POSEBNA PRILOGA: OBČINSKI DRUŽBENI PLAN, PRORAČUN ITD marec—april mi St. 27—28 stane 2» din Izhaja od leta 1964 namesto Občinskih razgledov, ki jih je leta 1981 začel izdajati občinski odbor SZDL Ljubljana-Stftka — Ureja uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik PAVI.E ŠEGULA, CeflovSka cesta 121 IV., soba 406 (SZDL) — UPRAVA: V. nadstropje, soba St. 24 (ZPM), telefon: 32-011 — Tiskd CZP Ljudska pravica Streho nad glavo potrebujemo takoj f \ Tovariš urednik, navzlic večjim materialnim možnostim, da si sami zgradimo stanovanja, mnogi interesenti že nekaj let nestrpno čakamo na potrebno gradbeno dovoljenje. Vse urgence so brez uspeha. Tudi na zborih volivcev ne dobimo ustreznega odgovora. Prav tako so tudi številne pritožbe na občinsko komisijo za predloge in pritožbe doslej še — brez učinka. Zadeva je toliko bolj tragična, ker gradbeni stroški I od leta do leta skokovito naraščajo, naši prihranki pa Postajajo s tem vedno manjši in brezpomembnejši. Ne mislimo živeti tisoč let in čakati v neskončnost na odo-brenje, da si sami zagotovimo streho nad glavo. To potrebujemo takoj! Ker mnogo pišete o »malem« človeku in skrbi naše družbe zanj, se v imenu nekaj sto prizadetih obračam končno tudi na uredništvo »Tribune« ter prosim, da nam čimbolj točno in jasno odgovorite na naslednja vprašanja: — Kje je vzrok, da ne dobimo lokacij in gradbenih dovoljenj? —• Kje bi lahko že letos začeli graditi? — Kateri predeli so urbanistično predvideni za gradnjo individualnih stanovanjskih hišic in katera Področja so predvidena za takojšnjo blokovno stanovanjsko gradnjo? — Zakaj in čemu se ovira tudi gradnja na podeželju, tj. na izrazito vaških oz. kmečkih območjih? — Zakaj se onemogoča htra in učinkovita gradnja montažnih hišic po vzorcu zelo uspelega naselja •Vlaje« v Skopju? V imenu vseh prizadetih J. P. v-------------------------------------------------------J V zvezi s tem dopisom smo va vprašanja. Tudi nanje vam obrnili na vse pristojne bomo poizkusili odgovoriti v e ter jih zaprosili za 6*mtelj Odgovore, ki jih tukaj ob-”"v*jamo. Ce s tem še niste tika.. ^dovoljni, nam postavite no- želji, da se začne hitreje urejati res pečera problema- Urbanizem in stanovanjska izgradnja Nobenega dvoma ni, da adbenim interesentom ne „ °Pada samo že nabavljeni mesto bliže, od zamišljene gradnje oz. lastnega stanovanja. Vznemirjanje in razbur- ,• v*, gvcuuvr v ijvjtti lij«, v/.iivrami 111 a v ~ adbeni material, temveč so janje zaradi tega je razum-gj^nsko — zaradi hitro ra- Ijivo, toda een — vedno dlje, na- KJE SO VZROKI hc resna ovira in cokla pri urejanju tega, tako nuj- „ in pomembnega vprašanja je v močno zaostajajočem If^iisUčnem urejanju tega problema, kajti gradbenih lo-'J je na celotnem območju naše občine več kot dovolj. Dr. MILOŠ LEVICNIK, predsednik sveta za urbanizem pri občinski skupščini V sedanji urbanistični dokumentaciji imamo sicer že določene zazidalne podatke, vendar pa še ne v predpisani stopnji, da bi bilo mogoče potrjevati lokacijske načrte v skladu z obstoječimi, predpisi. Nepopolna urbanistična dokumentacija pa je posledica pomanjkanja potrebnih zmogljivosti za urbanistično načrtovanje. UKREPI ZA POSPEŠITEV Zaradi pospešitve izdajanja lokacij in gradbenih dovoljenj naj občinska skupščina ukrene naslednje: • V soglasju s pristojnimi organi (tu sta demokratično odločanje in samostojnost občinske skupščine močno okrnjeni!) naj izda lokacijske odločbe za vsak predel, kjer obstoji urbanistična