din 1,000.000-— 4 %, nad Din 1,000.000'— 5 %. Pri računu se mora vzeti odstotek po obsegu zemljišča, ki se parcelica, taksa pa se .pobira za one parcele, ki ee dejanski oddeljujejo In postanejo tako posebna zemljiškoknjižna telesa (stavb išča). II. del. Ostale gradbene takse, ki jih smejo občine pobirati za gradbena dela. 1. Za določanje regulacijske črte po zapisniku v 2 izvodih: a) če je posest na eni ulici Din............................. , • b) če je posest na več ulicah, od vsake nadaljnje ulice po Din 2. Za dajanje nivelacijskih podatkov razen regulacijske črte še po 50 % takse iz toč. 1. 3. Za priobčitev regulacijske in nivelacijske črte. Za zemljišče, kii se namerava parceliruti, z mejami zemljišča in vrisanimi regulacijskimi črtami ter potrebnimi višinskimi kotami terena po zapisniku v 2 izvodih, po potrebi s posebnim situacijskim načrtom v 2 izvodih: do 2.000 m3 Din...................... od 2.000 m3 do 5.000 m3 Pln . . od 5.000 m3 do 10.000 m® Din in za vsakih nadaljnjih 100 m" po Din............................... Razen tega se plača za delo na terenu, če je potrebno, terenska taksa po tem pravilniku iz točk 6., 13., 14., 16., 17., 18. in 21. poleg stvarnih stroškov za uporabo materiala. 4. Za izdajo potrdila o legi posesti po regulacijski in nivela-cijski črti, o obsegu posesti, mejnih merah za vse ali po-edine podatke Din.................... Za odhod na mesto samo dodatek na terensko delo po dejanskih stroških. 5. Za izdajo overjenih kopij odobrenih projektov za zgradbe na zahtevo zasebnikov od vsakega 200-— 150— 100— 400-— 300'— 200— 000-— 400-— 200'— 3— 2*______ 100— 80'— 60 — nadstropja Din . *................. 6. Za odhod inženjerja-arlu-tekta k ogledu na zahtevo zasebnika: a) za ugotovitev stanja zgradbe (za potrdilo) brez drugega tehničnega posla, kjer nista potrebna meritev na terenu in delo v pisarni: za pol dne dela Din . • . za ves dan dela Din • . • b) za ugotovitev stanja zgradbe z del dnina terenu in v pisarni: za pol dne dela Din . . . za ves dan dela Din . . . Ta taksa ne sme biti večja od Din 7. Za izdajo potrdila o cenah gradbenega materiala Din . . . 8. Za potrdilo o lastništvu posesti, ulici in številki, kjer se nahaja, kakor tudi da li je posest v ožjem ali širšem gradbenem okolišu ali zunaj njega, bodisi za vse ali poedine podatke, Din . , * 9. Za ustno obvestitev na pismeno vlogo o lastništvu posesti, mejnih merah in odnosu glede regulacije za poedino posest, kolikor občina razpolaga s podatki, po Din............................. 10. Za izdajo odobritve na vloge zasebnikov, da kopirajo skico poedinih posesti, za vsako parcelo po Din..................... 11. Za izdajo overjenih skic za posesti: a) do 1000 m3 po Din . , . b) od 1.000—5.000 m3 po Din c) od 5.000—10.000 m3 po Din č) nad 10.000 m3 za vsakih 1.000 m3 še po Din................ 12. Za overitev po zasebniku kopirane skice paroelaolj-skega načrta za vsak izvod po Din............................... 13. Za meritev posesti, ki še niso premerjene, (za odhod inže-njerja-geoinetra in pomožnega osebja): a) v gradbenem okolišu: za pol dne dela na terenu Din . za en dan dela na terenu Din . b) zunaj gradbenega okoliša: za pol dne dela na terenu Din . za en dan dela na terenu Din . 14. Zatamejnioenje posesti in določitev mej proti sosedom, za odhod inženjerja in pomožnega osebja: a) za posesti v gradbenem okolišu za en dan dela Din , . L 100-- Skupina IL 80’— 100— 80— 200'- 160— 200'- IGO— 400'— 240— 1000— 600— 50— 40'- 50— 40— BO- 25— SO— 40— 100— 80— 200'— 150— 400— 300— BO- 40— SO'— 40— 100— 80 — 200— 160 — ISO-' 300-- 120-- 240-- 200'— 160'— III- 60— 60— 120»— 120— 150— 3Q0'— 30— 30'- 20'— BO- GO'— 120— 200— 30— 30— GO- 120— 100'- 200'— 120 — b) za posesti zunaj gradbenega okoliša za en dan dela Din 15. Za napravo kopije zapisnika o regulaciji in nivelaciji Din 16. Za postavitev vsakega mejnega kamena na posesti radi zamejitve: a) v gradbenem okolišu Din b) zunaj gradbenega okoliša Din............................... 17. Za postavitev vsakega mejnega železnega klina za označbo meje po Din . . . . 18. Za postavitev vsakega lesenega kolca pri zamejničeva-nju po Din ........ Opomba. Potrošeni material se plačuje kot dodatek po stvarni ceni, kar se izpričuje z računam pristojnega organa skladno s toč. 15., 16., 17. in 18. 19. Za zemljiškoknjižni vpis odobrenega paroeliranega zemljišča od vsake parcele po Din . 20. Za vsako večje delo nad en dan glede kateregakoli predmeta dnevno po: a) v gradbenem okolišu Din b) zunaj gradbenega.........okoliša Din 21. Za odhod inženjerja-geo-metra radi premere posesti za napravo tapije (situacijskega načrta za kataster in zemljiško knjigo) za en dan dela: a) v gradbenem okolišu Din b) zunaj gradbenega okoliša Din 22. Za izdajo overjenega prepisa tapije Din................... in za vsak drug izvod še po Din Opomba. Vse te takse veljajo za ona mesta in trge, kjer še ni katastra in zemljiške knjige, in kjer ni drugih odobrenih taks za te vrste dela. 23. Za zavzetje trotoarja, trgov ali ulic za začasno skladanje gradbenega materiala, za barake pri gradnji in za postavitev odrov, se sme pobirati taksa po naslednjem: a) za glavne ulice ali trge v gostem naselju po Din .... b) za stranske ulice in trge v gostem naselju po Din . . . c) za ulice in trge v srednjem naselju po Din.................. č) za ulice v redkem naselju po Din ............................. 24 Takse za zavzetje prestopa ulične črte po trgovinskih izložbah in rizalitov pri zgradbah na ulicah ali trgih (čl. 25., odst. 2., Skupina I. II. III. 300— 240-— 200 — 50— 40'— 30— 50— 40:— 30— 100'— 80— 60— 10'— lO— 10— 5— 5— 5 — 50 — 40-— 30— 200— 160— 120— 300— 240— 150— 200— 300— 100— 50— 160- 240- 80- 40-- 120 — 150'— 60'— 30 — 1*— od m2 za 1 dan 0*50 „ „ ,, ,, ,, 030 99 99 99 99 99 0-15 99 99 99 99 99 I. Skupina II. III. splošnih navodil za izdelavo gradbenega pravilnika) in za erkerje in verande (čl. 30. splošnih nar vodil), določi vsaka občina posebej po vrednosti zemljišča. 25. Za vsak gradbeni komisijski ogled na mestu samem ne-glede na višino ali velikost zgradbe v tehničnem, pravnem, zdravstvenem ali drugem oziru javnega interesa, kakor tudi za komisijski ogled — javno razpravo po § 89. gradbenega zakona Din . 100'— 80'— 60— 26. Za prošnjo privatnih lastnikov radi izpremembe regulacijskega načrta v privatnem interesu se določi za delo občine kot oblastva in veščakov taksa po stvarnih stroških skladno s taksami, določenimi v tem delu. Opomba. Mala stanovanja po § 40. gradbenega zakona in zgradbe siromašnih prebivalcev, če vrednost zgradbe ne presega Din 5000-—, more občina oprostiti vseh navedenih taks ali določiti druge nižje takse. To velja tudi za gospodarske industrijske in druge slične zgradbe, za katero smatra občina, da se te takse znižajo ali popolnoma iz-pregledajo. III. dol. Nagrade članom gradbenega odbora in komisije za ogled — javno razpravo. Za vse skupine 1. Vsakemu članu gradbenega odbora pripada nagrada za pregled projekta za nove zgradbe ali dozidave, prezidave itd. kakor tudi za parcelacdjske načrte, in sicer od vsake seje, kateri je prisostvoval, največ po Din . . , 2. Vsakemu članu gradbene^ ga odbora pripada nagrada za vsak komisijski pregled dovršene zgradbe neglede na velikost zgradbe, največ po Din . . . . 3. Vsakemu članu komisije za ogled — javno razpravo na terenu bodisi v teluiičnem, pravnem, zdravstvenem ali kakršnemkoli drugem pogledu itd., pripada nagrada največ od vsakega predmeta po Din....................... 4. Delovodji - tajniku gradbenega odbora, odnosno njega namestniku ali tehničnemu referentu pripada nagrada kakor članom gradbenega odbora. 100'— 20— Skupina L II. IH- 5. Občinskemu inženjerju-statičarju, ki pregleduje statične račune in kontrolira konstrukcije na mestu samem, kolikorkrat je potrebno v teku dela pred popolno dovršitvijo zgradbe, pripada nagrada za vsako zgradbo s statičnim računom po Din 50'— od enega nadstropja in do 130 m2 nadstropne površine, čez to pa za vsakih 100 m2 po Din 20*—. V to nagrado je vračunan tudi dovoz do zgradbe. 6. Občinskemu inženjerju-geometru, ki obeležuje regulacijske in nivelacijske črte in kontrolira na terenu, od vsake zgradbe po Din *,!*•»••* 20 • IV. del Postopek. 1. Vse gradbene in ostale takse, določene v I. in II. delu tega pravilnika, pobira občina od prosilca ob vložitvi prošnje, kolikor se more taksa takoj ugotoviti, sicer pa kesneje po zračunanju ali dovršenem delu. 2. Vse takse in stroške po pravilniku določa občina po § 105. gradbenega zakona z odlokom, ki ga vroči prosilcu za izplačilo. Dokler takse niso plačane, občina o predmetu ne sme poslovati niti sprejeti kakršnekoli pismene vloge. 3. Takse izterjava občina po § 104. gradbenega zakona, če se iz katerihkoli razlogov taksa ne plača. 4. Vse pobrane takse se odvajajo v regulacijski fond občine. 5. Nagrade članom gradbenega odbora, določene v III. delu teh navodil, članom komisije za ogled in druge preglede zgradb po tem pravilniku, kakor tudi nagrade tehničnemu osebju, izplačuje občina iz pobranih taks po pravilniku v mesečnih plačilnih računih, ki jih pripravi delov od ja-tajnik gradbenega odbora ali po občini določeni organ, ki opravlja posle delovodje gradbenega odbora. 6. Preostale vsote od pobranih taks se smejo trošiti samo za osnovanje gradbenega odbora, občinskega gradbenega oddelka po gradbenem zakonu, za izdelavo regulacijskega in nivelacijskega načrta in za popravo ulic, ki so bile poškodovane ob priliki gradnje ali poprave zgradbe. 7. V mestih in trgih, kjer občine nimajo svojih tehničnih oddelkov, se pobirajo takse iz I., II. in III. dela toliko, kolikor je potrebno za delo pristojnega tehničnega organa, ki mora opravljati posle po gradbenem zakonu. V. del. Zaključne odredbe. 1. Vseh prednjih taks se opraščajo: a) kraljevski dom, b) državne in samoupravne pravne ustanove, c) nova zgradba, kadar se mora po oblastveni odredbi ali zbog višje silo graditi, ali stara predelati in č) one zgradbe in zemljišča, za katera občinski odbor določi, da se popolnoma ali delno opraščajo takse. 2. Poleg taks, predvidenih s tem pravilnikom, se plačujejo tudi vse državne, banovinske in druge takse za postavitev zgradb in uporabo zemljišča ter takse, ki bodo z zakonom predpisane. 3. Tu določene gradbene takse veljajo kot največ dopustne. Občine morejo po krajevnih razmerah, potrebah in plačilni zmožnosti lastnikov zemljišč, kjer stoji zgradba, te takse tudi znižati. 4. Za ona mesta in trge, ki nimajo regulacijskega načrta, se ne smejo odrejati takse, ki so v zvezi z regulacijskim in nivelacijskim načrtom. 5. Izdelani pravilniki se morajo predložiti v treh izvodih banski upravi, odnosno ministrstvu financ, ki zasliši ministrstvo za gradbe v zmislu § 103. gradbenega zakona. VI. del. Stopanje v veljavo. Pravilniki o gradbenih taksah, ki jih' izdelajo po-edine občine, stopijo v veljavo, ko jih odobri minister za finance v sporazumu z ministrom za gradbe in ko se objavijo na običajni način ali v ^Službenem listu« dotične občine ali banovine. V Beogradu, dne 7. marca 1033. M. G. Br. 3596. Pomočnik ministra za gradbe: Mih. Kneževič s. r. V. No. 1847/2. Ta navodila je odobril gospod minister za finance z odlokom br. 360 z dne 1. februarja 1933. Ministrstvo za gradbe je odredilo, da se morajo občine pri sestavljanju taksnih pravilnikov ravnata po prednjih navodilih, sicer ministrstvo za gradbe in ministrstvo za finance pravilnikov ne bosta odobrili. Po krajevnih razmerah in potrebah se smejo takse, navedene v navodilih, znižati ali izpregle-dati, nikakor pa ne zvišati. Radi lažjega pregleda morajo biti taksne postavke predpisane v istem redu, kakor so navedene v navodilih. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 3. junija 1933. Za bana: pomočnik dir. Pirkmajer s. r. ♦ Banove uredbe. 306. II. No. 9720/1. Naredba bana Dravske banovine o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih za Dravsko banovino. (Občni cestni red.) Na osnovi čl. 66. in 67. zakona o notranji upravi predpisujem: I. Zaščita javnih cest. Člen 1. Žive meje, nasadi, grmovje, drevje in ograje, skladanje materiala. Žive meje, nasadi in grmovje, ki stoje bliže Ico 2 m od zunanje meje cestnega zemljišča, ne smejo segati više nego 1’50 m nad cestni nivo in se morajo obsekati ali obstriči, kadar presežejo to višino. Nobena ograja, nasad ali druga naprava v razdalji 50 m od železniških križišč, dalje ob cestnih križiščih ter ob ozkih ovinkih ne sme zastirati preglednosti križišč in ovinkov. Drevje in vejevje ne sme segati v zračni prostor cestnega zemljišča, niti ovirati prometa ali zastirati pregleda na javni cesti. Drevje in vejevje, ki visi na zemljišče javne ceste, ovira promet ali zastira pregled, se mora brez poziva odstraniti v roku šestih mesecev od dne, ko dobi ta naredba obvezno moč. Bliže ko 1 m od zunanje meje cestnega zemljišča se brez dovoljenja cestne uprave ne sme skladati les, kamenje, opeka in drug material. Na mestih, označenih v drugem odstavku tega člena, se material nikdar ne sme skladati tako, da bi zastiral preglednost križišč in ovinkov. Clen 2. Oranje ob cesti. V razdalji pod 4 m od zunanje meje cestnega zemljišča se ne sme orati v smeri proti cestišču, marveč-samo vzporedno s cesto. Člen 3. Ograje iz bodeče žice. Ob Javnih cestah bliže ko 1 m od zunanje meje cestnega zemljišča je tudi v krajih z odobrenimi regulačnimi načrti prepovedano postavljati ali vzdrževati proti cesti nezavarovane ograje iz bodeče žice. Ograje, ki so postavljene proti temu predpisu, se morajo odstraniti v šestih mesecih od dne, ko dobi ta naredba obvezno moč. Člen 4. Odvajanje vode. Voda s streh ali zasebnih zemljišč se sme odvajati v cestne jarke samo s privolitvijo pristojne cestne uprave. ■■■ — ■ ■ - - Lastniki ali posestniki zemljišč o(b javnih cestah ne smejo samolastno ovirati odtekanja vode z javne ceste ali iz cestnih jarkov na zasebno zemljišče. Člen o. Postavljanje zgradb. Brez dovoljenja banske uprave se ne smejo postaviti bliže nego 4 m od zunanje meje cestnega zemljišča poleg zgradb in naprav po § 1. zakona z dne 5. decembra 1931., »Službeni list« štev. 616/81 iz leta 1931., vobče nikakšne zgradbe, kolikor zakoniti predpisi ne določajo drugače. Clen 6. Odprava nedostatkov, Ako se nedostatki po čl. 1., odst. 8., in po čl. 8. ne odpravijo v navedenem roku in nedostatki po čl. 1., odst. 1., 2. in 4. ter po členu 4. na poziv pristojne cestne uprave, se postopa po odredbah § 1. zakona z dne 5. decembra 1931., »Službeni list« štev. 616/81 iz leta 1931. Po istem zakonitem predpisu se postopa v primeru čl. 5. te naredba. Člen 7. Zapora cest ob popravilih in gradbah. Ob večjih popravilih ali gradbah na javnih cestah sme pristojno oblastvo občne uprave prve stopnje na predlog cestne uprave začasno zapreti določeni del ceste in speljati promet na sosednje ceste. Prepoved se označi na obeh koncih zaprte ceste s predpisanim mednarodnim znakom. Člen 8. Dela ob cestah. Dela, ki morejo promet na javni cesti posredno ali neposredno ogražati, kakor odvajanje vode, razstreljevanje kamenja, spuščanje hlodov, izkopavanje in slično se smejo neglede na oblastveno dovoljenje, potrebno po drugih predpisih, izvrševati le z dovoljenjem pristojne cestne uprave. Člen 9. Zaščita mostov. Pristojna cestna uprava sme predpisati za posamezne mostove, posebno za lesene, najvišjo dovoljeno težo vozil in tovorov. i II. Splošni predpisi za cestni promet. Člen 10. Določitev pojmov. Javne ceste so one ceste in trgi z objekti na njih, ki so vsakomur dostopne za promet in uporabo po zakonitih predpisih. Glavne ceste so one, ki služijo medkrajevnemu prometu, zlasti državne, v mestih pa daljše in prometnejše ceste, ki vodijo skozi mesto ali vežejo njegove dele. Ostale so stranske. Kot naseljeni kraji v smislu te naredbe se smatrajo mesta, trgi in vasi, dokler so zemljišča vsaj še na eni strani ceste zazidana. Vozišče je oni del ceste, ki je namenjen za vozni promet. Hodniki in pešpoti so oni deli ceste, ki so namenjeni za pešce in so oddeljeni ,od Vozišča z robniki ali na drug viden način. Pešpoti so dalje vsi oni poti, ki že po svoji namembi ali naravi morejo služiti samo pešcem. Varnostni otoki so z robniki od vozišča oddeljeni deli ceste ali trga, in so namenjeni varstvu pešcev ali usmerjanju prometa. Stojišča so deli cest ali trgov, kjer se smejo postavljati vozila za daljši čas, posebno prostori za iz-voščke, avtobuse in za parkiranje. Vozila v smislu te naredbe so vsa prometna sredstva, ki služijo za prevažanje oseb ali blaga in ki jih gonijo motorji, vlačijo živali ali poganjajo ljudje, kakor avtomobili, motorna kolesa, vprežni vozovi, sani, bioikli in ročni vozovi. Naredba se nanaša tudi na pešce, jezdece in na gonjo živine. Vprežna vozila so ona, ki jih vozijo živali ali ljudje. Sem se ne prištevajo bolniški in otroški vozički. Motorna vozila so cestna vozila, ki jih gonijo motorji in niso vezana niti na tir, niti na električno napeljavo. Tovorna vozila so vozila, ki so po svoji izdelavi in ureditvi namenjena za prevoz blaga in tovorov. Težka motorna vozila so ona, ki presegajo z lastno težo in tovorom 3500 kg. Gospodarski vozovi so oni, ki služijo kmetijstvu ali za prevoz kmetijskih in gozdnih proizvodov za lastno hišno in gospodarsko porabo in ne vozijo ven iz občine ali krajevnega okoliša gospodarstva. Ustaviti pomeni prekiniti tek vožnje. Postati pomeni ustaviti samo za čas, ki je potreben za vstopanje .ali izstopanje, za plačilo voznine in za nalaganje ali zlaganje manjših količin blaga ali posameznih kosov in slično. Parkiranje pomeni puščanje vozil na cestah, trgih in drugih javnih prostorih za daljši čas ko za opravila iz prejšnjega odstavka. Člen 11. Uporaba javnih cest. Za vožnjo z vsemi vrstami vozil, tudi za bicikle, za ježo in gonjo živine je namenjeno samo vozišče, dočim so hodniki, pešpoti, javni nasadi, parki, drevoredi in sprehajališča le za pešce. Izjemno more dovoliti uporabo pešpotov za bicikle ali ročne vozičke na določeni progi pristojno sresko načelstvo, uprava policije ali pred-stojništvo mestne policije po zaslišanju pristojne cestne uprave, v mestu Ptuju pa mestno načelstvo (čl. 101., zadnji odstavek). To se mora razglasiti na krajevno običajni način. Člen 12. Tovor. Tovor bodi naložen in pritrjen tako, da ne more pasti z vozila in da ne povzroča prevelikega ropota. Ne »me se vleči po tleh, niti ne smejo sedieži in drugi predmeti štrleti čez širino vozila ali tovora. Če se tovor prevrne ali deloma pade z vozila, ga mora voznik takoj dvigniti ali pobrati. Kadar to ni mogoče, mora poskrbeti, da se ne ovira promet in da se Preprečijo nezgode. Preobkladanje vprežne živine se kaznuje kot trpinčenje živali. Člen 13. Posebno previdna vožnja. Vsa vozila morajo voziti počasi in s povečano previdnostjo: 1. po mostovih in pred železniškimi prelazi; 2. pri vožnji z ene ceste na drugo, pred cestnimi križišči in čez nje; 3. pri vožnji iz ozkih ali stranskih ulic na glavno cesto, iz dvorišč, vež, garaž in z zemljišč na cesto in obratno; 4. na nepreglednih ovinkih, v ozkih ulicah in ob gostem prometu; 5. pri vožnji po strmih cestah in ulicah navzdol; 6. pred šolami, kadar prihajajo ali odhajajo otroci, pred cerkvami, kadar gredo večje množice ljudi v cerkev ali iz cerkve, pred bolnišnicami, na sejmiščih ob tržnih dneh, ob prahu in deževju in pri srečavanju; 7. kadar so na cesti vojaške čete, sprevodi, procesije, pogrebi in slično. V takih primerih je treba že pred sprevodom ustaviti, ako ga ni mogoče varno in brez motenja prehiteti. Omejitve glede brzine ne veljajo za gasilna In rešilna vozila v nujnih primerih, vendar pa morajo tudi ta vozila voziti z največjo previdnostjo. Člen 14. Obzirnost proti slabotnim in ob plašenju živali. Voznik mora biti posebno obziren na pešce, ako se zbegajo, na stare ali pohabljene osebe, in na osebe, ki se jim pozna, da so gluhe ali slepe. Isto velja, ako se plašijo živali. Člen 15. Vožnja na ovinkih. Prepovedano je rezati ovinke. Pri vožnji v mestih se mora ob zavoju iz ulice v ulico na desno napraviti ozek lok po možnosti tik okrog vogla, ob vožnji v ulico na levo pa velik lok, tako da ostane vozilo vedno na desni strani v smeri vožnje. Člen 16. Srečavanje. Pred srečanjem se mora vsako vozilo umakniti po možnosti daleč na svojo desno stran. Člen 17. Prehitevanje. Prehiteva se na levo. Prehitevati je dovoljeno samo tedaj, ako ni ogrožena varnost osebe in imetja, ako prednje vozilo vozi v koraku ali z manjšo brzino, ako je pred njim dovolj prostora in je cesta pregledna in ne prihaja v bližini nasproti nobeno vozilo. Voznik prednjega vozila ne sme preprečiti prehitevanja, temveč se mora na znamenje umakniti popolnoma na desno stran. Na ovinkih, voglih, križiščih, mostovih, v ozkih ulicah in povsod, kjer je vozišče z nasproti prihajajočimi vozili zoženo, se ne sme prehitevati. Prehitevati se sme le s primerno brzino. Drugod odredi stojišča avtobusov in izvoščkov pristojno obrtno oblastvo sporazumno z občino, prostore za parkiranje pa občina. Kjer so vozila postavljena v strnjeni vrsti, zadošča, da imata prižgano malo luč prvo in zadnje vozilo. Clen 23. Puščanje vozil na cesti ponoči. čez noč puščati vozila na cesti je prepovedano. Če pa mora vozilo zbog nepremagljive ovire ostati na cesti «e mora spraviti na skrajni desni rob vozišča in mora obdržati predpisano luč. Člen 24. Vstopanje in izstopanje med vožnjo. Prepovedano je med vožnjo vstopati ali skakati na vozila ali z njih, kakor tudi obešati se zadaj na vozila. Člen 25. Prednostna pravica. Kolikor mednarodni znak ali prometni stražnik ne odreja drugače, imajo na križiščih in dohodih na cesto prednost vozila, ki prihajajo po glavni cesti, pred onimi, ki prihajajo iz stranskih cest, ulic, dvorišč, vež in slično. Če se križata dve enakovrstni cesti, ima prednost ono vozilo, ki prihaja z desne. Vozovi cestne električne železnice, gasilski in reševalni vozovi imajo vedno prednost. Vozila vseh vrst se morajo takoj, ko se začuje posebni signal gasilskih ali rešilnih vozil, umakniti popolnoma na svojo desno stran, ali če je treba, se tudi ustaviti ob skrajnem desnem robu ceste, da ima gasilsko ali rešilno vozilo prosto pot. Prehitevanje gasilskih in reševalnih vozil je prepovedano. Enako je prepovedan prevoz čez križišče, dokler ne odpelje gasilsko ali reševalno vozilo. Ko se prehiti, mora vozilo kreniti zopet na svojo desno stran, in sicer tako, da ne ograža zaostalega vozila. Člen 18. Obračanje. Obračanje vozil na ovinkih, voglih, križiščih, na mostovih, na nepreglednih, ozkih in strmih cestah je prepovedano; drugod je dovoljeno le takrat, če se radi tega ne ovira redni promet. Pri obračanju in pri vožnji nazaj se mora postopati z največjo pazljivostjo na ostali promet in se morajo dajati predpisana znamenja. Člen 19. Vožnja v tesnih ulicah. V ulico, kjer ni prostora za dvoje vzporedno vozečih vozil, je dovoljeno kreniti šele, kadar se voznik uveri, da ne prihaja nobeno vozilo nasproti. Ako se v takih ulicah sreča dvoje vozil, se mora prazno vozilo ogniti natovorjenemu na skrajno desno stran vozišča in tamkaj stati toliko časa, da odide natovorjeno vozilo. Če ni prostora za dvoje vozil niti na ta način, se mora prazno ali lažje vozilo peljati ali poriniti nazaj. Če sta pa obe vozili prazni ali obe natovorjeni, se umakne nazaj ono, ki ima bliže do izogibališča. Člen 20. Izvoz na cesto. Kjer bi bila drugače varnost ogrožena, je dovoljeno voziti iz dvorišč in drugih izhodov na cesto le tako, da je pri izhodu oseba, ki opozarja na bližajoče se vozilo in pftzi tudi sicer na varen izvoz. Člen 21 Postajanje. Postajanje je prepovedano: 1. na cestnih križiščih, ostrih ovinkih, mostovih in na železniških prelazih; 2. na levi strani ceste v smeri vožnje; 3. na stojiščih izvoščkov, avtobusov in na postajališčih cestne električne železnice vozilom, katerim ta stojišča niso namenjena, in vobče na tramvajski progi; 4. v razdalji vsaj 10 m pred ali za cestnimi vogli; 5. kjer stoji na drugi strani ceste v isti višini že eno vozilo; 6. povsod, kjer bi bila s tem ogrožena osebna varnost, varnost imetja in promet; 7. pred vhodi v poslopja ali na zemljišča, na ozkih cestah in v gostem prometu se sme postati le za čas, potreben za vstopanje in izstopanje. Kdor hoče z vozilom postati, ga mora zapeljati ob skrajni desni rob vozišča v smeri vožnje. Na vseh zgoraj navedenih mestih se sme vozilo ustaviti samo v nujni potrebi ali na odredbo nadzornih organov. Člen 22. Stojišča vozil in parkiranje. V okoliših državnih policijskih oblastev in v mestni občini Ptuj se odrede stojišča avtobusov in izvoščkov po predpisih § 3. mestnega cestnega reda. Člen 26. Postopanje pri železniških prelazih. Vsako vozilo, in posebno motorna vozila morajo pred železniškimi prelazi v nivoju že pri mednarodnem znaku, ki ob strani ceste označuje tak prelaz, začeti zmanjševati brzino in se previdno bližati prelazu. Ko se približuje prelazu, ki nima zapornic, se mora 'vozač po predpisu § 119. zakona o železnicah javnega prometa pred prehodom ustaviti in se prepričati, če ne prihaja vlak. šele, ko se je o tem zadostno uveril, sme nadaljevati vožnjo. Tudi kjer so zapornice, a niso spuščene, mora vozač voziti čez prelaz z zadostno previdnostjo in dobro pregledati železniško progo na eno in drugo stran in se prepričati ali ne prihaja vlak. Posebna previdnost je potrebna, če ima železniška proga v bližini takega prelaza ovinek ali so tam tuneli, v mraku, ponoči, ob gosti megli, ali kadar bi se radi kake druge oviro ne moglo dobro videti, da prihaja vlak. Prepovedano je dvigati spuščene zapornice in tako prekoračiti železniški prelaz. Kadar se železniški prelaz zapre z zapornicami ali se naznani prihod vlaka, se ne smejo vprežena vozila, jezdeci in živina postaviti preblizu zapornic in se je treba pokoriti odredbam železniškega pazniškega osebja. Člen 27. Postopanje ob nezgodah. Č© se pri vožnji dogodi nezgoda, mora vozač svoje vozilo takoj ustaviti in poškodovanemu na najboljši način nuditi prvo pomoč, ga po potrebi n. pr. zasilno obvezati, prenesti v bližnjo hišo, prepeljati na dom, poklicati zdravnika, ga prepeljati k najbližjemu zdravniku ali v bolnico. Ako se pripeti smrtna nesreča, mora pustiti nastalo stanje po možnosti nedotaknjeno in nesrečo javiti najbližjemu varnostnemu organu ali oblastvu (orožništvu, policiji, županstvu). Drugi vozači so dolžni dati ono pomoč, ki je po okoliščinah potrebna in mogoča. Člen 28. ■ ' Vaje v vožnji. Vaje v vožnji posebno z motornimi vozili se smejo vršiti samo na cestah, kjer ni mnogo prometa in pod vodstvom izvežbanega in upravičenega vozača. V mestih in strnjenih naseljih smejo poizkusno voziti le oni, ki so že primerno izučeni. Med vajo ne smejo biti na vozilu osebe, ki pri vaji niso zaposlene. Člen 20. Dirke. Avtomobilske, motociklistične, vozaSke, smučarske, kolesarske in tekaške dirke na javnih cestah se smejo vršiti samo z dovoljenjem bahske uprave v takem času in v takih krajih, da hi oviran redni cestni promet. Za posebno važne dirke na manj prometnih cestah se sme izjemno dovoliti, da se cesta v času dirke popolnoma ali delno zapre za splošni promet. Prošnjo za prireditev dirke je treba vložiti pri banski upravi vsaj 14 dni pred dirko in v njej navesti točen naslov prosilca, kakšna naj bo dirka, cestno progo, na kateri naj bo dirka, in kraj in čas starta ter cilja. Člen 30. Nadzorni organi. Nadzorovanje javnih cest in varnosti prometa na njih je poverjeno cestnim nadzornim organom, orožništvu, državnim in občinskim varnostnim stražnikom. Kadar organi dado z dvignjeno roko znak za ustavitev, se mora vsako vozilo ustaviti. Vozač je dolžan dati navedenim organom zahtevana pojasnila. III. Vprežna vozila. Člen 31. Voznikove dolžnosti. Voznik mora voziti s tolikšno spretnostjo in previdnostjo, da more vprego in vozilo obvladati v vsakem primeru, ki ga more predvideti ob zadostni pazljivosti, spretnosti in prisotnosti duha. Če voznik sedi na vprežnem vozilu, mora imeti sedež tako, da dobro vidi naprej in na obe strani, kadar pa bodi, naj bo na desni strani vprege. Voznik mora biti pri vožnji na javnih cestah popolnoma trezen. Prepovedano mu je spati na vozu, pokati z bičem ali na drug način nadlegovati ostale voznike in občinstvo. Člen 32. Brzina. V naseljenih krajih, v kopališčih In zdraviliščih ter ob megli tudi vprežna vozila ne smejo prekoračiti brzine, dovoljene v členu 6. ministrske naredbe o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih z dne 6. junija 1929. (»Uradni list« štev. 273/64-1929.). Člen 33. 2ivina in vprega. Za vožnjo se ne sme uporabljati hroma ali izrabljena živina ali taka, ki trpi na vidni bolezni. Popadljiva živina mora imeti nagobčnik. Vprega mora biti trpežna in v dobrem stanju. Vajeti ne smejo biti iz konopca. Člen 34. Spenjanje vozov. Privezovanje živali k vozovom. Vsak voz mora imeti med vožnjo svojega voznika. Prepovedano je po javnih cestah voziti z dvema skupaj spetima natovorjenima vozovoma. Dovoljeno je samo speti dva prazna voza ali pripeti natovorjenemu prazen ali ročni voz. Nevprežene živali se smejo voditi le ob desni strani vprege ali za vprego. Privezane morajo biti k vprežen! živini ali na voz tako, da ne ogražajo prometa. IV. Registriranje, oznamenovanje in pregledovanje vprežnih tovornih vozil, fiakarskih (polfiakarskih) voz in biciklov. A. Vprežni tovorni vozovi. Člen 35. Register. Register vprežnih tovornih vozil vodijo občine in mora imeti naslednje vodoravne razpredelke: 1. zaporedna registrska številka, 2. lastnikovo rodbinsko in rojstno ime, 3. lastnikov poklic in bivališče, 4. kratka označba vozila, 5. izpreinembe. Člen 36. Tablice. Vsako vprežno tovorno vozilo mora imeti tablico po predpisu čl. 16. ministrske uredbe o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih. Tablica iz lesa ali pločevine mora biti 18 cm visoka in 30 cm široka, pritrjena na lahko vidnem mestu na levi strani vozila in vedno v dobrem stanju. Biti mora prepleskana s trpežno črno barvo, črke in številke naj bodo vsaj 5 cm visoke in napisane z neizbrisno belo barvo. Tablico na vozilu lahko nadomešča manjša tablica iz medi ali druge pločevine na levi strani komata. Ta določila se ne nanašajo na gospodarske vozove (čl. 10.). Člen 37. Pregled. Pregled vozil po čl. 24. ministrske uredbe o zaščiti javnih oest in varnosti prometa na njih izvrši županstvo ob registraciji. Ce je glede pravilnosti vozila v dvomu, naj na lastnikove stroške pokliče strokovnjaka, najbolje rokodelca tiste stroke. O uspehu pregleda poroča županstvo občnemu upravnemu oblastvu prve stopnje, ki izda uporabno dovoljenje po obrazcu I. V občinah Ljubljana, Maribor, Celje in Ptuj vrše ta posel mestna načelstva. B. Fiakarski (polfiakarski) vozovi in b I c i k 1 i. Člen 38. Prijava in registriranje. Fiakarski (polfiakarski) vozovi in bicikli se morajo vsako leto prijaviti in registrirati pri pristojnem državnem policijskem oblastvu, sreskem načelstvu, sreski izpostavi, mestnem načelstvu v Ptuju po predpisih § 28. zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o taksah z dne 25. marca 1932., »Službeni list« z dne 23. aprila 1932., štev. 327/32, in člena 47. izprememb in dopolnitev v taksnem in pristojbinskem pravilniku z dne 20. aprila 1932., »Službeni list« z dne 8. junija 1932., štev. 426/45. Na pravilno taksirano prijavo, ki se vloži po predpisanem obrazcu in vsebuje vse podatke za vpis v register, vpiše oblastvo vozilo v register ter izda petem, ko je bila letna taksa plačana, prometno knjižico in prometno tablico. Clen 39. Register. Register se vodi pri oblastvih, navedenih v čl. 38., fn sicer ločeno za fiakarske (polfiakarske) vozove in za bicikle. Imeti mora naslednje vodoravne rubrike: 1. registrska številka, 2. številka prometne knjižice, 3. lastnikovo rodbinsko in rojstno ime, 4. lastnikov poklic in bivališče, 5. vrsta, tovarniška znamka in številka vozila, ali fiakarski voz za enega ali dva konja ali moško ali žensko kolo, 6. več rubrik za vpis letnih registracij in 7. izpremembe. Clen 40. Tablice. » Fiakarski (polfiakarski) vozovi morajo imeti zadaj na vidnem mestu ovalno kovinsko tablico z registrsko številko, znakom Dravske banovine 2 pred registrsko številko, za njo pa v arabskih številkah izpisani znak upravnega področja. Osnovna barva bodi bela, registrska številka črna in 6 cm visoka, znak banovine in upravnega področja pa rdeč in nekaj manjši. Bicikli morajo imeti ovalno kovinsko tablico z registrsko številko, znakom banovine in upravnega področja spredaj na okviru za balanco, in sicer tako, da so številke in znaki vidni z obeh strani. Osnovna barva bodi bela, registrska številka črna in 3 cm visoka, znak banovine nad registrsko številko, pod njo pa znak upravnega področja, oba manjše oblike in rdeča. Registrske številke ter znaki banovine in upravnega področja morajo biti reliefno izbočeni. Tablice morajo biti pritrjene tako močno, da se ne Izgube in morajo biti plombirane z uradno plombo. Uporabljati se smejo samo uradno izdane tablice. Tablice ostanejo na vozilu, dokler so v dobrem stanju, če se bistveno pokvarijo ali postanejo nečitljive, mora lastnik nabaviti nove. Člen 41. Registrske številke m znaki. Registrske številke so za obe vrsti vozil tekoče za vso banovino. Vsakemu upravnemu okolišu se dodeli potrebna vrsta registrskih številk. Znaki za upravne okoliše so: Uprava policije v Ljubljani . j Predstojništvo mestne policije v Mariboru . 2 Predstojništvo mestne policije v Celju ... 3 Srez Brežice .............................. . 4 „ Celje.......................................5 „ Črnomelj....................................6 „ Dolnja Lendava.......................... 7 „ Gornji grad...............................8 „ Kamnik..................................... p „ Kočevje..................................io „ Konjice.....................................n » Kranj......................................12 „ Krško......................................is „ Laško......................................14 ,, Litija ....................................15 „ Ljubljana okolica..........................16 „ Ljutomer...................................17 „ Logatec....................................18 „ Maribor desni breg.........................19 „ Maribor levi breg..........................20 „ Metlika....................................21 „ Murska Sobota..............................22 „ Novo mesto.................................23 „ Prevalje...................................24 „ Ptuj.......................................25 „ Radovljica.................................26 „ Slovenjgradec..............................27 „ Šmarje pri Jelšah ........ 28 Sreska izpostava Škofja Loka.....................29 Mesto Ptuj ............................. . . 30. Člen 42. Pregled. Pregled izvrši po točki 22. čl. 106. taksnega in pri-stojbinskega pravilnika pristojna komisija ob plombiranju tablic. i V. Motorna vozila. A. Splošni predpisi. Člen 43. Občna odredba. Za vožnjo z motornimi vozili veljajo predpisi IT. poglavja te naredbe in naslednji predpisi. Za dvokolesa s pomožnim motorjem veljajo isti predpisi kakor za običajne bicikle. Člen 44. Privesni vozovi. Tovornemu avtomobilu se sme priklopiti samo p° en privesni voz, ki mora imeti enako evidenčno tablico kakor avtomobil in zadaj luž po predpisu poslednjega odstavka čl. 14. naredbe ministrstva notranjih poslov o registriranju in oznamenovanju motornih vozil v prometu — »Uradni list« štev. 479/121-1927. Vsak privesni voz mora imeti varno zavoro. Zavirati se mora ali s šoferskega sedeža ali mora imeti svojega zavirača. V prvem primeru mora biti poskrbljeno za avtomatično zaviranje, če bi se privesni voz odtrgal. Privesni vozovi, katerih lastna teža in tovor presegata 2000 kg, morajo imeti svojega zavirača. Med motornim vozilom in privesmim vozom mora biti poleg glavne vezi še varnostna vez, ki se more pogrešati le pri avtomatičnem zaviranju. Zveza mora biti taka, da privesni voz tudi v ovinkih teče po možnosti po kolovozu motornega vozila. Člen 45. Verige na obročih. Verige na obročih se smejo uporabljati le, kadar je cesta zasnežena ali poledenela, členi verig iz kovine ne smejo biti daljši ko 3 cm in ne višji ko 2 cm. Ne smejo imeti ostrih robov in kotov, temveč morajo biti iz železja z okroglim profilom. Biti morajo tako pritrjene, da se po možnosti prepreči tolčenje po tleh. Člen 46. Odgovornost za dobro stanje motornega vozila. Lastnik motornega vozila in vozač sta odgovorna za dobro vzdrževanje vseh delov vozila, od katerih zavisi varnost obratovanja (čl. 7., 26., 29., 30., 31. in 82. ministrske uredbe o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih in čl. 3. mednarodne konvencije o avtomobilnem prometu). Avtomobili morajo imeti pred šoferskim sedežem zrcalo, da more šofer v njem pregledati tudi zadaj ležečo cestno progo, in brzinomer (tahometer). Na vetrobranu mora biti mehaničen brisalnik. težka motorna vozila (čl. 10.) morajo imeti napravo, da se prepreči zdrčanje vozila v vzvratni smeri po strminah navzdol. Prepovedano je voziti z motornimi vozili, ki imajo očividno izrabljene obroče (pnevmatike, elastične gume). Evidenčne tablioe morajo biti pritrjene na dobro vidnem mestu in ne smejo biti zakrite. Če se zakrijejo z blatom ali prahom, jih je treba očistiti. Šofer je dolžan naznaniti gospodarju vse nedostatke, ki bi mogli ogražati varnost vožnje. Pred vsako vožnjo se mora uveriti, ali je motorno vozilo v pravilnem in dobrem stanju. Lastnik mora skrbeti, da se prepreči vsako odvmljivo ogražanje zdravja oseb, ki so zaposlene pri upravljanju njegovega motornega vozila. V ta namen mora biti šoferjev sedež tako urejen, da ga ščiti pred preveliko utrujenostjo in pretresanjem in da je vozač zavarovan proti vremenskim neprilikam. Člen 47. Odgovornost lastnika za šoferja. Lastnik motornega vozila je odgovoren, da vodi motorno vozilo le taka oseba, ki je po predpisih za to upravičena. Biti mora vedno v stanu, da navede, komu je bila poverjena vožnja z njegovim motornim vozilom. Člen 4«. Listine. Vozač motornega vozila mora Imeti pri vožnjah vedno s seboj vozniško izkaznico in prometno knjižico. Člen 49. Zavarovanje stoječega motornega vozila. Vozač motornega vozila, ki postane na cesti za daljši čas, ali izstopi iz vozila, mora ustavili motor, zapreti pipo v dovodu goriva k uplinjaču, izvleči ključ iz stikalnika in potegniti ročno zavoro. V nočnem času morajo goreti male luči tudi če vozilo stoji, razen v primeru zadnjega odstavka čl. 22. in na prostorih, ki so teko osvetljeni, da je ogražanje varnosti izključeno. Člen 50. Signali. Zvočni signali s trobljo ali zvočnim aparatom, ki so pridržani samo za matoma vozila, se morajo dajati, kadar je treba koga neposredno opozoriti, ali kjer bi radi nepreglednosti pota mogla pretiti nevarnost. Zlasti se mora dati signal pred nepreglednimi križišči, ovinki, pred vrhom klanca, pred prehitevanjem, po potrebi pred srečanjem, pred obračanjem, pri vožnji nazaj, pešcem, preden se spravi vozilo v tek, pri vožnji iz vež,, dvorišč in garaž. V naseljenih krajih se sme dajati signal samo s trobljo. Vožnja nazaj se označi z enkratnim dolgim in večkratnimi kratkimi signali s trobljo. Signal je treba dajati v naseljenih krajih okrog 25 m pred nevarnostjo. Prepovedana je drugim vozilom uporaba piščalk in siren ter onih posebnih znakov, ki jih uporabljajo gasilni in rešilni avtomobili. V mestih se s signaliziranjem ne sme delati nepotreben hrup. Ponoči naj se v mestih dajejo zvočni signali le, kolikor je za varnost prometa nujno potrebno. Brezobzirna uporaba signalnih naprav je kazniva. Člen 51. Glušnik. Motorna vozila morajo imeti pravilno glušilno napravo (glušnik). Prepovedano je v naseljenih krajih in ob plašljivi živini voziti z odprtim direktnim izpuhom, povzročati ropot, dim in čezmerni plin ali trositi žareče dele in ostanke goriva. Če se zapazijo defekti, se morajo takoj odstraniti. Motociklistom je še posebej prepovedano povzročati ropot z nenadnim in prekomernim odpiranjem akceleracije in povzročanjem plinov s pretiranim mazanjem z oljem. Člen 52. 9 Vožnja ob siabem vremenu. Ob slabem vremenu in po blatnih cestah morajo motorna vozila voziti tako previdno, da ne obrizgajo z blatom in vodo pešcev in zidovja. Člen 53. Srečavanje. Motoma vozila morajo pred srečavanjem zmanjšati brzino in voziti s posebno previdnostjo, zlasti kadar jo treba srečati vprežene vozove, živino ali kadar so D" cesti druge živali. Pred srečanjem kakršnegakoli vozila ponoči se morajo ugasniti velike luči. Clen 54. Prevažanje oseb s tovornimi avtomobili. Prevažanje oseb s tovornimi avtomobili je v splošnem prepovedano. Dovoljeno je samo izjemno za posebne prilike, a nikdar ne obrtoma in proti plačilu. Clen 55. Motorna kolesa. Motorna kolesa ne smejo voziti po pešpot ih, tudi če so izjemno dopuščena za vožnjo z bicikli. Vozač motornega kolesa brez prikolice mora pri izvozu iz hiš, dvorišč in zemljišč in pri uvozu vanje stopiti z motornega kolesa. Druga oseba se sme voziti na motornem kolesu brez prikolice le tedaj, če ima motorno kolo zanesljiv drugi sedež, pripravo za držanje in oporo za noge. Otroci pod 14. letom se ne smejo jemati na motorna kolesa razen na prikolico. Clen 56 Inozemska motorna vozila. Za motorna vozila, ki imajo stajališča v inozemstvu, kakor tudi za njihove posestnike in voznike veljajo ob začasnem dohodu v državo tuzemski predpisi samo toliko, kolikor ni z mednarodnimi pogodbami odrejeno kaj drugega. Clen 57. Bencinska skladišča. Bencinska skladišča morajo biti zgrajena po predpisih. Oddaja tekočega goriva kakor bencina, bencola in drugih mineralnih olj iz vozil na javnih cestah je prepovedana. Pri polnjenju bencinskih rezervoarjev se mora ustaviti motor in postopati previdno. Prepovedano je v bližini kaditi ali sicer prižigati ogenj. B. Avtobusni promet. Člen 58. Pojem. Avtobusi so osebni avtomobili za občno uporabo, ki imajo več ko šest sedežev razen sedeža za šoferja. Clen 59. Čakanje na avtobus. Avtobusi smejo postajati samo na oblastveno ugotovljenih, iz voznih redov razvidnih in ob progi označenih stalnih ali pogojnih postajališčih Občinstvo, ki pričakuje na postajališčih avtobus, mora stati na hodniku ali na skrajnem robu ceste ali v postajni hišici, nikjer pa ne sme ovirati rednega prometa. Člen 60. Označba proge. Ob levi in desni strani mora imeti avtobus napise • označbo začetne in končne postaje in če treba, tudi važnejših vmesnih postaj. Člen 61. Omejitev števila potnikov. V avtobusih se sme prevažati samo ono število potnikov, ki ga je odobrilo oblastvo. Na vidnem mestu mora biti z uradno plombo pritrjena kovinska tablica z neizbrisnim napisom o številu sedežev in morebitnih stojišč. Kadar je vozilo popolnoma zasedeno, razobesi voznik ali sprevodnik napis »Zasedeno< ter ne dovoli nikomur vstopa. Prepovedana je tudi vožnja potnikov na ta način, da bi stali na stopnicah avtobusa. Clen 62. Vstopanje in izstopanje. Vstopati in izstopati je dovoljeno samo na postajališčih (čl. 59.). Vstop in izstop na avtobusih naj bosta na desni strani, in sicer vstop zadaj, izstop pa spredaj (čl. 110.). Člen 63. Šofer. Z avtobusom sme voziti le šofer, ki ]e vsaj 25 let star in ima vsaj dveletno povoljno prakso po uspešno napravljenem izpitu za vožnjo z avtomobili in je z uspehom naredil poseben izpit za vožnjo z avtobusi (čl. 78. in 81.). Za vožnjo po težavnejših, zlasti po gorskih cestah mora dokazati dveletno prakso v vožnji s težkim avtomobilom. Biti mora duševno in telesno sposoben, trezen in zanesljiv. Duševna in telesna sposobnost se ugotovi z zdravniškim pregledom vsaka 3 leta, odnosno po potrebi na zahtevo banske uprave. Šofer se ne sme pogovarjati s potniki, 'ne sme med vožnjo kaditi ali delati, karkoli bi moglo odvračati njegovo pozornost od ceste in vozila. Prepovedano je, da bi potniki sedali ali se postavljali tako blizu šoferja, da bi ga mogli ovirati pri upravljanju vozila. Clen 64. Dolžnosti šoferja in sprevodnika. Sprevodnik naj bo po možnosti izvežban in upravičen šofer. Šofer ali vsaj kondukter mora biti na avtobusu, preden začno potniki vstopati ter nikdar ne smeta oba izstopiti, dokler je na avtobusu še kak potnik. i Preden avtobus odpelje, se mora