dokumentacija, urejena do stopnje potrjenega zazidalnega predloga. • Določijo se naj skrajni roki za potrebno dopolnitev manjkajoče dokumentacije za pospešitev izdajanja lokacijskih odločb. Ureditveni načrti se namreč lahko pospešeno obravnavajo, če obstaja potrjeni zazidalni predlog, ki dopolnjen s tehničnim projektom rabi kot temelj za (Nadaljevanje na 2. str.) Kaj je novega v tej številki PREDLOGI IN PRITOŽBE. _ Stran 2 • Urbanizem in občani • »Megrad* gradi stanovanja za tržišče • Novost: montažne družinske hiše v Stanežičah • Zakaj naj še plačujemo davke, od zemljišč, ki niso več naša? VEM - TEGA NE BOSTE OBJAVILI - Stran 3 • Zaskrbljeni smo nad napakami, ki jih še vedno delajo nekateri naši vodilni ljudje • Zakaj različna merila pri zniževanju davkov? NASI KRAJI IN LJUDJE - Stran 4 in 5 • Več čuta odgovornosti do delovnega človeka • Občinski statut in zazidalni načrt • Krajevni prispevek za vodovod PRILOGA: OBČINSKI RAZGLEDI • Značilnost letošnjega plana in proračuna • Urbanistična razstava občinskega družbenega RAZGOVORI Z VOLIVCI - Stran 2 • Odgovori občinske skupščine na predloge volivcev O Odgovori s področja javne uprave • Preživninsko varstvo kmetov • Občinski odloki in, odredbe • Zbori volivcev so dobro opravili svoje delo STKANI: 8, 9 IN • Intenzivno povečanje proizvodnje in izvoza • Investicije po posameznih panogah • Predviden razvoj posameznih panog • Kaj pa komunalne investicije? • Več sredstev za šole • Zadovoljiva zdravstvena mreža • Letošnji občinski proračun STRANI: 11 IN 12 Razgibana akcija za krajevne klube Lep uspeh naše glasbene šole Odobrena gradbišča za družinske hiš« Kaj pa vaša gradbišča? Kaj pa izrazito kmečka gradbišča? Priznanje najboljšim kulturnim skupinam Izobraževanje sindikalnih kadrov Kolektivna darila za otroke Semestralne počitnice otrok Nagradna anketa bralcev DOPISUJTE! V nekaterih krajevnih skupnostih so se pojavili posebni nabiralniki za dopisnike našega lista. Upajmo, da si jih bodo omislili tudi drugod. Vsi, katerih članki oz. slike so bile objavljene od 23. številke dalje, naj dvignejo v upravi lista, Celovška 121, V. nadstropje, soba 24, honorar. Tudi v prihodnje bomo vse objavljene članke, pisma, slike oz. risbe honorirali, zato kar pero v roke in nam pišite! Ne pozabite pa pripisati svoj točni naslov! Predlogi in pritožbe občanov URBANIZEM IN OBČANI Tovariš urednik, v Kopru nameravajo zidati italijansko osnovno šolo po enako neuspelem načrtu kot je (pred kratkim zgrajena, a sedaj že podirajoča se) osnovna šola »Finka Tomažiča«, in sicer na bivših solinah na Bonifiki, tj. na mehkem, poplavnem območju. Zaradi tega bo 1 m* šolskega prostora stal po predračunih 180.000 din, dejansko. pa še mnogo več. Potresne katastrofe v Skopju, Slavonskem Brodu in Šmartnem pri Litiji vznemirjajo tudi Ljubljančane, saj se nahajamo na izrazito potresnem območju.'Nujno je, da strokovnjaki čimprej ugotovijo kakovost tal in potresno varnost, da bomo na podlagi geotehničnega zemljevida ljubljanskega mestnega območja gradili visoke stavbe tam, kjer se bodo tla ob eventuelno močnejših potresnih sunkih najmanj majala. Dosedanja gradbena praksa v Ljubljani je že pokazala, da je na slabem terenu visoka gradnja po 1 m2 obdelave približno 100.000 din dražja kot na dobrem terenu (ker je nujno globinsko fundiranje in pilotiranje temeljev). Pri gradnji roških stolpnic je bilo npr. potrebno že kopanje posebnih vodnjakov. Navzlic temu, da stane visoka gradnja na neustreznem terenu 15 do 30 % več kakor na dobrem terenu, nameravajo v Prulah odkupiti in porušiti še skoraj nove enonadstropne stanovanjske hiše ter na tem neustreznem terenu graditi štiri do petnadstropne bloke, medtem ko imamo v neposredni bližini ljubljanskega središča, tj. v soseskah 1, 2, 4, 5, 6 in 7 v Šiški najidealnejša trdna gradbišča, ki najbolj ustrezajo za visoko gradnjo. Vprašujem se: Zakaj razmetujemo denar, ki se steka v stanovanjske sklade iz sredstev delavcev in uslužbencev, ko imamo še po 19 letih toliko delovnih ljudi in zaslužnih udeležencev NOV brez ustrezne strehe nad glavo? Zakaj ne usmerjamo razpoložljivih sredstev za stanovanjsko gradnjo tudi iz občine Center na najbližja in najugodnejša kompleksna gradbišča izven nje? Ali ni ljubljansko mestno območje ena gospodarska in življenjska celota? Ljubljanski podvozi oz. občinske meje med ljubljanskimi mestnimi občinami naj ne bodo nepremagljiv kitajski zid oz. železna zavesa. Stanovanjske investicije .se naj usmerjajo na najugodnejša območja, obstoječe stanovanjske stavbe pa se naj ustrezno vključijo v nova stanovanjska naselja, brez rušenj tako dragocenega stanovanjskega fonda in brez nepotrebnega vznemirjenja občanov. Končno še tole: Za adaptacijo ljubljanske drame bo investiranih 700 milijonov, medtem ko se bo dejanska vsota te investicije dvignila nedvomno na milijardo. Pridobitev te investicije pa bo nekaj novih garderob ter tehnično izboljšan oder. ' Vprašujem se: Koliko sredstev naše občine je neposredno oz. posredno vključeno v tako nesmiselno investicijo? Kaj pravijo k temu »naši občinski možje«? Kdo lahko zagovarja tako nezaslišano trošenje naših javnih sredstev v času, ko je na stotine težkih in neodložljivih potreb naših občanov neupoštevanih zaradi pomanjkanja potrebnih sredstev? Preveč je bilo že neodpustljivih napak in mnogo preveč predrage življenjske šole le na podlagi že storjenih napak! Preprečimo v današnjih, še več ali manj težkih življenjskih razmerah, razmetavanje naših javnih sredstev za stvari, ki bi bile v mnogo boljših gospodarskih razmerah komaj opravičljive! Danes pa niso. Menim, da bi vse razprave okrog urbanističnih in zazidalnih načrtov morali na zborih volivcev zajeti iž takih in podobnih širših, splošno družbenih interesov, ne pa da se drobnjakarsko borimo le za ozke osebne interese (ker je pač v nevarnosti »moja« hiša), vsega drugega pa ne vidimo, ali pa, da kot osebno trenotno še neprizadeti previdno molčimo, da se ne zamerimo ne Petru, ne Pavlu. O. J. Urbanizem in stanovanjska izgradnja (Nadaljevanje s 1. str.) izdajanje lokacijskih odločb za vse objekte, ki jih načrt vsebuje. Same odločbe lahko izda pristojni organ občinske skupščine. • Opozarjam pa, da tudi ta predlog za skrajšanje postopka pri izdaji lokacij ni v. skladu z obstoječimi predpisi. Zaradi tega ne moremo izdati lokacijskih odločb za Medvode in druge kraje, a marsikaj, kar že gradimo, predstavlja dejansko »dvojno« gradnjo. Po lanskem sklepu naše občinske skupščine bi morala urbanistična dokumentacija za celotno območje naše. občine biti gotova najpozneje do konca naslednjega leta, toda pri sedanjem stanju lahko v to upravičeno dvomimo. Odobrena gradbišča za družinske stanovanjske hiše (Nadaljevanje na 11. str.) MIRO STRLE, direktor gradbenega podjetja MEGRAD >>^egraE!