kondukter, in če tega ni, šofer, prepričati ali so vrata dobro zaprta in ali ni kake druge nevarnosti za potnike in ostali promet. Člen 65. Prtljaga in pušenje. Prtljaga na strehi avtobusa ne sme po teži in kakovosti ogražati potnikov in varnosti vožnje. Nedopustno je, postavljati prtljago v bližini vodilnih naprav ali z njo 'zastavljati vrata in prehode. Prepovedan je prevoz eksplozivnih in lahko upaljivih snovi, n. pr. bencina, pod sedeži. Prepovedano je z avtobusi prevažati tovore in blago, ki ni ročna prtljaga potnikov, izvzemši pošto. Isto-tako je prepovedano voziti vstran od oblastveno določenih stajališč ali proge radi prevzemanja ali oddaje kakršnekoli prtljage. Pisma in paketi se smejo sprejemati in oddajati samo v službi poštne uprave. Pušenje v avtobusih je prepovedano. ' Člen 66. Gasilni aparat. Vsak avtobus mora imeti dva gasilna aparata, katerih sistem in namestitev predpiše banska uprava. Aparata morata biti učinkovita tudi proti ognju bencina ali olja in vsaj eden na takem mestu, da ga šofer in sprevodnik lahko hitro dosežeta. Šofer in sprevodnik morata biti dobro poučena o uporabi aparatov. Člen 67. Odgovornost sprevodnika. Če je na avtobusu poleg šoferja še sprevodnik, je tudi ta odgovoren za izvrševanje predpisov čl. 61., 62., 64., 65. in 66. tega poglavja. C. Registriranje in oznamenovanje motornih vozil. Člen 68.. Prijava radi registriranja. Kdor nabavi motorno vozilo ali ga da v promet po popravilu, ga mora v roku, predpisanem v pripombi 3. § 28. zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o taksah, t. j. v 15 dneh po nabavi ali po popravilu prijaviti s predpisanim in točno izpolnjenim obrazcem radi registriranja pristojnemu sreskemu načelstvu, sreski izpostavi, upravi policije, predstojništvu mestne policije in založiti potrebni znesek za stroške evidenčnih tablic. Člen 69. Dodelitev in izročitev evidenčnih tablic. Na pravilno prijavo dodeli oblastvo, navedeno v prejšnjem členu, evidenčno označbo ter obvesti lastnika, kdaj naj pripelje motorno vozilo na označeno mesto, da se na vozilo pritrdijo tablice z uradno plombo. Dokler se ne predloži prometna knjižica po točki 32. čl. 106. taksnega in pristojbinskega pravilnika, se vozilo ne sme registrirati niti izdati evidenčna tablica. Člen 70. Letno registriranje. Pri predpisanem letnem registriranju motornih vozil se postopa smiselno po odredbah prejšnjih členov, samo da ni treba ponovno izpolniti obrazca prijave, nego zadošča kratka prijava z označbo morebitnih med letom nastalih izprememb. Prijava se mora vložiti v roku §28. zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o taksah. Oblastvo mora motornim vozilom ob letnem registriranju po možnosti dodeliti iste registrske številke, kakor so jih imela v preteklem letu. Člen 71. Prijava izprememb. Vsako izpremembo glede podatkov o motornem vozilu, zlasti pa vsako izpremembo glede lastnika in njegovega bivališča, stajališča motornega vozila in vsako izpremembo glede šoferja ali njegovega bivališča je treba prijaviti v 8 dneh v čl. 68. označenemu oblastvu. Ob odsvojitvi je dolžan prijaviti izpremembo lastništva prejšnji kakor tudi novi lastnik. Novemu lastniku se mora izročiti tudi prometna knjižica. Prodajalec mora prijaviti prodajo v 5 dneh po predpisu 7. opombe § 28, zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o taksah. Člen 72. Izguba evidenčne tablice. Kdor izgubi evidenčno tablico, mora prositi za novo in ne sme voziti na javnih cestah, dokler je ne dobi. Če izgubi vozač tablico med vožnjo, mora to javiti najbližji orožniški postaji, v mestih varnostni stražnici, ki izda potrdilo o prijavi. S tem potrdilom in provizorično označbo, ki je v skladu z izgubljeno tablico, se sme pričeta vožnja dokončati. Po dovršeni vožnji mora lastnik naznaniti izgubo pristojnemu oblastvu (čl. 68.), kjer ima vozilo svoje stajališče. Člen 73. Izločitev iz prometa in registra. Premestitev stajališča. Kadar se motorno vozilo na predpisani način izloči iz prometa, se črta v registru motornih vozil. Evidenčne tablice se morajo v tem primeru vrniti oblastvu, ki jih je izdalo. Če se stajališče motornega vozila trajno premesti v drugo banovino, si je treba oskrbeti evidenčno označbo dotične banovine, prejšnje evidenčne tablice se pa morajo izbočiti oblastvu, ki jih je izdalo. Evidenčne tablice se odvzamejo tudi, kadar se motorno vozilo da pod plombo, vendar se vozilo še dalje vodi v evidenci pod registrsko številko, pod katero je bilo poslednjič registrirano, s pripombo, da je pod plombo. Člen 74. Dolžnost privesti motorno vozilo k pregledu. Vsak lastnik motornega vozila je dolžan na uradni poziv privesti motorno vozilo k predpisanemu pregledu. Kdor se neupravičeno ne odzove, se kaznuje. Razen tega se sme odrediti prisilna privedba motornega vozila k pregledu. Č. Dopuščanje vozačev motornih vozil in motornih vozil. Člen 75. Pogoji za samostojno vodstvo motornih vozil. Nihče ne sme samostojno upravljati motornih vozil, ako ni opravil predpisanega izpita ter nima šoferske izkaznice. Člen 76. Komisija. Izpiti vozačev motornih vozil se opravljajo pri komisiji, ki je po predpisih ustanovljena pri kraljevski banski upravi. Člen 77. Poslovanje v komisiji. Komisiji za izpite vozačev motornih vozil (šoferjev) predseduje član, ki je upravni uradnik. Komisija odloča po tajnem posvetovanju z večino glasov ter obvesti o rezultatu izpita bansko upravo, ki izda potrebne upravno akte in izpričevalo. Člen 78. Izpit. Izpiti se ločijo po naslednjih vrstah: 1. za motorna kolesa brez prikolice, 2. za motorna kolesa s prikolico, - 3- za avtomobile, 4. za avtobuse in druge avtomobile z lastno težo in tovorom nad 3560 kg. ,r Z uspehom opravljeni izpit za motorna kolesa s prikolico dokazuje tudi usposobljenost za vožnjo z motornimi kolesi brez prikolice. Pri izpitih za avtomobile se ločijo izpiti za poklicne šoferje in izpiti za samovozače. Kdor je opravil izpit za avtomobile, ima tudi usposobljenost za motorna kolesa. Izpit vozačev motornih vozil sestoji iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu mora kandidat dokazati, da pozna tehnični ustroj in delovanje motornega vozila dotične vrste, njegovo pravilno posluževnnje in sposobnost za nujna popravila okvar, nastalih med vožnjo. Poklicni šofer mora v tehničnem oziru dokazati točno znanje o ustroju in delovanju motornih vozil, dočiin za samovozača zadošča, da pozna funkcije, namen, upravljanje in vzdrževanje glavnih delov motornih vozil. Vsak kandidat mora poznati predpise o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih v splošnem in s posebnim ozirom na promet z motornimi vozili. V praktičnem delu mora s poizkusno vožnjo dokazati zmožnost, da varno in spretno vozi tako v večjem prometu po mestih, kakor tudi na prosti cesti in na terensko težavnejših krajih. Kdor pri teoretičnem delu izpita ne dokaže zadostnega znanja, se more takoj zavrniti, ne da bi bil dopuščen k poizkusni vožnji. / Clen 79. Poklicni šofer in saniuvozai. Poklicni šofer je oni, ki je kot šofer v službi oru-gega ali ki s šoferskim poklicem išče zaslužka, dasi je sam lastnik avtomobila, kakor so na pr. prevozniki in lastniki avtobusnih podjetij, ako sami šofirajo. Samo-vozač je oni, ki vozi s svojim lastnim motornim vozilom, ne da bi s tem iskal zaslužka, kakor tudi oni, ki sicer vozi s tujim motornim vozilom, a mu šoferski posel ni glavni poklic, kakor n. pr, trgovski potnik, ki se z gospodarjevim motornim vozilom vozi po trgovskih poslih. Clen 80. Prošnja za pripustitev k izpitu. Prošnje za pripustitev k izpitu se vlagajo pri tistem sreskem načelstvu (sreski izpostavi, upravi policije, predstojuištvu mestne policijo), v čigar okolišu ima prosilec stalno bivališče. V prošnji je treba navesti: 1. Prosilčevo rodbinsko in rojstno ime, poklic in stalno bivališče (popolni naslov). 2. Za kakšno vrsto motornega vozila (motorno kolo brez prikolice, motorno kolo s prikolico, avtomobil, avtobus, avtomobil s težo nad 3500 kg) namerava delati izpit ter ali namerava delati izpit kot poklicni šofer ali kot samovozač (čl. 79.). 3. Tvomiško znamko vozila, 4. Kje se je učil voziti in koliko časa. Prošnji je treba priložiti: 1. Rojstni list. 2. Domovnico. 3. Zdravniško izpričevalo o popolni telesni In duševni sposobnosti za samostojno vodstvo motornega vozila dotične vrste. Zdravniško izpričevalo ne sme biti starejše ko 6 mesecev. 4. Nravstveno izpričevalo. 5. Prosilčevi dve sliki v vizitnem formatu. 8. Takso za izpit po pravilniku ministrstva za notranje posle z dne 26. septembra 1928., JB. br. 14852. Oblastvo, imenovano v prvem odstavku, predloži prošnjo po morda potrebni izpopolnitvi s svojim mnenjem banski upravi. Clen 81. Kdo se sme pripustiti k izpitu. K izpitu za samostojno vodstvo motornih vozil se ne smejo pripustiti osebe, ki nimajo v čl. 15. uredbe o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih, za avtobusne šoferje pa v čl. 63. te naredbe predpisane starosti, dalje osebe, ki so nezanesljive in ki so telesno ali duševno nesposobne za samostojno vodstvo motornih vozil. Zaradi osebne nezanesljivosti niso sposobni za samostojno vodstvo motornih vozil n. pr. oni, ki so zakrivili težka ali ponovna kazniva dejanja proti osebni varnosti ali varnosti imovine, ki se vdani uživanju alkoholnih pijač ali omamljiivih strupov in ki imajo nagnjenje k sirovosti in izgredom. Telesno nesposobni so, če je po uspehu zdravniškega pregleda upravičeno pričakovanje, da bo od take osebe upravljano vozilo pomenilo ogražanje javnega prometa. Kot poklicni šoferji se v prvi vrsti pripuščajo osebe, ki dokažejo, da so se izučile mehaničnega, elektrotehničnega ali ključavničarskega obrfa ali so bile vsaj 6 mesecev zaposlene v mehanični delavnici. 0 pripustitvi k izpitu odloča banska uprava. K izpitu za avtobusnega šoferja se sme pripustiti samo oseba, ki izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka čl. 63. te naredbe. Poznati mora posebne predpise o avtobusnem prometu in dokazati zadostno spretnost v upravljanju avtobusa. Praktični del izpita mora delati z avtobusom. Clen 82. Dostavitev vozila k izpitu. Prosilec mora sam preskrbeti motorno vozilo z obratnimi sredstvi ter ga dostaviti na tisto mesto in ob tistem času, ki ga določi vodja komisije. Clen 83. Posledice izostanka. Ce se motorno vozilo ali kandidat z vozilom brez opra-vičbe ne predstavi komisiji ob odrejenem času in kraju, zapade taksa po pravilniku ministrstva za notranje posle z dno 26. septembra 1928., J13. br. 14852, v korist članov komisije. Isto velja, če dostavljeno vozilo ni v takem stanju* da bi se mogel opraviti izpit. Člen 84. Izpričevalo. 0 opravljenem izpitu izda banska uprava na osnovi izdanega mnenja komisije izpričevalo po obrazcu II. • Klasifikacija se glasi: »sposoben« ali »nesposoben«. V izpričevalu se označi, za kakšno vrsto motornih vozil je bil opravljen izpit in ali je bil izpit opravljen za poklicnega šoferja ali za samovozača (čl. 79.). Člen 85. Ponavljanje izpita. Kandidatu, ki ni dokazal sposobnosti za samostojno vodstvo motornega vozila, določi komisija rok za ponavljanje izpita. Pred 6 tedni po prvem izpitu se prosilec no sme pripustiti k ponavljalnemu izpitu. Izpit se sme redoma ponoviti samo pri tisti komisiji, ki je kandidata repro-birala. Ob ponovni zavrnitvi se izpit ne sme ponavljati, preden pretečejo štirje meseci. Če kandidat tudi tretjič ni opravil izpita, se pet let ne sme več pripustiti k izpitu. Zoper reprobacijo pri šoferskem izpitu ni priziva. Člen 86. Šoferska izkaznica. Na osnovi izpričevala izda pristojno prvostopno oblastvo (čl. 80.) kraja, kjer prosilec stalno biva, šofersko izkaznico po obrazcu III., v kateri se mora označiti, za kakšno vrsto motornih vozil velja in ali je njen lastnik poklicni šofer ali samovozač (čl. 79.). Šoferske legitimacije se izdajo v obliki knjižice s fotografijo in nekaj praznimi lističi za službene zabeležbe Člen 87. Odvzem šoferske izkaznice. Pristojno oblastvo občne uprave prve stopnje (čl. 80.) sme, kadarkoli se pojavijo pomisleki, preizkusiti ali so še dani pogoji za samostojno vodstvo motornih vozil. Posebno sme odrediti ponovno zdravniško preiskavo. Če se izkaže, da že prvotno ni bilo teh pogojev, odvzame oblastvo vozniško izkaznico. Ako vozač zagreši kaznivo dejanje, ki dokazuje njegovo nezanesljivost za samostojno vodstvo motornih vozil (čl. 81.), ga mora pristojno prvostopno oblastvo njegovega bivališča pismeno posvariti. Isto oblastvo mu sme ob ponovnem opominu, ali tudi brez opomina odvzeti šofersko izkaznico, če se izkaže, da ni več sposoben za vodstvo motornih vozil bodisi radi kaznivih dejanj bodisi radi nedostajanja mora lične, fizične ali duševne sposobnosti. Šoferska izkaznica se sme odvzeti za omejeno dobo ali za vedno. Predpisati se tudi more, da je za zopetno pridobitev izkaznice potreben ponovni izpit Člen 88. Avtoizvoščki. Šoferji za poklicno izvrševanje prevažanja oseb (avtoizvoščki) morajo imeti vsaj dveletno prakso po uspešno opravljenem izpitu. Ta činjenica se mora posvedočiti v Šoferski izkaznici. Člen 89. Dopuščanje motornih vozil za javni promet. Motorna vozila, ki ne ustrezajo predpisom uredbe o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih ter predpisom mednarodne konvencije za avtomobilski promet in te naredbe (čl. 46.), ali ki niso v brezhibnem stanju in jih zbog tega pristojna komisija ni odobrila, se ne smejo dopustiti za javni promet. Komisiji se mora predstaviti tudi vsako motorno vozilo, ki je bilo že pregledano, a je bistveno predelano. Vsa motorna vozila morajo biti pregledana vsako leto. Avtomobili, ki služijo obrtnemu prevažanju oseb, se morajo pregledati dvakrat na leto, in sicer meseca januarja ali februarja ter v mesecu juliju ali avgustu. Ti predpisi ne veljajo za inozemska vozila, če imajo lastniki dokument, predpisan v mednarodni avtomobilski konvenciji. Člen 90. Prošnja za pregled motornega vozila. Prošnje za pregled novih ali popravljenih motornih vozil se vlagajo pri banski upravi, iz področja bivšega okrožnega inšpektorata v Mariboru pa pri predstojništvu mestne policije v' Mariboru. Prošnja mora vsebovati: I. Rodbinsko in rojstno ime ter bivališče prosilca. II. Graditeljevo ime (tvorniška znamka). III. Tehnični opds vozila, in sicer: 1. označbo o tipu ali modelu vozila; 2. številko motorja; 3. številko šasije (voza); 4. splošni opis vozila (osebni ali tovorni avtomobil, karoserija, motorno kolo s prikolico ali brez prikolice), število sedežev in stojišč, najvišja dopustna obtežitev; 5. vrsta motorja: a) število in ureditev cilindrov, dvig v mm, premer v mm, in vsebina cilindrov, b) delazmožnost (učinek v konjskih silah na zavori) ; 6. vžigalna naprava (baterijsko vžiganje, magnetnik); 7. hladilna naprava; 8. opis prenosa sile in sicer: a) pogon zadnjih koles, (kardan, diferencial, ve-riga-veriga, jermen), b) sklopka, c) menjalnik hitrosti (brzine naprej,brzina nazaj); Č) ustroj krmila prednjih koles; 9. zavore; 10. razsvetljevalne in signalne naprave; 11. dimenzije: a) medosje (razdalja od sprednje do zadnje osi v mm), b) kolotek v mm, c) dolžina vozila v mm, č) širina vozila v mm, d) višina vozila v mm; 12. teža in nosilnost vozila; 13. kolesa in obroči; 14. pri avtobusih: nosilnost in teža šasije in nosilnost strehe. Člen 91. Prometno dovoljenje. Komisija sestavi zapisnik, ki vsebuje vse proverjene podatke u čl. 90. te uredbo radi izdaje prometnega do- vol j en j a (prometne knjižice). More tudi zavrniti motorno vozilo ali zahtevati potrebna popravila. Člen 92. Odprava nedostatkov. Motorno vozilo, ki je bilo zavrnjeno, se ne sine uporabljati v javnem prometu. Tudi kadar se zahtevajo popravila naprav, od katerih je odvisna varnost vožnje, more oblastvo prepovedati uporabo vozila v javnem prometu, dokler hedostatki niso odpravljeni in dotlej zadržati prometne tablice. Za odpravo nedostatkov se odredi rok, lastnik pa je dolžan javiti, ali je popravilo izvršil v tem roku. Oblastvo se o izvršitvi uveri s ponovnim komisijskim pregledom ali na drug zadosten način. Šele potem ko ugotovi, da jo vozilo v redu, vrne prometne tablice, ako so bile zadržane. E. Šoferske šole. Člen 93. Ustanovitev šoferskih šol. Za ustanovitev zasebnih šoferskih šol in za izvrševanje pouka na njih je potrebno dovoljenje banske uprave. Dovoljenje se .sme izdati samo zanesljivim osebam, ki imajo jugoslovansko državljanstvo, živijo v urejenih premoženjskih razmerah, imajo za pouk potrebne prostore in učila, zlasti primerna motorna vozila in so ali sami usposobljeni za izvrševanje tega poklica, ali imajo zanesljivega namestnika kot voditelja šole, ki mora tudi biti jugoslovanski državljan. Lastnik šoferske šole ali njegov namestnik mora imeti že vsaj tri leta šofersko izkaznico za ono vrsto motornih vozil, za katero naj poučuje. Dokazati mora, da je v tem času brez pomembnih nedostatkov vozil s to vrsto motornih vozil in da je pridobil v tem poklicu večjo spretnost in izkušenost. Poleg tega mora dokazati, da ima potrebno izobrazbo. Zadošča posebno, ako je ab-solviral tehniško fakulteto ali višji oddelek strojnega ali elektrotehničnega oddelka srednje tehnične šole. O strokovni sposobnosti se mora banska uprava uve-riti z izpitom pred komisijo, ki jo sestavi za vsak primer posebej. Clen 94. Krajevna potreba. Dovoljenje se odreče, če za ustanovitev šoferske šole v označenem kraju ni potrebe. Člen 95. Označba šoferske šole. Dovoljenje se izda na določeno označbo podjetja, iz katere se mora videti njegov zasebni značaj. Označba mora imeti pri posameznih osebah njeno rodbinsko in rojstno ime, pri protekoliranih tvrdkah pa označbo tvrdke. Dostavek posebne označbe je vezan na izrečno dovoljenje. Člen 96. Učila. Fodjctje mora imeli zadostna učila za teoretični in praktični pouk, zlasti za pouk v vožnji. Učila morajo vedno ustrezati stanju tehnike. Vozila nenavadne vrste ali take vrste, ki se ne uporablja več, so nedopustna. Člen 97. Pouk. Pouk se mora vršiti v talcem obsegu in na način, da se more učenec teoretski in praktično pripraviti za šoferski izpit. Učenec mora prevoziti vsaj 200 km in to v* različnem terenu zunaj naseljenih krajev in deloma v naseljenih krajih. Za pouk se ne smejo sprejemati osebe, ako nimajo za vozača motornih vozil dotične vrste predpisane starosti ter v čl. 81. te naredbe označene nravstvene in zdravstvene sposobnosti. V dokaz temu mora lastnik ob sprejemu zahtevati od učenca rojstni ali krstni list, nravstveno izpričevalo in zdravniško izpričevalo. Člen 98. Nadzorstvo. Šoferske šole so pod nadzorstvom oansice uprave, ki se-more po svojih organih ali organih podrejenih olda-stev uveriti, kadar smatra za potrebno, kako uspeva zavod, kdo poučuje in kako, ter kakšni so prostori, učila in učni pogoji. Od banske uprave odobreni učni pogoji in besedilo členov 96., 97. in 98. te naredbe morajo biti v učilnici pritrjeni na vidnem mestu. VI- . Ostali promet. Člen 99. • Kolesa (bicikli). Za vožnjo s kolesi (bicikli) veljajo smiselno predpisi II. poglavja te naredbe, posebno predpisi členov 11., 13., 14., 15., 16., 17., 25., 26., 27., 28., 29. in 30. ter predpisi oddelka B. iz IV. poglavja. Kolesarji morajo voziti ob desnem robu vozišča. Člen 100. • Oprema kolesa. Vsako kolo mora imeti razen zvonca ali kraguljca po čl. 28. ministrske uredbe in predpisane luči tudi dobro zavoro. Člen 101. Posebni predpisi za vožnjo s kolesom. S kolesom se smejo voziti oni, ki so zadostno izvež-bpni. Dajanje znakov z zvoncem se mora takoj ustaviti, če se plaši živina. Na križiščih mora kolesar označiti smer vožnje z roko. Prepovedano je voziti s kolesom skozi vežo ali ozke prehode. Pri izvozu iz hiš, dvorišč ali z zemljišč mora kolesar stopiti s kolesa. Vožnja več oseb na enem kolesu je prepovedana, ako ni kolo izdelano za dve ali več os'eb. Posebno je prepovedano jemati na kolesa otroke. Na kolo se smejo vzeti le manjši tovori, ki vozača ne ovirajo pri varnem upravljanju kolesa in ne ogražajo osebne ali imovinske varnosti. Prepovedana je vožnja s prostimi rokami, vzdigo.vanje nog od pedalov ali obešanje in privezovanje na druga vozila. Po hodnikih in pešpot ih ob javnih cestah je kolesarjenje prepovedano, razen če to dovoli pristojno oblastvo (čl. 11.). Dovoljenje se sme izdati le za hodnike in peŠ-pote z neznatnim osebnim prometom in le za hodnike in pešpot e, ki niso omejeni z robniki. Kolesar na hod- niku ali pešpotu ne sme (prekoračiti brzine 8 km na uro. Kjer je izjemno dovoljeno kolesarjenje po pešpotih, se morajo kolesarji umikati pešcem. Člen 102. Pešci. Kjer so ob oestah hodniki ali pešpoti, pešci ne smejo hoditi po vozišču, razen kadar prekoračijo cesto. Drugod morajo hoditi ob robu ceste, in sicer po pravilu na desni strani. Na vozišču se morajo umikati, vozilom. Cesta se sme prekoračiti le s potrebno previdnostjo. Otroci, ki še ne obiskujejo šole, se ne smejo puščati i brez nadzorstva na cesto. Odgovorni so starši in reditelji. Šolske otroke naj poučujeta dom in šola o kretanju na javnih cestah. Člen 103. Sankanje, drsanje, smučanje. Sankanje in drsanje na javnih cestah je prepovedano. Smučanje na javnih cestah je dovoljeno, ako ne ovira prometa in ako s tem ni ogrožena osebna ali imo-vinska varnost. Ceste se s smučmi ne smejo križati v zaletu, ampak samo v koraku. Člen 104. Sani. Pri saneh mora imeti vprega zvonček ali kraguljček. To velja tudi pri rabi voz na zasneženi cesti. Sani se smejo uporabljati le tedaj, kadar je cesta pokrita z neprekinjeno snežno ali ledeno plastjo. VII. Kazni in postopek. Člen 105. Kazni. Kolikor ne spadajo kazniva dejanja ali opustitve iz te naredbe pod strožje odredbe kazenskega zakonika ali ministrske uredbe o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih, ali drugih zakonov, se kaznujejo po čl. 69 zakona o notranji upravi z denarno kaznijo od 10 do 1000 Din, ob neplačilu denarne kazni v odrejenem roku pa z zaporom 1 do 20 dni. Istotako se kaznujejo tudi prekrški naredbe ministrstva notranjih poslov o registriranju in oznamenovanju motornih vozil z dne 9. novembra 1927., »Uradni list« št. 479/121—1927. Kaznivo je vsako dejanje ali opustitev, ki nasprotuje izrečnim prepovedim ali