«ffradiza tržišče Potrebujemo še več stanovanj, zlasti cenejših, kvalitetnejših in hitreje zgrajenih, zaradi tega je gradbeno podjetje Megrad zaprosilo za primerno lokacijo na območju občine Šiška ter se* lotilo študija novih stanovanjskih objektov. Rezultat teh prizadevanj je gradnja blokov za tržišče Na Jami, ki bodo vseljivi že letos. Podjetju Megrad je komunalna banka že pred letom odobrila kratkoročni kredit za potrebna obratna sredstva. Zato je lahko začelo graditi stanovanja za tržišče z lastnimi obratnimi sredstvi in ne več kot doslej, ko je bilo v vsem odvisno od investitorjev. Po zasnovah, ki jih je pripravil lastni projektivni biro bodo v teh blokih na voljo eno-, dvo- in trisobna družinska stanovanja ter garsonie-re. Projekt je študijsko obdelan tako, da omogoča z manjšimi spremembami več raznih možnosti in sicer v koristni površini od 20 pa do 78 m2. Stanovanja bodo sodobno urejena. Opremljena s centralno kurjavo in z vsemi priključki ter napravami, ki jih zahteva sodobno stanovanje. Po predvidenih izračunih bo cena za m2 površine okoli 90 tisoč dinarjev. Ker, so z gradnjo že začeli, vabi podjetje interesente, da si ogledajo dokumentacije ter izrazijo svoje želje pri sklepanju kupnih pogodb. Pri gradnji stanovanjskih objektov za tržišče se namerava podjetje podrediti potrebam potrošnika. Perspektivno gradnjo bo podjetje razvijalo tako, da bodo stanovanja dostopna potrošnikom z različnimi prejemki. Z uvajanjem vse večje mehanizacije, kompleksnih gradbišč ter izboljšano organizacijo dela bo zadoščeno omenjenim zahtevam, torej v hitrejši, kvalitetnejši in cenejši gradnji stanovanj. MARJAN JELENC, občinski sklad za komunalno urejanje zemljišč Montažne družinske hiše v Stanežicah Lanska potresna katastrofa v Skopju ter nujna potreba po hitri obnovi in nujni zagotovitvi strehe je povzročila, da so slovenska gradbena podjetja v rekordnem času nekaj mesecev zgradila v Skopju sodobno opremljeno montažno naselje »Vlaje«. Prav to pa je dalo povod, da smo končno le spoznali, da bi podobna naselja tudi pri nas lahko hitro in občutno zmanjšala stanovanjsko stisko. V zvezi s tem sta se podjetji »Jelovica« in »Edilit« kooperacijsko lotili gradnje in prodaje montažnih, sodobno opremljenih hiš v komunalno kompletno urejenih naseljih. Sodobna naselja montažnih stanovanj v Stancžičah Tudi nad kolesarsko stezo med ' Guncljami in Mednem, tj. pod vasjo Stanežiče, se že gradi tako sodobno opremljeno naselje, kjer bo okrog 300 stanovanjskih hiš. Pri Zavodu za urbanizem je že naročen zazidalni načrt, a na terenu se že vrše meritve. Vso organizacijo v zvezi s pripravo zemljišča je prevzel občinski sklad za komunalno urejanje zemljišč. Zemljišča bodo odkupljena od dosedanjih lastnikov te rtakoj plačana, medte mko bo cena odkupa zemljišč določena po medsebojnem dogovoru. Kaj pa cena stanovanja? Gradnja teh stanovanj se bo predvidoma začela že letos ter bo hitro napredovala. Stanovanja bodo sodobno opremljena, a samo naselje bo imelo tudi ustrezne komunalne ureditve. Kakšna bo cena? To je seveda prvo vprašanje interesentov. Po predračunih in izjavah predstavnikov obeh imenovanih podjetij, bi cena za eno-stanovanjsko komfortno urejeno hišo z vsemi sodobnimi instalacijami ter opremljeno kuhinjo stala 7 do 8 milijonov din, seveda s komunalnim prispevkom. MODERNIZACIJA GORENJSKE ŽELEZNIŠKE PROGE Zakaj naj še plačujemo davke od zemljišč, ki niso več naša? Nobenega dvoma ni: tudi železnica se mora modernizirati in prilogoditi potrebam hitrejšega, varnejšega in udobnejšega prevoza. Tako bo npr. modernizacija gorenjske železniške progo omogočila vlakom z električno vleko večjo hitrost in sicer od Ljubljane do Kranja 