zapovedim te naredbe, kršitev predpisov, izraženih v obliki navodil, pa tedaj, če je zagrešena kljub izrečni prepovedi ali zapovedi pristojnih oblastev ali organov. Člen 106. Postopek. Prestopke po uredbi o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih, po zakonu o izpremembah in dopolnitvah navedene uredbe in te naredbe preiskuje in izreka kazni pristojno občeupravno, odnosno policijsko oblastvo prve stopnje po službeni dolžnosti bodisi na prijavo organov javne varnosti ali organov cestne uprave ali privatnih oseb. V kazenski razsodbi se izreče s pozivom na čl. 37. poprej navedene ministrske uredbe tudi povračilo povzročene škode, kakor jo ugotove za državne in banovinske ter dovozne ceste k železniškim postajam pristojni cestni nadzorniki, za občinske ceste pa dva zaprisežena izvedenca. Člen 107. Odprava nedostatkov. Glede nedostatkov na javnih cestah, za katere je po §§ 1. in 5. zakona o izpremembah in dopolnitvah uredbe o zaščiti javnih cest odrejeno, da se odstranijo prisilno s kaznijo, pristojna oblastva ne izdajajo odločb glede odstranitve nedostatkov ali poprave poškodovane ceste, marveč postopajo izključno le po navedenih predpisih. VIII. Končne in prehodne odredbe. Člen 108. Razveljavljeni predpisi. S to naredbo se razveljavljajo in nadomeščajo: Razglas velikega župana ljubljanske oblasti, s katerim se uvaja obvezno zaznamenovanje vozil za prevažanje tovorov z dne 29. maja 1926., »Uradni list« štev. 234/52, izvršilna naredba velikih županov ljubljanske in mariborske oblasti o registriranju in oznamenovanju motornih vozil v prometu, »Uradni list« štev. 510/129—1927., izvršilna uredba bana Dravske banovine o dopuščanju motornih vozil in šoferjev, »Uradni list« št. 48/13—1929., naredba bana Dravske banovine o postopanju vozačev motornih vozil pri vožnji čez železniške prelaze v nivoju z dne 9. februarja 1932., »Službeni list« štev. 158/12—32, in razglas banske uprave o avtobusnem prometu z dne 28. decembra 1931., »Službeni list« štev. 126/9—1932. Člen 109. Troblje. V roku enega leta izza dne, ko dobi ta naredba obvezno moč, morajo imeti vsa motoma vozila za dajanje zvočnih signalov v mestih in drugih naseljenih krajih enotno uglašene troblje s prijetnim in nizkim glasom. Zvok ne sme biti hipen in odsekan, temveč naraščajoč in pojemajoč. Enotno tipo predpiše banska uprava po zaslišanju strokovnjakov. Člen 110 Avtobusi Avtobusi, ki niso zgrajeni po predpisu čl. 62. te naredbe, t. j. oni, ki nimajo vhoda zadaj in izhoda spredaj, smejo biti v prometu samo do konca leta 1935. V čl. 66. predpisani gasilni aparati se morajo nabaviti vsaj v šestih mesecih, ko dobi ta naredba obvezno moč. Člen 111. šoferji za avtobuse in težke avtomobile. Po preteku enega leta izza dne, ko dobi ta naredba obvezno moč, ne sme nihče več voziti z avtobusi, ako nima v čl. 63. predpisane kvalifikacije in v čl. 78. in 81. predpisanega posebnega izpita za upravljanje avtobusov. Isti rok velja tudi za izpit za vožnjo z avtomobila s težo nad 3500 kg. Člen 112. Šoferske izkaznice. Dosedanje šoferske izkaznice se morajo zamenjati za nove po obrazcu III. te naredbe v enem letu od dne, ko dobi naredba obvezno moč. Člen 113. šoferske šole. Čl. 93. in 94. te naredbe se ne uporabita na šoferske šole, ki so bile odobrene prej, ko je dobila naredba obvezno moč. Čl n 114. Veljavnost naredbe. Ta naredba dobi obve mo moč 30. dan po razglasitvi v »Službenem listu kraljevske banske uprave Dravske banovine«. V Ljubljani, dne 30. maja 1933. Ban: dr. Drago Marušič s. r. Obrazec I. Sresko načelstvo v .......................... Sreska izpostava v Škofji Loki. Mestno načelstvo v....................................... Štev. ................ Uporabno dovoljenje po čl. 24. uredbe o zaščiti javnih cest in varnosti premeta na njih, »Uradni list« z dne 25. junija 1929. št. 273/64. Gospodu ................................................................................................ bivajočemu v , občina..... , srez ................. , se. dovoljuje, da sme uporabljati v javnem prometu vozilo:* ................................. - V ........................ — Dne .........................— L. S. podpis. Opomba: * Tu se vozilo na kratko opiše, n. pr. običajni enovprežni ali dvovprežni tovorni voz za prevažanje lesa ali s trugo ali s platojem itd. Obrazec II- Kraljevska banska uprava Dravsko banovine v Ljubljani. II. No....................... 193... Izpričevalo o izpitu za samostojno . vodstvo motornih vozil. Gospod ................................................... bivajoč v .......;........................................................ rojen dne ................... leta...... ;.... v .......... ..................... pristojen v občino ................. srez....................... je dne.....................193.. kot poklicni nepoklicni vozač z avtomobilom (s težo nad 3500 kg) avtobusom motornim kolesom brez prikolice s prikolico tovarniške znamke .............„....: ......... z uspehom napravil izpit in s tem dokazal usposobljenost za samostojno vodstvo avtomobilov (s težo nad 3500 kg) avtobusov motornih koles brez prikolice s prikolico z eksplozijskim motorjem v smislu pravilnika ministrstva za notranje posle z dne 26. septembra 1928., JB. br. 14862, »Uradni list« z dne 25. oktobra 1928, štev. 336/100, in V. poglavja oddelka Č. naredbe bana Dravske banovine o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih z dne 30. maja 1933., II. No. 9720/1, »Službeni list« štev. 306/48. iz leta 1933. Ljubljana, dne .........................193...... Podpis. (M. P.) Opomba: Samostojno vodstvo motornih vozil je dovoljeno samo na podlagi šoferske izkaznice, ki jo izda pristojno sresko načelstvo, uprava policije, predstojništvo mestne policije, sreska izpostava. Obrazec III. Oblastvo: ........................ Šoferska izkaznica. Gospodu ............................................... rojenemu dne................................leta ......•• v..................... in stanujočemu v...........:.......... 1......................., se na osnovi čl. 15. uredbe o za- ščiti javnih cest in varnosti prometa na njih, »Uradni list« štev. 273/64—1929., potem ko je dne y ..............193... z uspehom napravil izpit za upravljanje avtomobila (s težo nad 3500 kg) avtobysa motornega kolesa brez prikolice s prikolico, dovoljuje, da kot poklicni šofer samo-vozač sme samostojno voditi avtomobile (s težo nad 3500 kg) avtobuse motoma kolesa brez prikolice s prikolico. V ............. , dne ;.............. 193.™. Podpis stranke: Podpis. (M. P.) 302. II. No. 9720/1. Naredba bana Dravske banovine o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih, o miru in snagi za področja uprave policije v Ljubljani, predstojništev mestne policije v Mariboru in v Celju in mestne občine v Ptuju. (Mestni cestni red.) Na osnovi 81. 00. in 67. zakona o notranji upravi predpisujem, da razen naredbe bana Dravske banovine o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih z dne 80. maja 1938., II. No. 9720/1, »Službeni list« z dne 14. junija 1939., štev. 306/48 iz leta 1983., velja za področje uprave policije v Ljubljani, predstojništev mestne policije v Mariboru in v Celju in mestne občine Ptuj še ta-le naredba: I. Občne odredbe. § 1. Splošno navodilo. Vsakdo je dolžan biti ua javnih cestah, ulicah in trgih obziren, previden in tako pozoren, da se v cestnem prometu vzdržita red in varnost in da se promet neovirano razvija. Promet naj se vrši mirno brez nepotrebnega hrupa in ropota ter tako, da se ne ograža zdravstvo. § 2. Prometni stražniki. Cestni promet nadzorujejo policijski stražniki. Na cestnih križiščih z močnim prometom in na drugih za promet nevarnih točkah skrbe za varnost in neovirani razvoj prometa za to posebej odrejeni prometni policijski stražniki. Njihova dolžnost je, da nadzorujejo pravilnost vožnje in da na znamenje vozačev o smeri vožnje pokažejo, ali je cesta v označeni smeri prosta ali ne. Znamenje za prosto cesto je energičen zamah z roko v smeri vožnje. Ako cesta ni prosta, stražnik dvigne roko. Stražnik se mora vedno zavedati, da dd pravilno znamenje upoštevaje predpise o prednosti (81. 25. v uvodu navedene banove naredbe). Nadzorovati mora tudi promet pešcev v okoliol svoje službene postojanke, in preprečiti, da bi pešci na križišču prekoračili cesto ali postajali v okolici križišča. Stražnikovim navodilom se mora vsakdo pokoriti To velja tudi za vozače vozov cestne električne železnice. Prometni stražniki, ki vrše službo na cestnih križiščih, morajo stati v sredi križišča. Njim kakor tudi drugim za varstvo prometa na odrejeno cestno mesto postavljenim policijskim stražnikom se mora vsakdo umakniti. Prometna znamenja stražnikov, dana vozilom, morajo upoštevati tudi pešci. §3. Prometne prepovedi in omejitve. Uprava policije v Ljubljani, predstojništvi mestne policije v Mariboru in v Celju ter mestno načelstvo v Ptuju se pooblaščajo, da po zaslišanju mestnega načelstva, odnosno pristojnega sreskega načelstva iz varnostnih in prometnih ozirov popolnoma prepovedo ali omeje vozni promet za posamezne ceste, ulice in trge, da na posameznih mestih na poseben način urede promet in da odrede stojišča za avtobuse in izvoščke ter prostore za parkiranje. Talce prepovedi, omejitve ali ureditve »e pa smejo predpisati za državne ali banovinske ceste samo z odohrenjem banske uprave. Prepovedi, omejitve in ureditve morejo biti trajne ali začasne, kakor pri cestnih gradbah ali ob elementarnih nesrečah. Veljati morejo za vsa vozila ali samo za neko vrsto (tovorni vozovi, težki avtomobili) ali samo za neko smer. Če je potrebno, se mora v takih primerih promet napeljati na druge ceste ali drugače poskrbeti za vzdrževanje prometa. Prometne prepovedi in omejitve se morajo označiti s predpisanimi prometnimi znaki, ki jih postavijo pristojne občine ali cestne uprave na svoje stroške. Prepovedi in omejitve ne veljajo v nujnih primerih za gasilne in rešilne vozove. § 4. Varnostni otoki. Z robniki omejeni varnostni otoki so namenjeni za usmerjanje prometa in za varstvo pešcev ter ne sme nanje zapeljati nobeno vozilo. Pri varnostnih otokih na križiščih mora vsako vozilo voziti v naravnem podaljšku svoje smeri ali tako kakor kažejo prometni znaki. § 5. Vrstni red vozil. Kadar določi oblastvo za več proti istemu mestu vozečih vozil vrstni red, ali kadar tak red nastane sam ob sebi, se morajo na novo prihajajoči vozovi pridružiti zadnjemu vozu ter ni dovoljeno izstopati iz reda, vozove prehitevati ali se riniti v vrstni red. Isto velja tudi za uvrščanje vozil na stojiščih. § 6. Tovori izrednega obsega ali teže. Tovori izrednega obsega ali teže, ki se ne dado razdeliti, se smejo prevažati po mestu le med 21. uro zvečer in 7. uro zjutraj ali med 14. in 17. uro popoldne. Ako se že vnaprej ve, da bodo ovirali redni promet, se mora prevažanje naznaniti vsaj 24 ur prej upravi policije, predstojništvu mestne policije, v Ptuju mestnemu načelstvu. Glede dovolitve za transport izrednih tovorov velja točka I. navodil kraljevske banske uprave z dne 25. julija 1932., »Službeni list« štev. 524/61 iz leta 1932. II. Vprežna vozila. § 7. Brzde. Prepovedano Je voziti s konji brez brzd. § 8- Označevanje smeri. Voznik mora na križiščih označiti smer vožnjo z zamahom biča ali z roko. Kadar hoče ustaviti, mora to naznačiti z navpičnim dvigom biča ali roke. § 9- Ropot. Vozila, ki sama ali katerih tovor pri nagli vožnji delajo hud ropot, morajo voziti počasi. Železnina, pločevina in drugi slični predmeti, ki pri prevažanju povzročajo izreden ropot, se morajo naložiti ali zaviti v slamo ali na drug primeren način, da se ropot po možnosti prepreči. § 10. Razsvetljava vozil za prevoz oseb. Kočije in druga vozila za prevažanje oseb morajo biti v času javne ulične razsvetljave opremljena z dvema gorečima svetiljkama. Svetiljke naj bodo pritrjene na sprednjih straneh voza, morajo biti v dobrem stanju in imeti svetlo belo luč. III. Motorna vozila. § n- Znaki za smer na križiščih. Na križiščih mora voznik motornega vozila označiti smer vožnje posebno tam, kjer je prometni stražnik. Pri odprtih motornih vozilih se smer pokaže z močnim zamahom roke v smer vožnje. Pri zaprtih avtomobilih se smer vožnje označi s trobljo, in sicer: en kratki signal pomeni naravnost, dva na desno in trije na levo. Dopušča se, da se smer nakaže s svetlobnim znakom. Prihod se označi z enkratnim dolgim signalom. § 12. / Zloraba signalnih naprav. Prepovedano je uporabljati preglasna trobila, posebno ponoči, brez potrebe dajati signale, klicati s trobljo potnike iz hiš in v gornjih nadstropjih, ropotati z motorjem in sploh s preglasnimi in nepotrebnimi šumi kaliti mir. IV. Električna cestna železnica (tramvaj). § 13. Vožnja in hoja po tramvajski progi. Kjer je cesta tako zgrajena, da ima električna cesina železnica svojo, od vožišča vidno ločeno progo, te proge ostala vozila ne smejo uporabljati, razen za prehod na mestih, kjer jo križajo ceste. Kjer je cesta poleg tramvajske proge dovolj široka za pravilno vožnjo (vožnja po desni, pravilno srečavanje in prehitevanje), naj se brez potrebe ne vozi po tramvajski progi. Vsako vozilo se mora takoj umakniti s tramvajske proge, ko voznik zapazi, da se bliža tramvajski voz. § 14. Umikanje tramvajskim vozovom. Izjemno je dopuščeno, da se druga vozila umaknejo nasproti prihajajočemu tramvajskemu vozu na levo, če je med njima in desnim cestnim robom premalo prostora. Paziti se pa mora v takem primeru na vozila, ki prihajajo naproti. § 15. Prehitevanje tramvajskih vozov. Vožnja mimo postajališč. Kjer je med progo cestne električne železnice in desnim robom vozišča v smeri vožnje dovolj prostora za kretanje enega vozila, posebno tam, kjer dvotirna proga pelje po sredi široke ceste, je treba tramvajske vozove izjemno prehitevati na desni strani. Če to ni mogoče, se prehiti na levo, kolikor dopuščajo naproti prihajajoča vozila, sicer se pa mora s prehitevanjem počakati. Mimo vozov cestne električne železnice, ki stoje na postajališčih, smejo peljati druga vozila na oni strani, kjer ljudje vstopajo in izstopajo, le v koraku in le v taki razdalji, da občinstvo ni ogroženo. Ako se ni mogoče ogniti dovolj vstran, mora vozilo obstati, da vsi potniki vstopijo, izstopijo in odidejo z vozišča. § 16. Prednost tramvajskih vozov. Vozovi cestne električne železnice imajo na križiščih prednost pred drugimi vozili. § 17. Prekoračenje proge, čakanje občinstva na postajališčih. Če se bliža voz električne cestne železnice, ne sme nihče prekoračiti proge. Občinstvo, ki čaka na postajališčih, mora stati na hodniku ali v postajni hišici, nikjer pa ne sme ovirati rednega prometa. § 18. Dolžnosti tramvajskega osebja proti občinstvu. Tramvajsko osebje mora biti proti občinstvu vljudno in ustrežljivo in če treba, mora pomagati potnikom pri vstopanju in izstopanju, posebno slabotnim in starim osebam ter invalidom in otrokom. Skrbeti mora, da se v vozovih ohranita red in snaga. ( § 19. Vstopanje in izstopanje. Vstopa in izstopa se samo na postajališčih, in sicer oboje z desne strani v smeri vožnje. Vstopa se zadaj, izstopa spredaj. Med vožnjo je prepovedano vzpeti se na voz ali skočiti z njega. § 20. Izključitev potnikov od vožnje. Osebe, ki bi radi kake vidne bolezni ali iz drugih razlogov mogle nadlegovati sopotnike, sme sprevodnik izključiti od vožnje. Ako potnik kljub opetovanemu pozivu ne uboga, more sprevodnik zahtevati intervencijo varnostnih organov. § 21. Prepoved prenatrpanja vozov. Prtljaga. Kadar je voz popolnoma zasedem, razobesi sprevodnik napis »Z a sed en o< ter ne dovoli nikomur več vstopa. Zlasti ne sme nihče stati na stopnicah voza. Potniki se ne smejo gnesti na ploščadih, če je v notranjosti voza dovolj prostora. V vozove cestne železnice se sme jemati le manjša prtljaga, ki ne nadleguje občinstva niti ne ovira občinstva, voznika in sprevodnika pri kretanju. V notranjost voza sme potnik vzeti le manjšo prtljago, ki jo lahko drži v naročju. Večja prtljaga, kakor kovčegi, košare, večji zavoji, se mora odložiti na sprednjem delu voza ob levi strani voznika tako, da je izhod vedno prost. Ne smejo se vzeti na voz raznosila, predmeti in živali, ki imajo neprijeten duh ali ki bi mogle potnike poškodovati ali pomazati. Ako imajo potniki s seboj smučke, morajo biti na prednjem delu voza in jih držati pokoncu. Potnikom je prepovedano prijemati naprave za spuščanje toka, za signale in ostale naprave na vozovih. Sprevodnik je odgovoren za strogo izvajanje teh določil. § 22. Kajenje v tramvaju. Prepovedano je kaditi v notranjosti tramvajskega voza Na prednjem in zadnjem delu voza se sme kaditi le, če ni ta prostor popolnoma zaseden. V priklopnem vozu je dovoljeno kaditi tudi v notranjosti voza. § 23. Smer vožnje. Za tramvaj veljajo splošni predpisi glede smeri vožnje, t. j. na dvotirnih progah morajo vozovi voziti po desni strani v smeri vožnje in se morajo na izogibališčih kretati na desno. § 24. Znaki. Voznik električne cestne železnice je dolžan opozoriti občinstvo na prihod voza najmanj 30 m pred križiščem cest ali pred ovinkom. Opozarjati mora tudi vedno, kadar je na cesti oseba ali stvar, ki ovira prosto vožnjo. Tudi odhod voza mora voznik naznaniti s signalom. Kjer prehaja dvotirna proga v enotirno in na izogibališčih morata voznik in sprevodnik dobro paziti, da voz ne odpelje prej, nego se sreča z nasproti prihajajočim vozom. § 25,- Posebno previdna vožnja. Tramvajski vozniki morajo posebno previdno voziti na vseh onih mestih, ki so našteta v čl. 13. naredbe bana Dravsko banovine, navedene v uvodu. Ako voznik opazi, da proga ni prosta, mora že v razdalji 20 m od zapreke zmanjšati brzino in ustaviti voz še pred zapreko. Vozniki električne cestne železnice se morajo pokoravati odredbam varnostnih organov. § 26. Ustavljanje. Vozovi cestne električne železnice se smejo ustavljati le na postajališčih. Ne smejo obstati na križiščih in na drugih mestih, kjer bi ovirali promet, razen v primeru preteče nezgode ali neodvmljive zapreke. § 27. Prekinjanje sprevodov. Tramvajski vozovi ne smejo prekiniti vojaških čet in cerkvenih sprevodov ob Vstajenju in na Telovo ter spievodov ob velikih narodnih, društvenih in drugih svečanostih. Potrebne odredbe izda v vsakem primeru policijsko oblastvo prve stopnje. V. Kolesa (bicikli) in druga vozila. § 28. Kolesarji. Na ovinkih in križpotih ter pri prehitevanju mora kolesar paziti na pešce, ježne konje, vprežne in druge živali ter z zvoncem pravočasno opozarjata na svoj prihod. Na križiščih morajo kolesarji smer vožnje označiti z roko. Ako naj kolesar sreča vprežene vozove ali jahače, je dolžan paziti na živino in se ji izogniti. Pred izvozom iz hiš ali z zemljišč in pred uvozom vanje mora stopiti s kolesa. § 29. Bočni vozički in samokolnice. Ročne vozičke in samokolnice je dovoljeno porivati le, ako tovor vozniku ne zapira prostega razgleda. Drugače se smejo taki vozovi le vleči in mora voznik držati oje v rokah. Prepovedano je pri vožnji sedati na ročne vozičke ali puščati, da voz sam teče po strmini. Vožnja po hodnikih in pešpotih je prepovedana, kjer ni izrečno dovoljena. Samokolnice ali ročni vozički se morajo ogibati vpre-ženim vozovom in motornim vozilom. § 30. Otroški in bolniški vozički. Vožnja z otroškimi in bolniškimi vozički, dalje z otroškimi tricikli je na hodnikih dovoljena, vendar ne sme ovirati prometa pešcev. Prepovedana je zlasti vzporedna vožnja s takimi vozili. VI. Pešci. § 31. Smer hoje, križišča in varnostni prehodi. Za pešce so hodniki i-n pešpoti. Pešci naj hodijo vedno po desni strani hodnika v smeri hoje in prehitevajo levo, izogibajo se pa na desno. Na vozišče sme stopiti pešec le, kadar hoče cesto prekoračiti. Pešci za prekoračenje ceste ne smejo upo- rabljati križišč. Prekoračenje se mora zgoditi vedno naglo, previdno in v najkrajši smeri, t. j. pravokotno na smer ceete. Na cestah, ki se iztekajo v glavna ali zelo prometna križišča, se prehodni pas za pešce pred križiščem označi z dvoma črtama. Način označbe določi in označbo zaščitnega pasu izvrši mestna občina sporazumno z državnim policijskim oblastvom. Kjer je varnostni prehod na ta način označen, pešci ne smejo drugod prekoračiti ceste. § 32. Postajanje na hodnikih in pešpotih. Postajanje na hodnikih in pešpotih ovira promet. Postajanje v gručah je tam, kjer bi oviralo promet, prepovedano. Posebno je prepovedano postajati ob izhodih iz cerkev, javnih dvoran, gledališč, kinematografov in sličnih naprav. V vsakem primeru morajo oni, ki stoje na hodnikih ali pešpotih, pustiti drugim toliko prostora, da lahko gredo mimo. Prepovedana je vzporedna hoja več oseb po hodnikih in pešpotih tako, da se drugim ovira iti mimo. Postreščki, prevozniki in sploh osebe, ki javno ponujajo svojo službo ali ki javno prodajajo blago, ne smejo postajati ali posedati na hodnikih, pešpotih, prehodih in mostovih, razen na mestih, ki so jiin odkazana. § 33. Prenašanje tovorov. Prepovedano je po hodnikih in drugih za pešce določenih potih prenašati predmete, ki po svoji obliki, velikosti ali drugi lastnosti lahko nadlegujejo ali poškodujejo druge pešce. Osebe, ki take predmete nosijo, morajo hoditi po vozišču na desni strani tik hodnika ali pešpota. Tudi osebe, katerih obleka ali oprema lahko druge pomaže, ne smejo hoditi po hodnikih ali pešpotih. § 34. Sprevodi. Obhodi, pogrebi in drugi sprevodi ter vojaški oddelki smejo uporabljati hodnike in pešpote le, če je uporaba vozišča otežkočena. VII. Jezdeci. § 35. Jahanje je dovoljeno samo po voziščih. Jahati neosedlane konje ali konje, ki imajo le uzde in so brez brzd, ni dopuščeno. Jezdeci 9mejo voditi le po enega ročnega konja in morajo z njim jahati v koraku. Tudi ročni konj mora imeti uzdo z brzdami. Hlapci, ki jahajo konje na izprehod, jih ne smejo voditi po živahnih in ozkih ulicah. VIII. Živina in druge živali. § 36. Splošni ^.redplsi. Živino je treba goniti brez vsakega postajanja. Prepovedano je na javni cesti živino privezovati na naslone, ograje ali slično, Prepovedano je živino goniti po ozkih ulicah in po notranjem mestu razen na posestva ali s posestev, ki so v teh krajih. V Ptuju odredi mestno načelstvo, po katerih cestah in ulicah je prepovedano goniti živino. § 87. Konji. Konje je dovoljeno goniti po mestu skupaj največ pe dva do tri, ki morajo biti drug k drugemu privezani. Vsaka skupina mora imeti svojega gonjača. Goniti jih je treba le v koraku in na uzdi. Imeti marajo brade. § 38. Goveja živina. Goveja živina se sme po mestu voditi le v skupaj zvezanih parih. Vsak drugi par mora imeti svojega gonjača. Gonjači smejo biti le zanesljivi, in dovolj krepki ljudje. Bika je dovoljeno po mestu gnati le, ako ima zavezane oči, in ako ga vodita najmanj dva močna človeka na vrvi, ki je privezana na spodnjem delu sprednjih bikovih nog. § 39. Prevažanje živine. Male živali. Teleta in druga klavna živina se sme prevažati le nezvezana v pripravnih vozilih. Prepovedano je prevažati klavno živino na tak način, da se živina muči. Svinje in druge živali, kakor koze, ovce, purani, se po notranjem mestu ne smejo voditi, ampak se smejo samo prevažati. To pa ne velja za mesto Ptuj, ako mestno načelstvo ne odredi kai drugega. § 40. Odgovornost. Za izpolnjevanje prednjih predpisov tega poglavja so odgovorni gonjači in vozniki kakor tudi oni, po katerih nalogu živino gonijo ali prevažajo. § 41. Psi. Popadljivi psi morajo nositi nagobčnike, ki naj bodo tako prirejeni, da more pes piti, ne more pa ugrizniti. Po javnih nasadih se smejo psi voditi le na verižici ali vrvici. Psi se ne smejo jemati na tržišča, v kopališča, v kavarne, gostilne, brivnice, mesnice, trgovine z živili, druge javne prostore ter v tramvajske vozove. Prepovedano je pse puščati ponoči na ulici. Psi, ki imajo navado, da ponoči tulijo, se morajo zapreti v notranjem poslopju. Ako pes z lajanjem ali tuljenjem trajno kali nočni mir, sme oblastvo odrediti, da se odstrani. § 42. Perutnina. Petelini, gosi in dmga perutnina, ki kali nočni mir, mora biti zaprta v notranjosti poslopja. - IX. Posebna uporaba javnih cest. § 43. Načelna odredba. Cesto se smejo uporabljati na tak način, da promet, za k? terega so namenjene, ni oviran. Uporaba cest in zračnega prostora nad njimi za druge namene kakor za promet, je dopustna samo z dovoljenjem oblastva, označenega v navodilih, ki so navedena v § 6. te naredbe, in izdanim sporazumno s pristojnim policijskim, odnosno upravnim oblastvom in to poleg dovoljenja po specialnih zakonitih predpisih. § 44. Primeri posebne uporabe. Dovoljenje po 2. odst. § 43. je potrebno zlasti: 1. za postavljanje stojhic, kioskov, čakalnic, javnih telefonskih govorilnic, avtomatov, reklamnih stebrov, bencinskih tankov in postavljanje drogov in mlajev; 2. za izložbene omarice, vetrobrane, solnčne zaslone in strehe, izložbene in reklamne napise, transparentne izveske in svetlobne reklame; 3. za postavljanje vrtičev, miz, klopi, stolov in rastlinskega okrasja pred gostilnami in kavarnami, priprav za pečenje kostanja, postavljanje ročnih vozičkov za prodajo sladoleda, slaščic, klobasic in slično; 4. za snaženje hišne opreme in reklamno razobe-šanje ali razstavljanje blaga; 5. za odkladanje materiala; 6. za vsakovrstne napeljave pod cesto in nad cesto (kabli, cevi, daljnovodi, telefonske in telegrafske napeljave in slično); 7. za razobešanje visečih izveskov; 8. za stavbne odre. § 45. Pogoji za dovoljenje. V prejšnjem paragrafu navedena uporaba cest se sme dovoliti le, če s tem ni oviran javni promet, ogrožena javna varnost ali zdravje, zasenčena javna razsvetljava in če se ne kvari estetsko lice okolice. Z njo se ne smeta zapreti luč in zrak za stanovanja in obratne prostore. Dovoljenje velja samo do preklica. § 46. Razobešanje blaga in reklamnih priprav. Prodajni in drugi predmeti, razstavna okna, izveski in druga reklamna sredstva, ki se razobešajo ali razstavljajo na poslopja, na vrata, okna, ograje itd., ne smejo do višine 3 m nad hodnikom, pešpotom, cesto ali trgom moleti več nego 16 cm na te objekte. Vse to je treba postaviti tako, da ne onesnaži ali poškoduje pešcev in ne plaši vprežne živine. Tudi v višini nad 3 m ne sme moleti predmet čez hodnik. Za izjemno prekoračenje navedenih mer je potrebno posebno dovoljenje v § 43., odst. 2., navedenega oblastva. § 47. Solnčni zasloni in strehe. Solnčni zasloni in strehe se morajo napraviti tako, da so najmanj 2-50 m visoko nad hodnikom. Pri že ob- stoječih se dopušča višina najmanj 2-20 m nad hodnikom. Ne smejo imeti visečih kril izpod te višine, niti biti z nobeno stvarjo pritrjeni na tla. V nobenem primeru ne smejo segati čez rob hodnika ali pešpota. Ob dežju morajo biti solnčni zasloni in strehe spravljene. § 48. Razsvetljava razstavnih oken. Svetiljke pri prodajalniških razstavnih oknih morajo biti najmanj 2-50 m nad hodnikom. Za razsvetljavo razstavnih oken se sme uporabljati samo električna luč. § 49. Vrata in okna v pritličju. Vrata, okna, žaluzije, zaklopnice itd. v pritličju, ki se odpirajo na oesto, morajo biti vselej tako pritrjene, da ne poškodujejo pešcev ali ovirajo prometa. Okna, ki niso najmanj 2-20 m nad hodnikom, se ne smejo več napravljati tako, da bi se odpirala na cesto. Ob dežju morajo biti vsa okna, ki se odpirajo na cesto in niso najmanj 2-50 m nad hodnikom, zaprta. § 50. Gradbe in popravila. Kdor hoče pri gradbah ali popravilih uporabljati javno oesto za skladanje ali nakladanje gradiva, strojev, orodja in drugih priprav in za postavljanje stavbnih odrov, mora imeti dovoljenje po § 43. te naredbe. Zavzeti del ceste se mora v času uporabe zagraditi ali vsaj na primeren način označiti s svarili in po noči zadostno razsvetliti. Svetiljke morajo biti 1 m do 1'60 m nad zemljo in dobro pritrjene. Steklo, obrnjeno po dolžini ceste, mora biti rdeče barve. Razsvetljava trajaj od mraka do zore. Za predpisano razsvetljavo je odgovoren gradbeni vodja. § 51. Viseči stavbni odri. Viseči stavbni oder se sme napraviti In uporabljati le ob strokovnem nadzorstvu. Vrvi morajo biti konopljene ali žične in se mora njih nosilnost poprej preizkusiti. Dvigalne in spuščalne naprave morajo imeti varnostne zapornice. Zibanje odra naj se po možnosti prepreči. Pri uporabi takih odrov se mora hodnik za promet zapreti, če pa to ni mogoče, prekriti. § 52. Označevanje sveže pobarvanih predmetov. Sveže pobarvane izložbe, okna, ograje in druge predmete tik ob hodnikih in potih je treba primerno označiti, da se pešci ne umažejo. § 53. Cepljenje in žaganje drv. Cepljenje drv na javnih cestah je prepovedano. Žaganje drv je dovoljeno le za hišno porabo in le tam, kjer se prehod ne ovira in kjer ni posebno živahnega prometa. To pa velja le za take hiše, ki nimajo pripravnega prostora v drvarnici, na dvorišču ali na vrtu. Hodnik ali pešpot se ne sme za to nikdar uporabljati. Drva se smejo skladati le tik hodnika ali pešpota v širini, kakor so polena dolga, in morajo biti tako zložena, da se ne morejo podreti. Žaganje in prenašanje drv se mora takoj pričeti, delo nepretrgoma nadaljevati in čimprej dovršiti. Po dovršenem delu se mora cesta očistiti žaganja in drugih odpadkov. Prepovedano je pri takem opravilu zabijati kole v cesto. Žago ali stroj je treba postaviti tik ob hodniku, da ne ovirata prometa, in ju takoj po dokončanem delu odstraniti. Žaganje je aovcljeno le pri dnevni svetlobi in tudi poleti ne pred 7. al- po 20. uri. § 54. Razbijanje premoga, žaganje in tesanje lesa. Razbijanje premoga, žaganje in tesanje stavbnega lesa je na javni cesti prepovedano. § 55. Nakladanje in razkladanje vozov. Na javni cesti se smejo vozovi nakladati ali razkladati le tedaj, če pri hiši ni primernega dvorišča ali uvoza. Nakladanje ali razkladanje se mora pričeti takoj, ko se pripelje voz, in se mora nadaljevati in dovršiti brez prenehanja z zadostnim številom delovnih sil, potem pa voz takoj odstraniti. § 56. Dovažanje in spravljanje ledu. Z ledom naloženi vozovi se morajo pri skladanju postavljati zapored in tako, da promet ni oviran. Razbijanje in spravljanje ledu se mora pričeti takoj, ko se led pripelje in nepretrgoma nadaljevati. Ko se delo konča, je treba prostor osnažiti in posuti s peskom, pepelom ali žaganjem. Pri prevažanju ledu mora voznik z voza odpadle kose pobrati in jih naložiti nazaj na voz. § 57. Zakrivanje svetiljk in drugega. Prepovedano je z izveski, žaluzijami in sličnim zakrivati javne svetiljke, hišne številke, ulične napise in vodovodne znake'na hišah in ograjah. § 58. Prilepljanje lepakov. Prilepljanje lepakov in razglasov na javnln cestah Je dovoljeno samo na prostorih, ki so za to določeni. Prepoveduje se pritrjevati lepake na hiše, drevesa, zidovje, ograje, brzojavne in elektrovcdne drogove itd. § 59. Razdeljevanje letakov. Razdeljevanje letakov je dopustno le po predpisih zakona < tisku. Za prenašanje reklamnih napisov izdaja dovoljenj pristojno policijsko oblastvo (v Ptuju mestno ( načelstvo). | X. Zaščita javnih cest. § 60. Poškodovanje naprav. Razen dejanj, ki se kaznujejo po čl. 36. uredbe o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih, je kaznivo: ugašati svetiljke cestne razsvetljave, laziti preko ograj, ki so postavljene v varstvo javnih potov, spomenikov, nasadov in drugih naprav, samovoljno premeščati, mazati in popisovati ograje, kažipote, ulične tablice, varnostne znake, hišne številke, nasade, klopi in druge naprave in priprave, ki imajo namen varovati, označevati, vzdrževati in olepševati javne ceste in prostore ali so v občno korist, ter vsako dejanje in vsaka opustitev, s katerima se otežuje ali zapira prost pristop k njim. § 61« Postavljanje predmetov na okna itd. Predmeti, ki se postavljajo ali obešajo na okna, balkone ali na zidovje, se morajo tako pritrditi, da ne morejo pasti na cesto ali hodnik, kjer bi utegnili ogražati varnost oseb in imovine. Prepovedano je tudi kakršnekoli predmete metati skozi okno ali čez balkon na cesto ali druge javne prostore. XI. Snaga na javnih cestah, ulicah, trgih in nasadih. § 62. Splošna odredba. Snaženje in škropljenje javmn cest, ulic, potov, prehodov, trgov in nasadov mora opravljati občina. Prehode mora čistiti prav tako, kakor se čistijo hodniki in pešpoti. Hodnike in pešpote mora snažiti in škropiti lastnik, oskrbnik, hišnik, ali najemnik hiše, stavbišča ali drugačnega zemljišča ob vsej dolžini dotičnega posestva, kolikor občina sama ne prevzame te obveznosti ali čiščenja ne uredi drugače. Kjer občina ne prevzame te obveznosti, uredi način in čas snaženja in škropljenja tako, da delo ne ograža zdravstva, ne nadleguje prebivalstva in je časovno po možnosti v skladu s čiščenjem, ki ga opravlja sama. § 63. Onesnaženje javnih cest. Prepovedano je Vsako onesnaženje javnih cest, ulic, trgov, nasadov itd. Onesnaženje je tudi pisanje in risanje po zidovih, pljuvanje, izlivanje vode, pomij, nesnažne vode in smrdljivih tekočin na cestne jarke in požiralnike, opravljanje potrebe na javni ulici, izkladanje smeti in odpadkov vsake vrste ter puščanje deževnice iz pokvarjenih strešnih žlebov, najsi se to zgodi namenoma ali iz malomarnosti in najsi ima dntična cesta tlak ali ne. Vse strehe na javne ceste morajo imeti dobre žlebove 111 | snežne prestreznike. Prepovedano je metati na ceste, ulice, trge, hodnike in pešpote ter po nasadih žareče vžigalice, tleče ostanke cigar ali cigaret, papit, kostanj, in kostanjeve luščine, olupke pomaranč, jabolk, odpadke jedil in oodobno. § 64. Odlaganje snega, materiala in odpadkov. Odlagati sneg, led, material, prst, grušč, smeti in odpadke je dovoljeno le na onih prostorih, ki jih je za to določila občina. Prepovedano je metati smeti, kamenje in druge predmete v rpke, potoke, njihove pritoke in odtoke, razen če občina kje za ta namen odredi posebna mesta. § 65. Pranje in napajanje na javnih vodnjakih. Na javnih vodnjakih se ne smejo prati in ne izplako-vati posoda, perilo, zelenjava ali drugi predmeti. V strugah tekočih vod se sme prati le na onih mestih, ki jih je za to določila občina. Prav tako je prepovedano na javnih vodnjakih, razen onih na živinskih sejmih, napajati ali umivati živino. § 66. Razobešanje perila in iztepavanje stanovanjske opreme. Na javnih cestah in ulicah, na vratih, oknih in balkonih ob javni cesti je prepovedano razobešati perilo, prezračevati in iztepavati posteljno opravo, žimnice, preproge in slično. Prepovedano je od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj iztepavati stanovanjsko opremo, posebno preproge, na krajih in način, ki moti mir soseščine. § 67. Razobešanje mesa. Meso in drugi predmeti, po katerih se lahko občinstvo pomaže, se ne smejo obešati ali izlagati na zid, na vrata in okna proti javni cesti. Meso in mesni izdelki ne smejo viseti zunaj stojnic. § 68. Prevažanje mesa. Meso mora biti mdd prevažanjem zavito v snažne bele prte. Mesarjem in njihovim pomočnikom ni dovoljeno sedeti na vozu v umazanih ali krvavih oblekah in predpasnikih. Spremljevalci vozov morajo sedeti na posebnem za to pripravljenem sedežu spredaj ali zadaj, in sicer tako, da se ne dotikajo mesa. § 69. Rušenje zidovja. Pri rušenju se mora zidovje polivati z vodo, da se prepreči nadležno in zdravju škodljivo prašenje. Prst, grušč in material pri stavbah je treba nemudoma odstraniti. § 70. Vozila za prevažanje tekočin, prašljivih in smrdljivih predmetov.- Razen predpisa čl. 23. uredbe o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih se odreja, da morajo biti vozila za prevažanje tekočin nepropustna, za prevažanje predmetov, ki povzročajo prah, kakor cement, živo apno, premog, lesno oglje, grušč in podobno, tako urejena, da se material ne iztresa ali praši, za prevažanje smrdljivih predmetov, kakor so mesni in mesniški odpadki, pokvarjena živila in slično, pa v zaprtih in znotraj s pločevino obitiih koritih (trugah) ali drugih posodah. Za odvažanje fekalij, gnoja in smeti veljajo predpisi naslednjih paragrafov. § 71. Praznjenje stranišč in greznic. Greznice in gnojne jame morajo biti dobro pokrite. Čiščenje in praznjenje stranišč in greznic ter odvažanje njihove vsebine, kakor tudi odstranjevanje in odvažanje drugih smrdljivih in ostudnih predmetov je dovoljeno v notranjem delu mesta Ljubljane le od 23. do 4. ure ponoči. V zunanjem delu okoliša uprave policije v Ljubljani, v okolišu predstojništev mestne policije v Mariboru in v Celju ter v mestni občini Ptuj je dovoljeno črpanje in odvažanje navedenih predmetov s pnevmatičnimi aparati in hermetično,zaprtimi specialnimi vozovi s kovina-stimi posodami tudi izven navedenega časa. Če se v teh okoliših ne uporabljajo opisani specialni vozovi, se smejo greznice in stranišča prazniti poleti, t. j. od 1. aprila do 30. septembra, od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj, pozimi pa od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj. V notranjem delu mesta je dovoljeno odvažati fekalije vobče le s posebnim hermetično zaprtim vozom, drugod pa morajo biti vozovi in posoda, v katerih se fekalije prevažajo, tudi če se to dela ponoči, nepropustni, zaprti in zunaj očiščeni, da je vsako onesnaženje cest in širjenje smradu izključeno. Fekalije in drugi odpadki, ki povzročajo smrad, se ne smejo raztresati in razlivati na zemljiščih v notranjem delu mesta, razen kadar se to dovoli ob primernih kavtelah. § 72. Odvažanje gnoja. V notranjem mestu se sme prevažati gnoj samo z vozovi, ki jih je odobrila za ta namen občina in to le v času, navedenem v 3. odstavku § 71. te naredbe; v zunanjih delih mesta in okoliških krajih pa v pokritih in tako trdnih trugah, da se gnoj ne more raztresati in z njim onesnažiti cesta ali okužiti zrak. V krajih s popolnoma kmečkim značajem se smejo uporabljati običajni vozovi. § 73. Odvažanje smeti in kuhinjskih odpadkov. Smeti in drugi odpadki naj se v vsakem gospodinjstvu po možnosti upepelijo in upepeljeni oddajo smetarju. Smeti, pepel in druge suhe odpadke odvažajo v mestu Ljubljani občinski vozovi, ki morajo biti zgrajeni po predpisu § 70. te naredbe. Stranke smejo prinesti zaboje z odpadki pred hišo šele potem, ko je smetar naznanil prihod. Zaboji se ne smejo postavljati pred dohodom smetarja v veže ali pred hišo. Kjer še ni urejen ta način odvažanja smeti, mora biti v vsaki hiši dovolj velika in s tesno zapirajočim železnim pokrovom opremljena betonirana greznica, da se v njej smeti odlagajo in po potrebi odvažajo. Pristojna občina odloči, ali se dopušča ta način ali uvede odvažanje po načinu iz prejšnjega odstavka. § 74. Odstranjevanje odpadlih ali izlitih predmetov. Kdor pri nakladanju ali izkladanju blaga ali materiala, pri odvažanju ali prenašanju itd. onesnaži objekte, navedene v § 62., jih mora takoj očistiti, sicer bi se snaženje odredilo na stroške tistega, ki je to zakrivil. Isto velja, če kdo te objekte onesnaži s tem, da se posoda razbije ali če posoda pušča. § 75. Kidanje snega in posipanje hodnikov. Kadarkoli zapade sneg, je dolžan lastnik, oskrbnik, hišnik ali najemnik hiše, stavbišča ali drugih zemljišč ob cesti, skidati sneg s hodnika ali pešpota ob vsej dolžini posestva. Če radi snega polzi, ali kadar se napravi poledica, mora takoj posuti hodnik s peskom, pepelom ali žaganjem. Kadar zapade sneg ali se napravi poledica ponoči, se mora dovršiti snaženje in posipanje vsaj do 7. ure zjutraj. Pri neprestanem sneženju se mora hodnik ali pešpot osnažiti večkrat na dan in tako posipati, da ni nevarnosti za pešce. Sneg in led se ne smeta odmetavati v odtočne jarke, tik ob robnike, na rešetke odtočnih kanalov in na tramvajsko progo. Z dvorišč spravljeni sneg ali led se ne srne odkladati na cesto, temveč ga je treba izvoziti v vodo ali na od-kazane prostore. Sneg, ki sam zdrči ali se pomeče s strehe, morajo hišni posestniki ali druge odgovorne osebe nemudoma na svoje stroške zvoziti s ceste. Ob južnem vremenu in vobče, kadar se sneg in led tajata, je treba hodnike in pešpote po potrebi večkrat na dan očistiti luž in blata. Odtočne kanale in kanalske požiralnike mora čistiti občina tako, da odtok vode ni oviran. Občina sme po brezuspešnem opominu dati izvršiti opuščeno ali nemarno opravljeno delo na stroške odgovorne osebe. § 76. Snaženje oken. Okna visokih pritličij in gorenjih nadstropij se ne smejo snažiti na način, da bi osebe pri tem delu stale na zunanjem robu okna ali se preveč nagibale ?kozi okno. Snažilci morajo biti privezani ali na drug način zavarovani zoper padec. § 77. Snaženje znakov za orientacijo, uličnih in hišnih tablic. Napisi in znaki, ki služijo za orientacijo občinstva in so pritrjeni na hišah, posebno ulične in hišne tablice, se morajo vzdrževati v dobrem in čistem stanju. Hišni lastnik, oskrbnik, hišnik ali najemnik je odgovoren, da oni, ki je dolžan te napise in znake postaviti in vzdrževati, oskrbuje tudi čiščenje. XII. Vzdrževanje reda in miru na javnih cestah , in prostorih. § 78. Splošna odredba. Na cestah, trgih in drugih javnih ali javnosti dostopnih prostorih se morata vzdrževati mir in red. Prepovedano je posebno vsako kaljenje nočnega miru s preglasnim govorjenjem, petjem, razgrajanjem, hrupnimi vožnjami in drugim. § 79. Produkcije in obhodi. Glasbene produkcije, podoknice itd. na javnih prostorih in trgih se smejo vršiti le z dovoljenjem državnega policijskega oblastva, v Ptuju pa mestnega načelstva in le tako, da ni oviTan promet. Isto velja tudi za razne obhode in prireditve na javni ce^i, na primer Miklavževe obhode, tombole, predpustne sprevode itd. § 80. Gramofonski in radijski zvočniki, godba in obratovanje v gostilnah itd. Postavljanje gramofonskih in radijskih zvočnikov ob javnih cestah, ulicah, trgih in drugih javnih prostorih je prepovedano. Če so ti aparati nameščeni na gostilniških ali zasebnih vrtovih in dvoriščih, ne smejo imeti premočnega zvoka, po 22. uri zvečer in pred 7. uro zjutraj se pa tudi tu ne smejo uporabljati. V posebnih primerih, kakor ob slavnostnih prireditvah, sme dovoliti izjeme v § 79. navedeno oblastvo. Enako se sinejo glasoviirji, gramofoni in zvočniki v zasebnih stanovanjih pri odprtih oknih uporabljati samo do 22. ure zvečer in po 7. uri zjutraj. Prepovedano je petje v gostilnah, kavarnah in sličnih obratovalnicah pri odprtih oknih. Po 22. uri zvečer in pred 7. uro zjutraj se z godbo, petjem ali sicer z obratovanjem v takih obratovalnicah ne sme kaliti javni mir. § 81. Zapiranje prodajalniških zatvorov. Železne prodajalniške zatvore je treba spuščati tako, da se prepreči ropot, ki bi mogel vznemirjati ljudi in plašiti živino. § 82. Piščalke prodajalcev in stv^arjev. Prodajalci premoga in smetarji smejo uporabljati le piščalko ali znake, ki jih odobri, v § 79. navedeno ob-ldstvo. § 83. Dirke. Dirke z motornimi vozili v okoliših, za katere velja ta naredba, se načelno ne dovoljujejo. Izjemno se morejo dovoliti start ali cilj na cestah na mestni periferiji, ali dirke, ki bi bile posebnega ali mednarodnega pomena. Prepovedano je uporabljati mestne ulice za vajo v vožnji onim, ki niso še dosti vešči, in za nepotrebno ali nagajivo vozarjenje. * § 84 Igre. Prepovedano je na javnih cestah, ulicah, trgih Služ-benem listu kraljevske banske uprave Dravske banovine«. V Ljubljani, dne 30. maja 1083. Ban: dr. Marušič s. r. Razne naredbe. 308. Naredba upravnika policije v Ljubljani o prometnih prepovedih, omejitvah in ureditvah na področju uprave policije v Ljubljani. Na osnovi čl. 66. in 67. zakona o notranji upravi predpisujem v smislu § 3. naredbe bana Dravske banovine o zaščiti javnih cest, varnosti prometa na njih, o miru ter snagi za področja uprave policije v Ljubljani, predstojništev mestne policije v Mariboru in v Celju in mestne občine v Ptuju (mestnega cestnega reda) z dne 30. maja 1933., II. No. 9720/1., »Službeni list« štev. 307/48 iz 1. 1933., s pristankom kraljevske banske uprave Dravske banovine in po zaslišanju mestnega načelstva v Ljubljani, da veljajo na področju uprave policije v Ljubljani do nadaljnjega naslednje prometne prepovedi, omejitve in ureditve: § 1. t. Promet v Tivolskem parku. V Tivolskem parku je dovoljena vožnja z vsemi vozili in v vseh smereh ter ob vsakem času po cesti od Celovške ceste mimo velesejma in mimo brezovega gozdička do tivolskega gradu in hotela Tivoli; dalje mimo ribnika čez železniški prelaz v Nunsko ulico. Poleg tega je dovoljena kot vozna cesta pot od velesejma proti brezovemu gozdičku, ki se pri mostičku odcepi proti Koslerjevemu zidu in vodi ob njem do hotela Bellevue in po cesti mimo hotela Bellevue proti stari cerkvi v Šiški.- Po ostalih cestah in potih v okolišu Tivolskega parka je vozni promet prepovedan. Tivolski park je ozemlje, ki ga omejujejo: Cesta na Rožnik od železniškega prelaza do mestne meje, mestna meja proti severu do Vodnikove in Celovške ceste, po tej do železnice in železniška proga do Ceste na Rožnik. 2. Promet na ljubljanski grad. Za vsa vozila je dovoljena vožnja na grad in doli samo po Vozni poti na grad od Karlovškega mostu, pri čemer vozila ne smejo prekoračiti brzine 6 km na uro. Prepovedana je po tej cesti vožnja za preizkušanje motornih in drugih vozil. Ulica na grad od cerkve Sv. .Florjana je za motorna vozila prepovedana, za vozila z živalsko vprego pa dovoljena le za neobhddno potrebne vožnje za hiše in druga zemljišča ob tej cesti. 3. Za vozni promet prepovedane ulice. Vozni promet je prepovedan po naslednjih cestah in ulicah razen za potrebe stanovalcev ob njih: Židovska ulica, Nunska ulica od Gradišča do Blei-weisove ceste, Ribja ulica, Ključavničarska ulica, Krojaška ulica, Vodna steza, Puharjeva ulica od Gledališke ulice do Tyrševe ceste, dokler ne bo preurejena, Vošnjakova ulica od Bleiweisove ceste do Gosposvetske, Za Creslom. Strojarska steza in Rarvarska steza od Poljanske ceste do Kapiteljske ulice, Medarska ulica in Dvorni nasip od Frančiškanskega mosta do Dvornega trga. 4. V eni smeri dovoljena vožnja. Samo v eni smeri je dovoljena vožnja v Frančiškanski ulici, in sicer samo v smeri od Tyrševe ceste proti Miklošičevi cesti ter po Gallusovem nabrežju, to pa samo v smeri od Št. Jakobskega mosta do mosta Pod Trančo. 5. časovna omejitev prometa. Na Pogačarjevem in Vodnikovem trgu (sadni in zelenjadni trg), po Dolničarjevi ulici, Semeniški ulici in po Nabrežju 20. septembra je prepovedan vozni promet med 7. in 11. uro. 6. Tromostje (Frančiškanski most). Srednji most je namenjen samo voznemu prometu, stranska mostova pa za pešce. 7. V Šolenburgovi ulici je prepovedan promet s tovornimi vozili vsake vrste. Izvzeta so tovorna vozila za lokalne potrebe v tej ulici. Prepovedano je tudi postajanje vozil, razen kolikor je potrebno za vstopanje in izstopanje. Pešcem je prepovedano ovirati promet s postajanjem po hodnikih. To velja posebno za križišče pred poslopjem glavne pošte. 8. Parkiranje avtomobilov. Parkiranje avtomobilov je dovoljeno v naslednjih ulicah: Razširjeni del Frančiškanske ulice (za hotel »Union«); Gledališka ulica ob hišah med Knafljevo ulico in Aleksandrovo cesto (za operno gledališče); Erjavčeva cesta ob hišah nasproti dramskemu gledališču za to gledališče; Masarykova cesta pred glavnim kolodvorom na za-padni strani vzhodnega otoka; Beethovnova ulica med Knafljevo ulico in Aleksandrovo cesto v smeri proti Aleksandrovi cesti; Cigaletova ulica ob justični palači; Tabor ob Sokolskem domu; Simon Gregorčičeva ulica za bansko palačo; Št. Jakobski trg ob cerkvi nasproti poštne direkcije; Mestni trg za Robbovim vodnjakom; , Krekov trg ob pabianovi gostilni; Ruska ulica; f ~ t Pred dolenjskim kolodvorom in gorenjskim kolodvorom; Kongresni trg nasproti restavraciji Zvezda; Kongresni trg nasproti univerzi ob vremenski hišici; Lipičeva ulica za bolnico in Lipov drevored ob velesejmu. 9. Avtobusni promet in stojišča. ’ Kot postajališča za avtobuse so dovoljene naslednje ulice in trgi: Tavčarjeva ulica, Gledališka ulica od Puharjeve ulice do Gosposvetske ceste, Krekov trg, Kongresni trg nasproti restavraciji Zvezda, Borštnikov trg, Dolenjska cesta pred gostilno Češnovar. Dovoz na stojišče v Tavčarjevi ulici so vrši iz smeri Ježice po Tyrševi cesti, Trdinovi ulici in Cigaletovi ulici, odvoz po Tavčarjevi ulici in Tyrševi cesti. Dovoz na stojišče v Gledališki ulici se vrši iz smeri Št. Vida po Celovški cesti, Bleiweisovi cesti in Puharjevi ulici, odvoz po Gledališki ulici in Gosposvetski cesti. Dovoz na stojišče na Krekovem trgu se vrši iz smeri Dolenjske ceste in Stepanje vasi po Streliški ulici, iz smeri Sv. Križa in Sv. Jakoba po Komenskega ulici, Resljevi cesti in Kopitarjevi ulici. Odvoz se vrši po istih ulicah. Avtobusom, ki obratujejo na progah med Ljubljano in zunanjimi kraji, je dovoljena vožnja samo do oblastveno ugotovljenih postajališč. Prepovedana jim je pa vsaka vožnja po notranjosti mesta izvzemši za nujna popravila, nabavo goriva in izredne primere, za katere bo uprava policije dajala posebna dovoljenja. 10. Stojišča za izvoščke (avtoizvoščke in fiakarje). Kot postajališča za izvoščke (avtoizvoščke in fiakarje) so dovoljene naslednje ceste in trgi: Aleksandrova cesta, zapadno od vhoda v kino >Ideal«, Miklošičeva .cesta nasproti hotelu >Unionc, Mestni trg pred prodajalno mestne elektrarne, Masa-rykova cesta na otoku med Kolodvorsko ulico in Miklošičevo cesto, Zaloška cesta pred bolnico, vzhodno od vhoda. 11. Kolesarjenje in vožnja z ročnimi vozički. Kolesarjenje in vožnja z ročnimi vozički po hodnikih in pešpotih sta na vsem področju uprave policije prepovedana. 12. Gonja živine. Gonja živine v gručah je dovoljena v smeri nroti klavnici in sejmišču samo po naslednjih ulicah: a) iz smeri Tyrševe ceste: Pokopališka cesta, Vilharjeva cesta, Šmartinska cesta, Jegličeva cesta, Lipičeva ulica, Vrazov trg, Sv. Petra most, Ambrožev trg, Poljanska cesta; b) iz smeri Celovške ceste: Alesovčeva cesta, Černetova ulica, Janševa ulica, Podmilščakova ulica, Kobaridska ulica, Smoletova ulica, Pleteršnikova ulica, Livarska ulica, Pokopališka ulica in dalje kakor pod a); c) iz smeri Tržaške ceste: Langusova ulica, Verstovškova ulica, Groharjeva cesta, Dobrilova ulica, Trnovski most, Cerkvena ulica, Trnovski pristan, Prulski most, Prule, Gruberjevo nabrežje, Za gradom, Domobranska cesta, Poljanska cesta; č) iz smeri Dolenjske ceste: Karlovški most, Za gradom, Domobranska cesta, Poljanska cesta; d) iz smeri Stepanje vasi: Poljanski most, Poljanska cesta; e) iz smeri Most: Zaloška cesta, Vodmatski most, Ob Ljubljanici, Potočnikova cesta, Poljanska cesta j f) iz smeri Šmartinske in Savske ceste: Šmartinska cesta, Jegličeva cesta in dalje kakor pod a); g) iz smeri Glavnega kolodvora: Masarykova cesta, Jegličeva cesta in dalje kakor pod a). 13. Tranzitni promet in tranzitni težki promet. Za tranzitni promet vobče, in posebno za težki tranzitni promet naj se uporabljajo naslednje komunikacije: Krožna linija: Bleiweisova cesta—Rimska cesta—'del Emonske ceste—Cojzova cesta—Šentjakobski most—Trubarjeva ulica—Sv. Jakoba trg—del Rožne ulice—del Florjanske ulice—Karlovška cesta—Za gradom—Domobranska cesta—del Poljanske ceste—Ambrožev trg—Šentpeterski most—del Fiignerjeve ulice—del Sv. Petra ceste—Jegličeva cesta—Masarykova cesta. Radialne linije zunaj krožne linije: a) Celovška cesta, b) del Tyrševe ceste z odcepi, Vodovodna, Linhartova in Vilharjeva cesta, c) Šmartinska cesta, č) Zaloška cesta, d) del Poljanske ceste, most čez Grubarjev prekop in del Hradeekega ceste v pravcu proti Hrušici, e) Dolenjska cesta, f) Ižanska cesta, g) Opekarska cesta—Krakovski pristan—most čez Grada-ščico—Krakovski nasip, h) Cesta v Mestni log—Karunova ulica—Trnovski most—del Emonske ceste in kot odcep Cesta na Loko, i) Tržaška cesta, j) del Erjavčeve ceste— Cesta v Rožno dolino in kot odcep Cesta na Rožnik. Komunikacije znotraj krožne linije: a) Gosposvetska cesta, b) del Tyrševe ceste—Tavčarjeva ulica in Dalmatinova ulica—Komenskega ulica— del Vidovdanske ceste—Tabor—Vrhovčeva ulica, c) Metelkova ulica, č) Pražakova ulica—Slomškova ulica— Tabor—del Ftignerjeve ulice (med Taborom in Sv. Petra cesto), d) Vegova ulica, Kongresni trg—Wolfova ulica— Marijin trg—del Miklošičeve ceste (do Trga Kralja Petra) ter kot odcep del Sv. Petra ceste (do Resljeve ceste), e) Resljeva cesta—Zmajski most—Kopitarjeva ulica— Streliška ulica in Poljanska cesta. § 2. Kolikor kazniva dejanja ali opustitve iz te naredbe ne spadajo pod strožje odredbe kazenskega zakonika ali ministrske uredbe o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih, se kaznujejo po čl. 69. zakona o notranji upravi z denarno kaznijo od 10 do 500 Din, ob neplačilu denarne kazni v odrejenem roku pa z zaporom 1 do 10 dni. Kršitev predpisov § 1., točka 13., je kazniva, če je zagrešena kljub izrečni prepovedi ali zapovedi uprave policije ali njenih organov. § 3. Naredba dobi obvezno moč 30. dan po objavi v ^Službenem listu kraljevske banske uprave. Dravske banovine«. Ljubljana, dne 31. maja 1933. Upravnik policije: Kerševan s. r. 309. Naredba predstojnika mestne policije v Mariboru o prometnih prepovedih, omejitvah in ureditvah na področju pred-stojništva mestne policije v Mariboru. Na osnovi $1. 66. in 67. zakona o notranji upravi predpisujem v smislu § 3. naredbe bana Dravske banovine o zaščiti javnih cest, varnosti prometa na njih, o miru ter snagi za področja uprave policije v Ljubljani, predstojništev mestne policije v Mariboru In Celju in mestne občine v Ptuju (mestnega cestnega reda) z dne 30. maja 1933., II. 9720/1., »Službeni list« štev. 307/48 iz 1. 1933., s pristankom kraljevske banske uprave Dravske banovine in po zaslišanju mestnega načelstva v Mariboru, da veljajo na področju predstojništva mestne policije v Mariboru do nadaljnjega naslednje prometne prepovedi, omejitve in ureditve: § 1. 1. Promet v mestnem parku. Dovoljen je samo osebni promet in promet z otroškimi in bolniškimi vozički. 2. Za vozni promet prepovedane ulice. Vozni promet je prepovedan po naslednjih ulicah: Gosposka ulica, Slovenska ulica med Gosposko in Gledališko ulico, Ob jarku, Pod rotovžem, Jenkova ulica, Lekarniška ulica, Mesarska ulica, Splavarska ulica, Dravska brv, Livada, Ribiška ulica, Gospojna ulica med Koroško in Slovensko ulico, Tkalska ulica, Volkmerjeva ulioa, Minoritska ulica in Ključavničarska ulica. V teh ulicah je dovoljen samo dovoz in odvoz za hiše, ki stoje v teh ulicah in nimajo drugega dovoza in odvoza. 3. V eni smeri dovoljena vožnja. Samo v eni smeri je dovoljena vožnja v Vetrinjski ulici, in sicer v smeri od Grajskega trga proti Glavnemu trgu. 4. Za avtomobilski in težki tovorni promet prepovedane ulice. Prepovedan je avtomobilski in težki tovorni promet po Langusovi in Barvarski ulici. 5. Parkiranje avtomobilov. Parkiranje avtomobilov je dovoljeno na naslednjih Javnih prostorih: Pred kolodvorom: na Trgu Svobode in na Glavnem trgu, to pa le v okviru, ki ga določi predstojništvo mestne policije sporazumno z mestnim gradbenim uradom in mestnim tržnim nadzorstvom. 6. Tranzitni promet in težki promet. Za tranzitni promet vobče, posebno za težki promet naj se uporabljajo naslednje komunikacije: a) Aleksandrova—Kopališka—Tattenbachova—Glavni trg—državni most—Kralja Petra trg—Masarykova— Tržaška, b) Meljska ceeta, c) Koroška—Tattenbachova— Plinarniška, č) Strossmajerjeva—Gosposvetska—Vrbano-va, d) Ruška cesta in Pobrežka cesta, e) Dvofakova— Valvazorjeva — Frankopanova — Radvanjska — Pohorska, f) Valvazorjeva—Smoletova—Tvorniška, g) Stritarjeva, h) Koroščeva—Maistrova—Kopitarjeva, i) Trg Svobode— Gregorčičeva, j) Betnavska cesta južno od Stritarjeve, k) del Krekove in Trubarjeve med Strossmajerjevo in Koroščevo, 1) Prešernova ulica. 7. Stojišče za avtobuse. Za stojišče avtobusov se določa prostor na Glavnem trgu. 8. Stojišča za izvoščke. Kot stojišča za fiakarjo se določajo prostor pred glavnim kolodvorom, Aleksandrova cesta, Glavni trg pred »Veliko kavarno«, Slomškov trg pred pošto, Vodnikov trg in Kralja Petra trg. Za stojišče avtotaksijev pa se odrejajo prostor pred glavnim kolodvorom, Trg Svobode, odnosno v nočnem času Kopališka ulica ter Glavni trg pred »Veliko kavarno«. § 2. Kolikor kazniva dejanja ali opustitve iz te naredbe ne spadajo pod strožje odredbe kazenskega zakonika ali ministrske uredbe o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih, se kaznujejo po čl. 69. zakona o notranji upravi z denarno kaznijo od 10 do 500 Din v korist državne blagajne, ob neplačilu denarne kazni v odrejenem roku pa z zaporom 1 do 10 dni. Kršitev predpisa § 1., točka 6., je kazniva, če je zagrešena kljub izrečni prepovedi ali zapovedi predstojništva mestne policije ali njegovih organov. § 3. Naredba dobi obvezno moč 30. dan po objavi v »Službenem listu kraljevske banske uprave Dravske banovine«. Maribor, dne 31. maja 1933. Predstojnik mestne policije: dr. Hacin s. r. ■ «» ' 310. Naredba predstojnika mestne policije v Celju o prometnih prepovedih, omejitvah in ureditvah na področju predstojništva mestne policije v Celju. Na osnovi čl. 66. in 67. zakona o notranji upravi predpisujem v smislu § 3. naredbe bana Dravske banovine o zaščiti javnih cest, varnosti prometa na njih, o miru ter snagi za področja uprave policije v Ljubljani, predstojništev mestne policije, v Mariboru in v Celju in mestne občine v Ptuju (mestnega cestnega reda) z dne 30. maja 1933., II. No. 9720/1., »Službeni list« štev. 307/48 iz 1. 1938., s pristankom kraljevske banske uprave Dravske banovine in po zaslišanju inestnega načelstva V Celju, da veljajo na področju predstojništva mestne policije v Celju do nadaljnjega naslednje prometne prepovedi, omejitve in ureditve: § 1. 1. Za vozni promet prepovedane ulice: Zagata, ozki del ulice Za kresijo, Ozka ulica, Na okopili, Ključavničarska ulica in Vrtna ulica. 2. V eni smeri dovoljena vožnja: Gubčeva ulica od Krekovega trga v smeri proti Cankarjevi ulici in Gledališka ulica v smeri od Dečkovega trga proti Vodnikovi ulici. 3. Za promet s kakršnimikoli tovornimi vozili, bodisi praznimi ali naloženimi bodisi z živalsko vprego ali motornim pogonom ter avtobusi prepovedane ceste in ulice: Aleksandrova ulica, Gubčeva ulica, Prešernova ulica, Glavni trg, Kralja Petra cesta .do Vodnikove ulice, Koce-nova ulica in Za kresijo. Izvzeta so tovorna vozila za lokalne potrebe v teh ulicah. 4. Prepovedana je vožnja z motornimi kolesi s prikolicami ali brez prikolic na črti: kolodvor, Krekov trg, Aleksandrova ulica, Prešernova ulica ter Slomškov trg, Glavni trg, Kralja Petra cesta do Vodnikove ulice. 5. Parkiranje avtomobilov je dovoljeno na naslednjih javnih prostorih: Dečkov trg ob Narodnem domu, Kolenčeva ulica — zapadna stran, Kralja Petra cesta od izključno hiše št. 39 do Levstikove ulice (gostilna Branibor). 6. Za tranzitni promet, in posebno za tovorni promet iz Ljubljanske ceste, Ipavčeve ulice (Šmartinske ceste), Mariborske ceste, Klavniške ulice (Teharske ceste) in Brega (ceste v Laško) naj se uporabljajo: Gregorčičeva in Levstikova ulica, Vodnikova ulica in Cankarjeva cesta, Aškerčeva .ulica—Krekov trg, Razlagova ulica—Kapucinska ul.—Kapucinski most, Dečkov trg—Gosposka ulica—Slomškov trg—Kapucinska ulica—Kapucinski most. 7. Stojišča za avtobuse: Pred kolodvorom (na levi strani), pred gostilno Branibor na Kralja Petra cesti, pred gostilno Skoberne na Ljubljanski cesti. 8. Stojišča za izvoščke: avtotaksi: Krekov trg, ob hotelu Union; fiakarji: pred kolodvorom (na desni strani). § 2. Kolikor kazniva dejanja ali opustitve iz te naredbe ne spadajo pod strožje odredbe kazenskega zakonika ali ministrske uredbe o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih, se kaznujejo po čl. 69. zakona o notranji upravi z denarno kaznijo od 10 do 500 Din, ob neplačilu denarne kazni v odrejenem roku pa z zaporom 1 do 10 dni. Kršitev predpisa § 1., točka 6., je kazniva, če je zagrešena kljub izrečni prepovedi ali zapovedi predstoj-•ništva mestne policije ali njegovih organov. § 3. Naredba dobi obvezno moč 30. dan po objavi v »Službenem listu kraljevske banske uprave Dravske banovine«. Celje, dne 31. maja 1933. Predstojnik mestne policije: PUŠ 8. E, 311. Naredba mestnega načelstva v Ptuju o prometnih prepovedih, omejitvah in ureditvah v mestni občini Ptuj. Na osnovi čl. 66. in 67. zakona o notranji upravi predpisujem v smislu § 3. naredbe bana Dravske banovine o zaščiti javnih cest, varnosti prometa na njih, o miru ter snagi za področja uprave policije v Ljubljani, predstojništev mestne policije v Mariboru in v Celju in mestne občine v Ptuju (mestnega cestnega reda) z dne 30. maja 1933., II. No. 9720/1., »Službeni list« štev. 307/48 iz 1. 1933., s pristankom kraljevske banske uprave Dravske banovine, da veljajo v mestni občini Ptuj do nadaljnjega naslednje prometne prepovedi, ureditve in omejitve. § L 1. Za motorna vozila sta prepovedani: Vseh svetnikov ulica od lekarne Molitor do gostilne Mahorič in Stara ulica. 2. Vožnja s težkimi tovornimi vozili razen za potrebe dotične ulice je prepovedana po Stari ulici, Vseh svetnikov ulici in Cankarjevi ulici. 3. Za tranzitni promet in tranzitni težki promet naj se uporabljajo naslednje komunikacije: a) smer Maribor—Ormož in obratno: Dravski most—Dravska ulica—Vošnjakova ulica— Mestni vrt—Zrinjsko-Frankopanska—Ormoška cesta. b) smer Maribor—Ljutomer in obratno: Dravski most—Dravska ulica—Vošnjakova ulica— Minoritski trg—Krempljeva ulica—Florjanski trg—Miklošičeva ulica—Srbski trg—Ljutomerska cesta. 4. Za kolesarje je dovoljena samo pešpot od dravskega mosta do Tajčmanovega stolpa, desna pešpot Na pristanu proti klavnici ter desna pešpot da Ljutomerski cesti proti Rogoznici. 5. Kot stojišče za avtobuse in izvoščke se smeta uporabljati le Florjanski in Minoritski trg. § 2. Kolikor kazniva dejanja ali opustitve iz te naredbe ne spadajo pod strožje odredbe kazenskega zakonika ali ministrske uredbe o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih, se kaznujejo po čl. 69. zakona o notranji upravi z denarno kaznijo od 10 do 500 Din, ob neplačilu denarne kazni v odrejenem roku pa z zaporom 1 do 10 dni. Kršitev predpisa § 1., t. 3., je kazniva, če je zagrešena kljub izrečni prepovedi ali zapovedi mestnega načelstva ali njegovih organov. § 3. Naredba dobi obvezno moč 30. dan po objavi v »Službenem listu kraljevske banske uprave Dravske banovine«. Ptuj, dne 31. maja 1933. Po naročilu mestnega načelnika magistralni ravnatelj: Zavadlal s. r. 312. I. No. 596/5. Imenovanje komisije za pravosodni državni izpit. Gospod minister prosvete je s svojim odlokom z dne 27. maja 1933., P. br. 15027, pri izpraševalni komisiji za pravosodni državni izpit v Ljubljani postavi'.: za predsednika g. dr. Dolenca Metoda, rednega univerzitetnega profesorja, za I. podpredsednika g. dr. Škerlja Milana, rednega univ. profesorja, za II. podpredsednika in hkratu izpraševalca g. dr. Tekavčiča Frana, odvetnika, za člane izpraševalce pa gg. dr. Eberla Erika, sodnika apelacijskega sodišča, dr. Gabra Milka, sodnika apelacijskega sodišča, dr. Sajovica Rudolfa, sodnika apelacijskega sodišča, dr. Mundo Avgusta, namestnika viš. državnega tožilca, dr. Tominška Frana, odvetnika, in dr. Šviglja Antona, odvetnika, vse iz Ljubljane. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 10. junija 1933. Za bana, pomočnik: dr. Pirkmajer s. r. — ---------- 313. Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1933. II. No. 1863/3. Občina Breznica, v srezu Radovljica, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100’—, b) od 100 1 piva Din 25’—, c) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5-—, č) od goveda nad 1 letom Din 25’—, d) od goveda pod 1 letom Din 15'—, e) od prašičev Din 15'—■, f) od drobnice Din 5-—, g) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 20-—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 30. maja 1933. II. No. 8166/1. Občina Gomilica, v srezu dolnjelendavskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. občinsko trošarino po Din 100-— od 100 1 vina. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 31. maja 1933. II. No. 8052/1. Občina Ivanci, v srezu dolnjelendavskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100’—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 100-—, c) od 100 1 piva Din 50-—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 1. junija 1933. II. No. 8127/1. Občina Kapela, v srezu Ljutomer, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje trošarine: a) od 100 1 vina Din 75’—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 75-—, c) od 100 1 piva Din 50-—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5’—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 2. junija 1933- IT. No. 11.567/1. Občina Kraljevci, v srezu Ljutomer, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine: a) od 100 I vina Din 50-—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 50-—-. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 1. junija 1933. II. No. 6759/1. Občina Krplivnik, v srezu murskosoboškem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. občinsko trošarino po Din 100’— od 100 1 vina. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 1. junija 1933. ,11. No. 9389/1. Občina Kruplivnik, v srezu murskosoboškem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine: a) od 160 1 vina Din 100-—, b) od 100 I vinskega mošta Din 100’—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 30. maja 1933. II. No. 10554/1. Občina Mur. Petrovci, v srezu murskosoboškem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine: a) od 100 I vina Din 100'—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 100’—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 3. junija 1933. Izdaja kraljevska banska oprava Dravske banovine: njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga: Tiskarna »Merkur« v Ljubljani; njen predstavnik: ptmar Michdlek v Ljubljani. SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Priloga k 48. kosu IV. letnika z dne 14. junija 1933. Razglasi kraljevske banske uprave VI. No. 2364/24. 1536 Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini od 22. maja do 31. maja 1933 Po naredbi ministrstva za narodno zdravje S. br. 4948 z dne 21. marca 1930. ~.zr Srez Ostali Na novo oboleli © > 2 »a Umrli Ostanejo v oskrbi O Skupina tifuznih bolezni. Brežice 1 — — — 1 Celje » » • . 2 1 — — 3 Celje (mesto) ...... 2 — — — 2 Gornjigrad > . 1 — — — 1 Konjice * • • 1 — 1 — — Laško — 1 — — 1 Ljubljana (srez) . . • • 1 2 — — 3 Ljubljana (mesto) . . . 3 1 — — 4 Liutnme ...» 1 — — — 1 Maribor desni bree . . 2 1 1 — 2 Maribor levi bree . . . — 1 — — 1 1 — — — 1 Slovenjgradec ...... 3 2 2 — 3 Vsega . 18 9 4 — 23 škrlatiuka, — Scarlatina, Brežice 3 — — — 3 Celje 7 2 1 1 7 Dolnia Lendava ..... 3 — — — 3 Kamnik 3 12 1 2 13 •1 — — — 1 — 1 — — Krško . .*•*•••#•» 1 — — — 1 Litija • . . . 2 — 1 — 1 Ljubljana (srez) .... 1 1 — — 2 Ljubljana (mesto) . . . 5 8 6 — 7 Ljutome. 2 1 — — 3 Maribor levi breg . • . 4 — 1 — 3 Novo mesto . 1 — 1 — — Prevalje 4 — — — 4 1 — — — 1 1 — — — 1 Vsega 40 24 12 3 49 Ošpice. — M Brežice orbi 1 Hi. - 1 Vsega 1 — — - 1 Nalezljivo vnetje možganov. Meningitis ccrebrospinalis epidemica. Brežice • • • • 0 1 — — — 1 Maribor levi breg . . . — 1 — — 1 Murska Sobota . ... — 1 — — 1 Vseca . • 1 2 — — 3 Otročifnn vročica. — Sepsis puerperalis. Maribor levi breg . . . — I 1 — — 1 Novo mesto — 1 — — 1 Prevalje — | 1 — — 1 Vsega ... | — I 3 — — 3 Srez Ostali e o »•§ > ta M "d SJ Umrli Ostanejo v oskrbi O Davica. — Dipktcria ct Croup. Brežice 3 — 1 — 2 1 1 1 — 1 Črnomelj ......... — 2 — — 2 Kamnik 2 — 2 — — Kranj . 4 — 2 — 2 Kočevje ......... 2 — 1 — 1 Konjice .......... — 2 — — 2 1 — — — 1 2 3 — — 5 2 — 1 — 1 Logatec 1 — — — 1 Ljubljana (srez) .... 4 2 1 — 5 Ljubljana (mesto) . . . 4 3 1 — 6 Ljutomer 1 1 1 — 1 Maribor desni breg . . 2 3 1 — 4 Maribor levi breg . . . 4 4 2 — 6 Maribor (mesto) .... — 1 — — 1 Murska Sobota — 1 — — 1 Novo mesto » 1 — — — 1 Prevalie 2 — 1 — 1 Ptui 1 — — — 1 Šmarje pri Jelšah .... 4 1 1 1 3 Vsega . • • 41 24 16 1 48 Šen. — Erjsipelas. Brežice 1 — — — Celje ........... 1 1 — — 1 — — — Dolnja Lendava ..... 2 — 1 — Oornjigrad . 1 — — — Litija — 1 — — Ljubljana (mesto) . . . 2 1 2 — Maribor desni breg . . 1 — 1 — Maribor levi breg . . . 1 1 1 — Murska Sobota 1 — — — Novo mesto ....... 1 — 1 — Prevalie 2 — 1 — Ptui 1 1 1 — Radovljica 1 — 1 — Slovenjgradec — 1 — — Šmarje pri Jelšah .... — 1 — — Vsega . . . 16 7 9 — Krčevita odrevenelost. — Tetanus. Brežicj Celje • Maribor levi breg . . . Murska Sobota .... Šmarje pri Jelšah .... 1 1 1 1 1 1 1 1 1 2 1 Vsega 3 3 1 1 4 Steklina. — Lyssa (rabies). Prevalje • • . — 1 - 1 - Vsega 1 - 1 - Hripa — Grippe Celje (mesto) . . . 1 I i 1 — — 1 Kočevje • • • 3 — — — 3 Metlika . 2 — 2 — — Vsega 5 1 2 — 4 Otrpnjenje tilnika. — Polyomyelitis acuta. | J | 1 1 Litija ••»•iti* •« l| —1 1 Vseea 1 1| ll-l- 2 Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 6. junija 1933. III./5. 4883/1. 1560 Izkaz živalskih kužnih bolezni v območju Dravske banovine po stanju z dne 10. junija 1933. Opomba: Imena sedežev s roških načelnikov (mestnih magistratov) so natisnjena z debelejšimi, imena občin ipa z navadnimi črkami; kraji s številom okuženih dvorcev so navedeni v oklepajih. Vranični prisad: Brežice: Bojsno (Bojsno 1 dvorec), Maribor des. br.: Dežno (Varoč 1 dv.) Steklina : Brežice: Zakot (Čemeč 1 dv.). Krško: Cerklje (Krška vas 1 dv.). Maribor 1. br.: Sladki vrh (Sladki vrh 1 primer). Murska Sobota: Ša lovci (Šalo vci 1 dv.). Šmarje pri Jelšah: Kozje (Ješovec en primer). Svinjska kuga: Črnomelj: Dragatuš (Pusti gradeč 1 dvorec). Konjice: Konjice trg (Konjice trg 1 dvorec), Konjice okolica (Polena 5 dvorcev), Zreče (Radanavas (3 dvorci). Litija: Gradišče (Ješče 1 dvorec). Ljutomer: Grlava (Banovci 3 dvorci). Maribor desni breg: Sv. Martin na Poh. (Zg. Prebukovje 4 dvorci). Maribor levi breg: Sv. Peter (Trčova 1 dv.). Metlika: Metlika (Metlika 1 dv.), Rada-toviči (Gaj 1 dv.). Prevalje: Mežica (Mežica 1 dv.). Ptuj: Obrež (Obrež 1 dv.), Središče (Središče 4 dv.), Sv. Lovrenc na D ra v. polju (Sv. Lovrenc 2 dv.., Župečja vas 6 dv.). Ljubljana mesto; y dvorec. Svinjska rdečica: Litija: Moravče (Cvibno 1 dv.), Št. Lambert (Jarše 1 dv.), Temenica (Pusti Javor 1 dv.), Trebeljevo (Unajnarje 1 dv.), Vel. Gaber (Žubina 1 dv.). Ljutomer: Galušak (Kokolanjščak 1 dv.), Godemarci (Bodislavci 1 dv.), Slaptin-ci (Ziklava 1 dv.). Maribor levi breg: Bresternica (Bresternica 1 dv.) Jelovec Jelovec 1 dv.),Korena (Sp. Korena ldv.) Krčevina (Krčevina 1 dv.), Vukovski dol (Vukovski dol 1 dvorec). Prevalje: Kotlje (Podgora 1 dvorec), Št. Danijel (št. Danijel 1 dv.). Ptuj: Frankovci (Lo-peršice 1 dvorec), Sv. Lenart pri Vel. Nedelji (Sv. Lenart 1 dv.), Sv. Tomaž (Hranjigovoi 1 dv.), Šardinje (Ključa-rovci 1 dv.). Škofja Loka (sr. izpostava): Zminec (Bodovlje 1 dvorec), Stara Loka (Sv. Duh 1 dv.). Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 10. junija 1933. IV. No. 7207/2. 1514-3-2 Razglas. Razpisujem 2 mesti ustanove pokojnega Alojzija Korzike za vrtnarske vajence letno po Din 1500'—. Obe mesti sta omejeni na drugo in tretje leto va-jenčeve učne dobe s pristavkom, da se podeli ustanova vajencu šele ob začetku drugega leta njegove učne dobe in da mu ostane do konca triletne učne dobe. Če po preteku te učne dobe ne opravi štipendist vrtnarskega izpita z zadovoljivim uspehom, nima več pravice nadalje uživati ustanovnega mesta. Vajencu, ki je opravil ta izpit pravočasno, to je takoj po preteku dobe, z zadovoljivim uspehom, in ki se hoče izpopolniti v trgovski vrtnarski {'roki ter nadaljevati strokovno izobražanje v inozemstvu, se more podeliti ta ustanova še za nadaljnje tretje leto, tor,a le na podstavi potrdila inozemskga delodajalca, da je nastopil službo. Dokazati pa mora s potrdilom svojega delodajalca inozemca vsake tri mesece, da se dostojno vede v službi, da se pridno bavi z vrtnarstvom in da napreduje v stroki. Ustanova se izplača polletno, in sicer meseca januarja in meseca julija vsakega leta za nazaj. Pravico do te ustanove imajo: 1. sinovi ustanovnikovega sorodstva; 2. če teh ni, ubožni sinovi trgovskih vrtnarjev v Dravski banovini, ki so člani zadruge trgovskih vrtnarjev; 3. če teh ni, ubogi sinovi vrtnarjev '.z Dravske banovine, ki niso člani zadruge trgovskih vrtnarjev za Dravsko banovino; 4. če ni takih prosilcev, se more podeliti ustanova prosilcem sinovom Članom zagrebške ali beograjske zveze trgovskih vrtnarjev dn 5. če ni nobenega kvalificiranega prosilca pod 1. do 4., se podeli ustanova ubožnemu prosilcu, ki se izkaže, da iz veselja goji vrtnarstvo. Podelitvena pravica pripada zadrugi trgovskih vrtnarjev za Dravsko banovino. Prošnja naj se vloži pri kraljevski banski upravi Dravsko banovine, oddelek IV., najkesneje do dne 10. julija 1033. Prošnji je treba priložiti: 1. nravstveno izpričevalo prosilčevo in njegovih staršev, potrjeno po pristojnem županstvu in župnem uradu. Poglavitni pogoj podelitve je vselej, da je prosilec sam kakor tudi njegovi starši neomade-ževanega življenja; 2. rojstni (krstni) list, 3. domovinski list in 4. ubožno izpričevalo. Prošnje, ki niso opremljene po navedenih predpisih, nadalje prošnje, ki jih vlože prosilci prepozno, se ne bodo upoštevale. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 30. maja 1933. Po pooblastilu bana, načelnik prosvetnega oddelka: Kazi g. r. V. No 77/28. 1544—3—1' Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za oddajo regulacijskih del na Muri v obmejni progi za b. 1. 1933/34 prvo javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 4. julija 1933. ob 11. uri dop. v prostorih liidrotehničnega odseka tehničnega oddelka v Ljubljani, Stari trg 34/11. Pojasnila in ponudbeni pripomočki so na vpogled med uradnimi urami v pisarni hidrotehničnega odseka. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami;) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša 879.800-— Din. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novi-nah« in na razglasni deski tehničnega oddelka. Kraljevska banska uprava Dravske banovino, v Ljubljani, dne 10. junija 1033. Razglasi sodišč in sodnih oblastev S 3/33-8 1545 Postavitev pod skrbstvo. Na podlagi sklepa podpisanega sodišča z dne 26. aprila 1933., cpr. št. L 3/33, se Lah Rudolf, vžitkar v Ložu št. 18, omejeno preklicuje radi labko-mišljenosti in zapravljivosti. Za pomočnico se mu postavlja Premrov Frančiška, tovarnarjeva žena iz Martinjaka pri Cerknici. Sresko sodišče v Ložu, dne 3. junija 1933. I R 81/33—2 1548 Amortizacija. Na prošnjo Cvetko Roze, dekle v Novi vasi p. M. št. 54, se uvaja postopanje za amortizacijo hranilne knjižice Kmečke hranilnice in posojilnice v Ptuju štev. 4065 s stanjem Din 3728'—, ki ji je bila baje ukradena. Imejitelj te knjižice se poziva, da uveljavi tekom 6 mesecev, to je do 19. novembra 1933 svoje pravice, sicer se bo knjižica proglasila za neveljavno. Sresko sodišče v Ptuju, odd. I., dne 29. maja 1933. j. Og 10/33—2 1551 Uvedba postopanja za proglasitev mrtvim. Kovačič Janez, roj. 26. junija 1891., poljedelec v Bukovju, pristojen v občino Bizeljsko, je služil aktivno pri 5. domobranskem polku v Pulju, je odšel koncem julija na srbsko bojišče, odkoder ni več glasu o njem. Ker je potemtakem smatrati, da bo nastopila zakonita domneva smrti v smislu § 1 zak. z dne 13. marca 1918 št. 128 drž. z., se uvaja na prošnjo svaka Geršaka .Vinka, pos. v Bračni vasi 3, p. Bizeljsko, postopanje za proglasitev mrtvim, ter se izdaje poziv, da se o pogrešano^ poroča sodišču. Kovačič Janez se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi. Po 1. januarju 1934 bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim. Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 7. junija 1933. Og 7/33—2. 1550 Uvedba postopanja za proglasitev mrtvim. Vrčkovnik Tomaž, roj. 9. decembra 1876 pri Sv. Primožu na Pohorju, železniški delavec, pristojen v Št. Janž pri Dravogradu, je odšel 15. V. 1915 v vojaško službovanje k 87. peh. polku v Celje in se je zadnjič oglasil v oktobru 1915 iz Marije Dolinske na italijanskem bojišču. Ker je potemtakem smatrati, da bo nastopila zakonita domneva smrti v smislu § 1. zak. z dne 18. marca 1918 št. 128 drž. zak., se uvaja na prošnjo Vrčkovnik Genovefe, najemnice v št. Jederti pri Slovenjgradcu, postopanje za proglasitev mrtvim, ter se izdaje poziv, da se o pogrešancu poroča sodišču. Vrčkovnik Tomaž se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču alii drugače da kako vest o sebi. Po 1. januarju 1934 bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim. Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 7. junija 1933. E 122/33/7. 1563 Dražbeni oklic. D ne 7. julija 19 3 3. ob desetih bo pri podpisunem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga 1. k. o. Dob, vi. št. 367; 2. k. o. Področje, vi. št. 64. Cenilna vrednost: ad 1. Din 19.842'25, ad 2. Din 158.110'—. Vrednost pritikline, spadajoče k viši. 61 k. o. Podrečje: Din 3075-—. Najmanjši ponudek: ad 1. Din 13.300, ad 2. Din 107.500'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražibe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelia. ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit ua uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče na Brdu, dne 1. junija 1933. E 434/32. 1540 Dražbeni oklic. Dne 10. julija 1933. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Dolenjavas, vi. št. 1014. Cenilna vrednost: Din 30.000'—. Najmanjši ponudek: Din 20.000—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabiit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Cerknici, dne 3& maja 1933. •j* E 69/33—9. 1566 Dražbeni oklic. Dne 1 5. j u 1 i j a 1 9 3 3. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi Št. 10. dražba nepremičnin: zemljiška knjiga I. skupina: Zg. Zerjavci, vložna št. 13; II. skupina: Zg. Zerjavci, vložna št. 12; III. skupina: Sp. Zerjavci, vložna št. 73; IV. skupina: Zg. PorčiČ, vi. št. 29. Cenilna vrednost: I. skupina dinarjev 103.744-90, II. skupina Din 17.389-40, III. skupina Din 3987'80, IV. skupina Din 15.499'05. Vrednost pritikline: Din 590-—. Najmanjši ponudek: I. skupine Din 70 496-60, II. skupine Din 11.59274, III. skupine Din 3051-86, IV. skupine Din 5032-66. Pri tej skupini mora zdražitelj prevzeti brez zaračuna na najvišji ponudek stanovanjske in prevžitne pravice Uršule Ploj iz kupne pogodbe z dne 16. marca 1928., ki so cenjene v desetletnem podarku v skupnem iznosu Din 7950'—, ki so se odšteli od cenilne vrednosti. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče gv. Lenart, dne 24. maja 1933. * E 47/32—17. 4469 Dražbeni oklic. Dne 17. julija 1933. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Vrhovo, vi. štev. 277, hiša z gostilno, gospodarskim poslopjem in zemljiščem. Cenilna vrednost: Din 44.964-—, najmanjši ponudek Din 29.976-— in vlož. štev. 15. zemljiščne parcele, vredne 20.562-— dinarjev, najmanjši ponudek Din 13.708-— ter vi. št. 61 k. o. Kum-polje, zemljiške parcele, cenilna vrednost Din 9.453-—. najmanjši ponudek Din 6.302-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče Radeče, dne 29. maja 1933. •j; E 190/33. 1444 Dražbeni oklic. Dne 18. julija 193 3. dopoldne ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: hiše, kovačnice, zemljišča, zemljiška knjiga k. o. Prekopa, vložna štev. 348. Cenilna vrednost: Din 20.627-50. Najmanjši ponudek: Din 13.751-50. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče na Vranskem, dne 26. maja 1933. jj; E 405/33—6 1493 Dražbeni oklic. Dne 19. julija 1933. dopoldne ob 9-30 uri bo pni podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Palovče, polovica vi. št. 13. Cenilna vrednost: Din 6665'96. Najmanjši ponudek: Din 4443'97. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Kamniku, dne 2. junija 1933. E 169/33—7. 1414 Dražbeni oklic. Dne 19. julija 1933. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba polovice nepremičnin: zemljiška knjiga Ponikva, vi. št. 38, 227, 285 in Žagaj, vi. št. 171. Cenilna vrednost: Din 24.551-90. Vrednost pritikline: Din 1445-—. Manj bremena Din 8145'—. Najmanjši ponudek: Din 11.914'60. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče Šmarje pri Jelšah, dne 6. maja 1933- * E 466/32—15. 1443 Dražbeni oklic. Dne 19. julija 193 3. dopoldne ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Studa, vi. št. 7. Cenilna vrednost: Din 121,842-—. Najmanjši ponudek: Din 62.437-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Kamniku, dne 28. maja 1933. E Va 884/33—6 1528 Dražbeni oklic. Dne 20. julija 1933. dopoldne ob 8. uri bo pni podpisanem sodišču v sobi .št. 16 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Stepanja vas, vi. št Y> 446, hiša z nekaj zemljišča. Cenilna vrednost: Din 21.375’—. Najmanjši ponudek: Din 14.250-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Ljubljani, odd. Va., dne 27. maja 1933. E 402/33-7. 1538 Dražbeni oklic. Dne 21. julija 1933. dopoldne ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Paneče, vi. št. 108, zemljišče s hišo št. 42 in gospodarskim poslopjem v Lahovem grabnu. CeniLna vrednost: Din 21.700-36. Vrednost pritikline: Din 390-—. Najmanjši ponudek: Din 14.466-91. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Laškem, dne 6. junija 1933. •j. I 18/33—5. 1291 Dražbeni oklic. Dne 21. julija 1933. ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Slivno, vi. št. 25. Cenilna vrednost: Din 84.757-—. Vrednost pritikline: Din 11.000-—. Najmanjši ponudek: Din 56.505/—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Laškem, dne 29. aprila 1933. Vpisi v trgovinski register. Vpisale so se nastopne firme: 574. Sedež: Beograd, podružnica Ljub- ljana. Dan vpisa: 6. junija 1933. Besedilo: Jugoslovensko društvo guma »Englebert« A. D., podružnica Ljubljana. Obratni predmet: Trgovanje z avtomobilskimi gumami. Družbina oblika: Tvrdka je podružnica pri trgovačkem sudu v Beogradu od 22. aprila 1933 protokoliranega glavnega zavoda enakega imena, ki ima svoja pravila odobrena po ministrstvu trgovine in industrije pod II. br. 4261/2 od 16. februarja 1933. Delniška glavnica znaša dinarjev ^OOO.OOO'— in je razdeljena na 1000 na donosca se glasečih polno vplačanih akcij, nominale Din po 1.000-—. Družbene objave se objavljajo v službenih novinah. Za družbo se podpisuje tako, da se pod napisano, natisnjeno ali s štampiljko vtisnjeno besedilo firme podpišeta: dva člana upravnega odbora, ali en član upravnega odbora in en direktor ali en član upravnega odbora in en prokurist. Glani upravnega odbora so: Huršler Edvard v Beogradu, dr. Tartalja Emer, advokat v Beogradu, Robert Artur in Fekene Alfred, oba v Liege-u v Belgiji. Trgovinski pooblaščenec po čl. 47/1 trg. zak. za podružnico v Ljubljani je Zorman Ivan v Ljubljani, Stari trg štev. 32. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 2. junija 1933. Fii 210/33 — Rg B III 93/1. * 575. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 27. maja 1933. Besedilo: Mencinger M. in drug, trgovina z deželnimi pridelki in mešanim blagom, družba z o. z. Obratni predmet: Trgovina z deželnimi pridelki in mešanim blagom, ustanavljanje podobnih podjetij, njih nakup ali udeležba pri njih. Družbena pogodba z dne 24. maja 1933. Družba je ustanovljena za nedoločen čae. Visokost osnovne glavnice: 20.000 dinarjev. Na to vplačani zneski v gotovini: 20.000 Din. Poslovodje: Mencinger Marija, po- sestnica v Ljubljani, Pražakova ul. št. 10, Pečnik Stane, posestnik in trgovec v Stezicah št. ‘29. Za namestovanje upravičen: Družbo zastopa sfamostojno vsak poslovodja in podpisuje za njo na ta način, da napisanemu, natisnjenemu ali s pečatom odtisnjenemu besedilu tvrdke pristavi svoj podpis. Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 26. maja 1933. Fi 185/33 — Rg C V 120/1. * 576. Sedež: Ljubljana VII., Medvedova cesta 7. Dan vpisa: 12. maja 1933. Besedilo: E. Miiller. Obratni predmet: agentura in komisija z vinom. Imetnik: Evgen Miiller, trgovec v Trstu, Via Montfort 8/II. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 5. maja 1933. Fi 78/33 — Rg A VII 121/1. * 577. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 27. maja 1933. Besedilo: Franc Pogačnik družba z o. z. Obratni predmet: Trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki. Družbena pogodba z dne 19. maja 1933. Družba je ustanovljena za nedoločen čas. Visokost osnovne glavnice: dinarjev 100-000—. Na to vplačani zneski v gotovini: Din 100.600-—. Poslovodja: Pogačnik Fran v Ljubljani, Tyrševa c. 67. Za namestovanje upravičen: Družbo zastopa na zunaj, pred oblastveni in sodiščem vsak poslovodja samostojno. — Tvrdka družbe, ki je lahko od kogarkoli napisana, natisnjena, s štampiljko ali s strojem vtisnjena, podpisuje se na ta način, da pristavi pod besedilo tvrdke po en poslovodja samostojno svoj lastnoročni znak. — Za oelokupno podjetje morebiti postavljeni prokurist podpisuje tvrdko na isti način, samo da mora pristaviti svojemu znaku označbo prokure. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 26. maja 1933. Fi 181/33 — Rg C V 118/1. Vpisale so se Izpremembe ln dodatki pri nastopnih firmah: 578. Sedež: Črnomelj. Dan vpisa: 8. junija 1933. Besedilo: Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Črnomlju. Izbriše se član predstojništva dr. Ignac Malnerič, vpiše pa kot dlan pred- stojmištva Rus Fran, ravnatelj Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 8. junija 1933. Fi 29/33. — Reg. B I 20/6. * 579. Sedež: Dolnja Lendava. Dan vpisa: 26. maja 1933. Besedilo: Dolnjelendavska hranilnica d. d. v Dolnji Lendavi. Izbrišeta se člana ravnateljstva Pol* lak Josip in Ascherl Josip, vpišejo se pa novoizvoljeni člani ravnateljstva 1. Taš Dragotin, privatni uradnik v Dolnji Lendavi, 2. Brunner Bela, trgovec v Dolnj1 Lendavi in 3. dr. 'Preiss Mavro, zdravnik v Dolnji Lendavi. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, dne 26. maja 1933. Fi 173/33. — Reg B II 5/19 * 580. Sedež: Njivice pri Radečah. Dan vpisa: 8. junija 1933. Besedilo: slovensko Bratje Piatnik, nemško Gebriider Piatnik. Izbriše se prokura inž. Piatnika Viktorja iz Njivic pri Radečah. Kot nov družabnik se vpiše inž. Piatnik Viktor, industrialec na Njivicah pri Radečah, ki bo družbo zastopal in tvrdko podpisoval skupno s še po enim družabnikom ali prokuristom. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 8. junija 1933. Fi 26/33. — Reg. A I 4/9. * 581. Sedež: Stična. Dan vpisa: 8. junija 1933. Besedilo: Koščak & Trost, družba i omejeno zavezo v Stični. Vpisala se je sprememba naziva firme, ki ima odslej naslednje besedilo: »Koščak Josip, družba z omejeno zavezo v Stični«. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 8. junija 1933. Fi 20/33. - Reg. C I 114/3. Vpisi v zadružni register. Vpisali sta se nastopni zadrugi: 582. Sedež: Murska Sobota. Dan vpisa: 26. maja 1933. Besedilo: Gospodarska zadruga za Prekmurje v Murski Soboti, registrova-na zadruga z omejeno zavezo. Obrat in predmet: Zadruga ima namen pospeševati gospodarske koristi svojih članov, in to: 1. nabavljati svojim članom po ugodnih pogojih v kmetijskem obratu potrebna obratna sredstva, zlasti umetna gnojila, krme, semena, živino, stroje in orodje itd., oziroma pri nakupovanju takih predmetov za svoje člane posredovati; 2. nakupovati na lasten račun kme- tiijske stroje in orodje in jih posojati ali predajati članom; 3. vnovčevati kmetijske pridelke svojih članov ali posredovati pri prodaji takih pridelkov, posebno pa na račun članov in na svoj račun prevzeti dobavo kmetijskih pridelkov in izdelkov za državo, okraje, občine, družbe in druge velike odjemalce. 4. jemati gospodarske pridelke svojih zadružnikov v skladišča, jih predelavah in jih potem vnovčiti; 5. oskrbeti si v dosego teli namenov potrebne stavbe in tehnične naprave .n si pridobiti morda potrebno koncesijo; 6. prodajati svojim članom vino in žgane pijače v smislu obstoječih predpisov; 7. nabavljati svojim članom vse gospodarske in gospodinjske potrebščine; 8. širiti med svojimi člani strokovno znanje s poučnimi gospodarskimi shodi, predavanji, z izdajanjem primernih navodil in razstavama in jim dajati nasvete v gospodarskih zadevah; 9. zadruga more poslovati tudi z nečlani, nko je to v korist članov. Zadružna pogodba (statut) z dne 20. maja 1933. Opravilni delež znaša 100 Din. Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa še z njegovim desetkratnim zneskom. Oznanila se izvršujejo z objavo v glasilu zadružne zveze v Ljubljani (»Narodnem gospodarju« ali »Novine«), Načlstvo sestoji iz 5 zadružnikov. Člani načelstva so: 1. C5r Jožef, posestnik v Noršincih štev. 9. 2. Horvat Jožef, mlekarnar v Murski Soboti, Slov. 10, 3. Turner Peter, pečar v Murski Soboti, Turopolje 14, 4. Serec Matija, kolar v Murski Soboti, Turopolje 5, 5. Vučina Janez, krojač v Murski Soboti, Aleksandrova c. 8. Pravico zastopati zadrugo ima načelstvo. Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta skupno po dva člana načelstva. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, dne 26. maja 1933. Fi. 174/33. — Zadr. V. 48/1. * 583. Sedež: Št. Janž. Dan vpisa: 8. junija 1933. Besedilo: Vodovodna zadruga št. Janž—češence, r. z. z o. z. Obrat in predmet: Zadruga ima namen preskrbovati svojim članom za gospodarstvo in gospodinjstvo potrebno vodo ter zgraditi in vzdrževati za to potrebne naprave, predvsem zavodov. Vendar napravi zadruga samo glavne naprave, priključke na glavno cev pa si oskrbe'člani sami, oziroma jih napravi zadruga na njihov račun. Zadružna pogodba (statut) z dne 19. marca 1933. Opravilni delež znaša 100 Din. Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa z njegovim enkratnim zneskom. Oznanila se izvršujejo z enkratnim oklicem pred cerkvijo v Št. Janžu. Načelstvo sestoji iz 5 zadružnikov, člani načelstva so: Kos Anton, pas. in čevljarski mojster v Št. Janžu, Majcen Ignacij, pos. in župan ondi št. 5, Repovž Anton, posestnik ondi št. 3, Pelko Janez, pos. iz Češenc, Obaha Marko, pos. in krojaški mojster ondi, Majcen Ivan, mesar v Št. Jan/ju št. 4. Pravico zastopati zadrugo ima: načelstvo. Podpis firm: Besedilo firme podpi- sujejo skupno po dva člana načelstva. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 8. junija 1933. Fi 28/33. — Zadr. IV 58/1. Vpisale so se izpremembe In dodatki pri nastopnih zadrugah: 581. Sedež: Adlešiči. Dan vpisa: 8. junija 1933. Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Adlešičih, r. z. z n. z. Izbrisal se je načelstveni član Požek Ivan, vpisal pa novoizvoljeni član načelstva Adlešič Anton, posestnik v Adlešičih št. 20. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 8. junija 1933. Fi 4/33. — Zadr. III 19/5. * 585. Sedež: Cven. Dan vpisa: 18. maja 1933. Besedilo: Zadruga za vzrejo žrebet v Ljutomeru, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Dosedanja pravila se nadomestijo z novimi pravili, ki so bila sprejeta na rednem občnem zboru dne 23. marca 1933. Namen zadruge je pospeševanje konjereje v splošnem, uvedba rodopisne knjige ter naprava skupnih tekališč in pašnikov, obdarovanje zadružnih konj, dajanje posojil za nakup kobil in podpiranje zadružnikov z dejanji in nasveti. Opravilni delež znaša 7 Din 50 p in se mora plačati takoj pri vstopu. Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa še z njegovim pet-desetkratnim zneskom. Oznanila se izvršujejo po enkratni objavi v listu »Konjereja«. Načelstvo sestoji iz načelnika, njegovega namestnika in štirih članov načelstva. Pravico zastopati zadrugo ima načel-tvo, ki podpisuje za zadrugo tako, da pristavita zadružni tvrdki svoj lastnoročni podpis načelnik in še en član načelstva. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, dne 18. maja 1933. Fi 155/33 — Zadr. II 21/27. ❖ 586. Sedež: črmošnjice Dan vpisa: 30. maja 1933. Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Črmošnjicah, r. z. z n. z. Izbrisala sta se lizstopivša načelstvena člana Petschauer Janez in Matzelle Janez, vpisala pa novoizvoljena načelstvena člana: Aupič Franc, posestnik v Srednji vasi štev. 27, in Saraida Franc, posestnik v Črmošnji-cah št. 2. Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 30. maja 1933. Fi. 7/33. — Zadr. I 130/20. ❖ 587. Sedež: Dobrepolje. Dan vpisa: 30. maja 1933. Besedilo: Kmetijsko društvo v Dobre-poijali, r. z. z o. z. Izbrisal se je izstopivši načelstveni član Ponikvar Franc, vpisal pa novoizvoljeni član načelstva Hočevar Janez, posestnik v Mali vasi štev. 15. Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 30. maja 1933. Fi 23/33. — Zadr. I 35/26. * 588. Sedež: Dobrniče. Dan vpisa: 8. junija 1933. Besedilo: Kmetijsko društvo v Dobr-ničah, r. z. z o. z. Izbrisal se je načelstveni član Kolenc France, vpisal pa član načelstva Omahen Ignacij, župnik v Dobrničah. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 8. junija 1933. Fi 27/33. —. Zadr. II 182/12. * 589. Sedež: Fara pri Kostelu. Dan vpisa: 8. junija 1933. Besedilo: Živinorejska zadruga, r. z. z o. z. v Fari pri Kostelu. Vpiše se izprememba pravil v § 12., da se točki 13. še doda: »Otvarja prodajalne in pivnice mleka v vsej kraljevini Jugoslaviji.« Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 8. junija 1933. Fi 10/33. — Zadr. III 126/5. * 590. Sedež: Kočevje. Dan vpisa: 30. maja 1933. Besedilo: Zadruga državnih uslužbencev za nabavo potrebščin za sodni okraj Kočevje v Kočevju, r. z. z o. z. Izbrisal se je izstopivši načelstveni član Sbrizaj Franjo, vpisal pa novoizvoljeni član načelstva Oražem Stanko, obratovodja pni elektrarni v Kočevju. Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 30. maja 1933. Fi 3/33. — Zadr. II 295/9. * 591. Sedež: Križevci. Dan vpisa: 18. maja 1933. Besedilo: Kmečka hranilnica in posojilnica v Križevcih, Prekmurje, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Zadružna pravila so se izpremenila v § 18. Načelstvo sestoji odslej iz načelnika, njegovega namestnika in 4 odbornikov. Izbrišeta se dosedanja člana načelstva Čahuk Josip in Čahuk Ludvtik. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, dne 18. maja 1033. Fi 156/33. — Zadr. III. 62/11. * 592. Sedež: Krško. Dan vpisa: 30. maja 1933. Besedilo: »Nabavljačka zadruga državnih službenika za nabavku nainirnica v Krškem, r. z. z o. z.« 1. Izpremenila so se pravila. Besedilo odslej: »Nabavljalna zadruga drž. uslužbencev v Krškem, r. z. z. o. z.« Vsak član jamči odslej s podpisanim deležem in še z njegovim petkratnim iznosom. 2. Izstopil je član upravnega odbora Klobučar Karl, vstopil pa nov član upravnega odbora Metelka Alojz, služitelj v Krškem. Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 30. maja 1933. Fi 16/33 — Zadr. II 216/10. * 593. Sedež: Leskovec pri Krškem. Dan vpisa: 30. maja 1933. Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Leskovcu pri Krškem, r. z. z n. z. Izbrisal se je iastopivši načelstveni član Vrščaj Josip, vpisal pa novoizvoljeni član načelstva Pacek Anton ml., posestnik v Gorenji vasi št. 10. Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 30. maja 1933. Fi 2/33. — Zadr. I 83/18. * 594. Sedež: Maribor. Dan vpisa: 18. maja 1933. Besedilo: Nabavljalna zadruga dr- žavnih uslužbencev v Mariboru, regi-strovana zadruga z omejeno zavezo. Izbrišejo se dosedanji člani upravnega odbora: dr. Jančič Ivan, Volavšek Josip in Tušak Radivoj, vpišejo pa novoizvoljeni člani upravnega odbora: Pečnik Franc, sodnik okrožnega sodišča, Humar Ivan, višji sodni oticial in Kandus Pavel,, poštni uradnik, vsi v Mariboru. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, dne 18. maja 1933. Fi 159/33. — Zadr. II 69/49. * 595. Sedež: Maribor. Dan vpisa: 26. maja 1933. Besedilo: »Zaščita«, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Mariboru. Zadružna pravila so se izpremenila v § 1. Besedilo odslej: »Drava«, gospodar- ska zavarovalna zadruga, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Mariboru. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, dne 26. maja 1933. Fi. 184/33. — Zadr. V 40/3. * 596. Sedež: Metlika. Dan vpisa: 30. maja 1933. Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Metliki, r. z. z n. z. Izbrisala sta se izstopivša naeelstve-na člana Obrman Marko in Plut Matija. vpisala pa novoizvoljena načelstvena člana Prus Anton, posestnik v Krinači-ni št. 8, ter Plut Jožef, posestnik v Kr-vavčjem vrhu št. 9. Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 30. maja 1933. Fi 22/33. — Zadr. I. 21/82. * 597. Sedež: Novo mesto. Dan vpisa: 30. maja 1933. Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Strugah, r. z. z n. z. Izbrisal se je načelstveni član Pugelj Janez, vpisal pa načelstveni Slan Nose Anton, posestnik v Podtaboru št. 8. Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 30. maja 1933. Fi 8/33. — Zadr. I 89/16. * 598. Sedež: Novo mesto. Dan vpisa: 30. maja 1933. Besedilo: Ljudska posojilnica v Novem mestu, r. z. z n. z. Izbrisala 9ta se izstopivša člana načelstva dr. Česnik Ivan in Pioek Jurij, vpisala pa novo izvoljena člana načelstva Čerin Karol, inful. prošt, v Novem mestu, ter Staniša France, posestnik v Vinji vasi. Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 30. maja 1933. Fi 6/a3. — Zadr. III 9/16. »J- 599. Sedež: Novo mesto. • Dan vpisa: 30. maja 1933. Besedilo: Zadruga državnih name- ščencev za nabavo potrebščin v Novem mostu, r. z. z o. z. Izbrisal se je izstopivši načelstveni član Kambič Ivan, vpisal pa novoizvoljeni član načelstva Meršol Šimen, finančni inšpektor v p. v Novem mestu. Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 30. maja 1933. Fi 1/33. — Zadr. III 291/17. * 600. Sedež: Prečna pri Novem mestu. Dan vpisa: 30. maja 1933. Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Prečni pri Novem mestu, r. z. z n. z. Izbrisali se se izstopivši načelstveni člani Lavrič Anton, Pavček Ivan in Somrak Jože, vpisali pa novoizvoljeni načelstveni člani Dular Franc, posestnik v Prečni, Pavček Ivan mlajši, posestnik v Cegel-nici, in Drganc Janez, posestnik v Če-šči vasi. Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 30. maja 1933. Fi 18/33. — Zadr. III 75/5. * 601. Sedež: Ptuj. Dan vpisa: 18. maja 1933. Besedilo: »Stan in dom«, ohčc koristna stavbena in kreditna zadruga, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Ptuju. Po sklepu občnega zbora z dne 25. aprila 1933 se je zadruga razdražila in prešla v likvidacijo. Likvidatorji: Kveder Dragotin, rav- natelj meščanske šole v Ptuju. Likvidacijska firma: »Stan in dom< obče koristna stavbena in kreditna zadruga, z omejeno zavezo v likvidaciji. Podpis firme: Likvidator podpisuje likvidacijsko firmo samostojno. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, dne 18. maja 1933. Fi 161/33. — Zadr. III 49/13. * 602. Sedež: Radoviča. Dan vpisa: 30. maja 1933. Besedilo: Hranilnica in posojilnica na Radoviči, r. z. z n. z. Izbrisala sta se izstopivša načelstvena člana Novak Matija in Cesar Matija, vpisala pa novoizvoljena člana načelstva Jerman Anton, župni upravitelj v Radoviči, in Cesar Jože, posestnik v Radoviči št. 7. Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. 11* dne 30. maja 1933. Fi 1/33. — Zadr. II 24/12. * 603. Sedež: Sv. Ana v Slov. gor. Dan vpisa: 26. maja 1933. Besedilo: Hranilnica in posojilnica pri Sv. Ani v Slov. gor., rgistrovana zadruga z neomejeno zavezo. Izbriše se dosedanji član načelstva Franc Zupec, vpiše pa se novoizvoljeni član načelstva Jožef Špindler, posestnik v Zg. Ročici 39. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, dne 26. maja 1933. Fi. 182/33. — Zadr. II 74/31. * 604. Sedež: Sv. Barbara v Halozah. Dan vpisa: 18. maja 1933. Besedilo: Posojilnica pri Sv. Barbari v Halozah, registrovana zadruga z neomojeno zavezo. Izbrišeta se dosedanja člana načelstva Kokol Jožef in Kosi Mirko, vpiše pa se novoizvoljeni član načelstva Gnilšek Franc, posestnik v Gradiščah št. 62. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, odd. III., dne 18. maja 1933. Fi 157/33. — Zadr. I 103/40. 605. Sedež: Sv. Lenart v Slov. gor. Dan vpisa: 26. maja 1933. Besedilo: Zadružna elektrarna pri Sv. Lenartu v Slov. gor., registrovana zadruga z omejeno zavezo. Izbrišeta se dosedanja člana načelstva Kranjc Srečko in Križan Matija, vpišeta pa se novo izvoljena člana načelstva Pollanetz Ernest, lončar in posestnik pri Sv. Lenartu v Slov. gor., in dr. Kramberger Ludvik, zdravnik in posestnik pri Sv. Lenartu v Slov. Gor. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, dne 26. maja 1933. Fi 179/33. — Zadr. IV 7/5. * 606. Sedež: Št. Janž. Dan vpisa: 8. junija 1933. Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Št. Janžu, r. z. z n. z. Izbrisal se je član načelstva Strnad France, vpisal pa načelstveni član Razpet France, posestnik na Glineni. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 8. junija 1933. Fi 32/33. — Zadr. I 69/32. * 607. Sedež: Velike Lašče. Dan vpisa: 30. maja 1983. Besediilb: Hranilnica in posojilnica v Velikih Laščah, r. z. z n. z. Izbrisal se je izstopivši načelstveni član Ivanc Franc, vpispl pa novoizvoljeni načelstveni član Perhaj Janez, posestnik v Malih Laščah št. 7. Okrožno sodišče v Novem mostu, odd. II., dne 30. maja 1933. Fi 13/33. — Zadr. I 103/33. * 608. Sedež: Velike Lašče. Dan vpisa: 30. maja 1933. Besedilo: Kmetijska električna strojna zadruga v Velikih Laščah, r. z. z n. z. Izbrisala sta se izstopivša načelstvena člana Peček France in Ivančič Štelan, vpisala pa novoizvoljena člana načelstva Hanžič Ivan, javni notar v Vel. Laščah in Ramovš Jakob, župnik v Vel. Laščah. Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 30. maja 1933. Fi 15/33. — Zadr. III 67/5, Konkurzni razglasi 609. S 35/32 1554 Določitev naroka za prisilno poravnavo. Frezadolženec: Pevalek Josip, trgovec v Ljubljani, Krojaška ul. 5/II. Za razpravljanje in sklepanje o prisilni poravnavi, ki jo predlaga preza-dolženec, se določa narok na dan 4. julija 1933. ob 9. uri pri tem sodišču, soba št. 140. Prazadolženec mora priti k naroku osebno. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. II., dne 29. maja 1933. * 610. Sa 1/33—26 1506 Konec poravnave. Sklep Sa 1/33—24, s katerim je sodišče potrdilo poravnavo dolžnika Baloha Vinka, mizarskega mojstra v Zabreznici pri Žirovnici, je postal pravnomočen dne 9. maja 1933. Poravnalno postopanje je končano. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 15. maja 1933. * . 611. Sa 14/32-10 1547 Konec poravnave. V poravnalni stvari Cimpriča Antona, trgovca v Kočevski reki 7, se v smislu § 55. zakona o prisilni poravnavi izven stečaja proglaša postopek dovršenim, ker je odločba o odobritvi poravnave postala pravomočna. Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 9. junija 1933. * 612. Sa 2/33—61 1505 Konec poravnave. Sklep Sa 2/33—3, s katerim je sodišče potrdilo poravnavo dolžnika Osredkarja Ivana, trgovca v Kranju, je postal dne 25. aprila 1933 pravnomočen. Poravnalno postopanje je končano. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 23. maja 1933. * 613. Sa 9/33—45 1525 Potrditev poravnave. Prisilna poravnava izven konkurza dolžnice »Alpina« dr. z o. z. v Ljubljani, Masarykova cesta 14. Sodno se odobruje prisilna poravnava izven konkurza, ki jo je sklenila dolž-nica družba z o. z. »Alpina« s svojimi upniki na poravnalnem naroku dne 13. aprila 1933. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 30. maja 1933. Razglasi raznih uradov in oblastev Odd. V št. 3—703/33. 1543 Razpis. Mestno načelstvo v Ljubljani razpisuje v smislu rešenja ministrstva financ, carinski oddelek z dne 22. novembra 1932., št. 32346., mesto hišnika za zgradbo nove Carinarnice ob Vilharjevi cesti v Ljubljani, z naslednjimi pogoj*: . «r*^ 1. Prosilec mora biti jugoslovanski državljan; 2. predložiti mora dokazila o sposobnosti za manjša instalacijska dela na vodovodnih, električnih in plinskih napravah ter dokaze o sposobnosti v ravnanju s parnimi kotli in centralno kurjavo; 3. prosil#c mora biti poročen in vojaščine prost in ne sme biti star nad 40 let; 4. predložiti mora zdravniško izpričevalo, da je telesno in duševno zdrav ter nravstveno izpričevalo, da je neoporečen. \ Z mestom hišnika je zvezano prosto stanovanje v stanovanjski koloniji Carinarnice, poleg tega se mu pa določi tudi primerna nagrada za opravljanje hišniških poslov, ki bi jih moral vršiti skupaj s svojo ženo. Prošnje, opremljene z vsemi dokazili in pravilno kolkovane, je vložiti pri mestnem načelstvu v Ljubljani do 20. junija 1933. opoldne. Mestno načelstvo v Ljubljani, dno 3. junija 1933. * Narodna banka 165€ kraljevine Jugoslavije Stanje 8. junija 1933. Aktiva. Dinarjev Metalna podloga . 1.905,534.326.32 (- 1,716.896-64) Devize, ki niso v podlogi 37,519.473-89 (-f- 2,986.600-84) Kovani novec v niklju 219,613.883’— (—28,048.823'—) Posojila . . 2.307,808.375-79 (—17,131.114-60) Vrednostni papirji . . 16,451.200*— Prejšnji pred- jemi državi 1.813,942.597*62 (-j- 193.465*01) Začasni pred-jemi gl. drž. blagajni . 600,000.000*— Vrednosti re- zervn. fonda 57,742.862*10 (- 260.907*50) Vrednosti ostalih fondov ... 7,926.114*72 Nepremičnine ... . 160,075.480*35 (-f 675.802*79) Razna aktiva 72.145.355*44 (- 1,324.120.45) 7.197^68.669*28 Pasiva Dinarjev Kapital . . 180,000.000*— Rezervni fond . . . 77,948.671*20 Ostali fondi 9,701.119*03 (-f 494*32) Novčanice v obtoku . . 4.459,446.595-— (+ 6,060.640*—) Obveze na pokaz . . 936.049.821-38 (— 7,843.857-60) Obveze z rokom . . . 1.289,271.124*25 (-f- 3,250.000*—) Razna pasiva 245,341.338*37 (-46,192.370*27) 7.197,758.669*23 Obtok in obveze . . . 5.395,496.416*38 Celotno kritje . . . 35*31 °/# Kritje v zlatu . . . 33*29°/, Obrestna mera: po eakomptu sit 7K% po lom bardu • at« . 0%, Štev. 7728/1207-1933. 1466—3—3 Razglas o licitaciji. Mestno načelstvo v Mariboru razpisuje za izvršitev tapetniških in steklarskih del pri gradbi poslopja za carinsko pošto in carinske urade na glavnem kolodvoru v Mariboru III. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 13. junija 1933. ob 11. uri dopoldne v sobi štev. 5 mestnega gradbenega urada v Mariboru. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu na-pravnih stroškov dobivajo med uradnimi uradi istotam, soba štev. 3. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsoto odobrenega proračuna, ki znaša: 1. za tapetniška dela . Din 24.553'— 2. za steklarska dela . Din 168.273'88 Skupaj Din 192.82688 Pri II. licitaciji je bil dosežen za steklarska dela popust 0'5% na cene uradnega proračuna. Ponudbe je kolkovati po § 9. zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o taksah z dne 25. marca 1932., »Službene novine« br. 70/XXIX z dne 26. marca 1932. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novi-nah« in na razglasni deski mestnega načelstva mariborskega. Mestno načelstvo mariborsko v Mariboru, dne 27. maja 1933. Mestni načelnik: dr. Lipold s. r. Št. 96/3. 1459—3—3 Razpis službe. S pooblastilom ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje v Beogradu z dne 22. maja 1933., S. br. 7033, se razpisuje služba sekundarnega zdravnika VIII. skupine ali zdravnika-priprav-nika v bolnici za duševne bolezni v Novem Celju. Prošnje, pravilno kolkovane in opremljene z dokazili o izpolnjenih pogojih za sprejem v državno službo (§ 3. uradn. zakona) in o dovršeni zdravniški pripravljalni službi (stažu), je vložiti pri upravi umobolnice v Novem Celju, p. Žalec, najkesneje do 15. junija 1933. Bolnica za duševne bolezni v Novem Celju, dne 31. maja 1933. * Štev. 1869/33. 1537 Razglas. Direkcija šum v Ljubljani proda na prvi pismeni licitaciji, ki se bo vršila dne 14. julija 1933. od 11. ure dopoldne dalje v njenih uradnih prostorih v Ljubljani, Bleiweisova cesta št. 1, 7285 plm3 mehkih žagovcev in 2975 plm3 stavbenega ter jamskega lesa, izdelanega v režiji v področju šumske uprave v Bohinjski Bistrici. Izklicna cena znaša 715.820 Din. Na posebnih tiskovinah, ki se dobe obenem z vsemi ostalimi pojasnili pri omenjenih dveh uradih, pisane ponudbe je vložiti najkesneje do pričetka licitacije pri direkciji šum, kjer morajo ponudniki položiti varščino v višini 10% ponudene cene v gotovini ali pupilamo varnih papirjih. Direkcija šum v Ljubljani, dne 7. junija 1933. * Štev. 6455/11. 1558 Razpis. Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje na dan 22. junija t. 1. ob 11. uri dopoldne dobavo: 1200 kg terpentinovega mila, 2800 kg svinjske masti, 2000 kg bučnega olja, 600 kg sirove masti, 750 kg cikorije, 3500 kg riža. Dobavni pogoji pri podpisani Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 9. junija 1933. Razne objave 1561 Vabilo na 48. redni občni zbor Posojilnice v Črnomlju, registrovanc zadruge z neomejeno zav., ki se bo vršil v nedeljo, dne 25. junija 1933. ob 14. uri v zadružni pisarni z naslednjim dnevnim red o m : 1. Oitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru ter čitanje poročila o zadnji izvršeni reviziji. , 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva, potrditev letnega računa in bilance ter razdelitev čistega dobička. 4. Volitev načelstva in nadzorstva za triletno dobo. 5. Slučajnosti. Po § 19. zadružnih pravil so računski zaključek, predlogi in poročila nadzorstva članom zadruge osem dni pred občnim zborom v zadružni pisarni med uradnimi urami na vpogled. Ce prvi občni zbor ne bo sklepčen, se bo vršil po. § 33. zadružnih pravil čez pot ure na istem kraju in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki bo veljavno sklepal neglede na število zastopanih glasov. Posojilnica obrestuje hranilne vloge od 1. aprila 1933. na hranilne knjižice in v tekočem računu nevezano po 414% in vezano na trimesečno odpoved po 5 %% do preklica. Črnomelj, dne 12. junija 1933 Odbor. * 1546—3—1 Razglas. Na desetem in odnosno enajstem rednem občnem zboru delničarjev tvrdke »Kovina«, prva jugoslovanska metalur-gična industrija d. d. Maribor, z dne 27. maja 1931 in odnosno 15. decembra 1932 se je sklenilo znižanje delniške glavnice cd Din 3,750.000'— na polovico, tedaj na Din 1,875.000'— potem pre-tiskanja izdanih 75.000 delnic od dosedanje nominalne vrednosti po 200 K, odnosno D 50'— na Din 25'—. Ta sklep je bil odobren z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 20. maja 1933., VIII No. 3057/2. V smislu § 18., odst. 4., toč. 3, navedbe ministrstev za notranje zadeve, finance, trgovino, pravdo in poljedelstvo z dne 20. septembra 1889., drž. zak. št. 175, se upniki podpisane družbe pozivljejo, da prijavijo svoje terjatve družbi tekom 3 mesecev, počenši od dne, ko se bo ta razglas tretjič objavil. Maribor, 8. junija 1933. »Kovina« prva jugoslovanska metalurgična industrija d. d. Maribor. * Oklic dražbe. Dne 17. junija 1933. se bo prodalo v javnih skladiščih v Ljubljani, Tyrševa (Dunajska) cesta 33: ob 14. uri: krožna žaga, ob 15. uri: rabljena gostilniška oprava. Ljubljana,