100 km na uro, naprej do Jesenic pa 70 km. Prvi električni vlak naj bi peljal po gorenjski progi za dan republike letos. Odsek proge od Ljubljane do Vižmarij bo moderniziran že do konca meseca maja, do Medvod pa do konca avgusta letos. , Modernizacija gorenjske proge zahteva med drugim odstranitev kakršnegakoli križanja železniške proge s cestami. nih razlogov še prav posebej toplo pozdravljamo. Veseli na* vsak napredek, ki nam omogoča hitrejše, varnejše in udob- Tudi vsi odcepi industrijskih nejše potovanje, ker bo nc- tirov (npr. za Litostroj itd.) se bodo morali prenesti z odprte proge na najbližjo železniško postajo. Zlasti bo pa nujno odstraniti vse ostre ovinke, ki so zelo številni posebno nn sedanji gorenjski progi. Zaradi tega so se že lani začela razna dvomno prispeval k povečanja turističnega in drugega prometa in še marsikaj, toda ... Vse bi bilo v redu, če bi železniško transportno podjetje (ŽTP) pe* teh delih upoštevalo ustavne in zakonite pravice naših občanov ter bi takoj ali vsaj pred pripravljalna dela za rekon- pričetkom teh del izvršilo Z'*' strukcijo gorenjske proge, ki bo letos elektrificirana od Ljubljane do Jesenic, tj. v dolžini 65 km. V prav skopih 1 te sedali smo vas seznanili z novico, ki jo vsi občani naše občine iz raz- konito predpisan prenos lastniških in uživalnili pravic »d sedanjih lastnikov na ŽTP. Dejansko pa je ŽTP enostavno zapeljalo svoje buldožerje nn tujo, obdelano zemljo tet (Nadaljevanje na 12. str.) — 11**1" n** finali* objavili Zaskrbljeni moramo biti nad napakami ki jih še vedno delajo nekateri naši vodilni ljudje Tovariš urednik, v prvi letošnji številki Vašega lista ste popolnoma prezrli novoletno poslanico predsednika SFRJ, maršala Tita. Menim, da bi lahko objavili iz nje vsaj ta stavek: »Ce bi že morali biti nad Čem zaskrbljeni, potem vsekakor nad napakami, ki jih še vedno delajo nekateri naši ljudje, zlasti posamezni vodilni, kar povzroča ogorčenje uaših občanov.« Domnevam, da si tega ne upate objaviti, niti komentirati. Podpisal se ne bom, saj veste, da v takih primerih hi priporočljivo. -?- naš dnevni in tedenski tisk ter RTV. S tem pa ni rečeno, da si ne upamo javno spregovoriti o zadevah, na katere nas z vso zaskrbljenostjo celo ob vstopu v novo leto opozarja sam maršal Tito. Ne trdimo, da takih zaskrbljujočih primerov ni na območju naše občine, toda ko nam v svojih novoletnih čestitkah predsednik SFRJ daje splošen zunanje in notranje politični pregled in oceno doseženih uspehov, ne ugotavlja samo, da smo lahko zaskrbljeni le zaradi napak, ki jih še vedno delajo posamezni vodilni ljudje, kar povzroča nezadovoljstvo naših občanov. Tovariš Tito pravi tega nakazujejo tudi plenumi CK ZKJ, SZDL in drugi, temveč na liniji osebnega oportunizma in strahospoštovanja, na liniji biciklizma kot je že v času osvobodilne borbe tovariš Boris Kidrič zelo daleko-vidno ostro obsodil vse tiste, ki oportunistično krivijo hrbet navzgor ter brezčutno, dikta- torsko pritiskajo navzdol na podrejene »male« ljudi. Menim, da prav taki tovariši in tovarišice, ki imajo zgoraj omenjene značilnosti »ovac ali biciklistov«, povzročajo v današnji družbeni stvarnosti s takim svojim postopkom in zadržanjem vsem nam občutno škodo. Oportunistično skrivanje Nedvomno je res potrebno nekaj osebne korajže in globlje osebne zavzetosti za določeno pravično in obče koristno zadevo, če jo želimo realizirati. Nedvomno tudi ni brez vsake nevarnosti in osebnih neprijetnosti, če hočemo izpolnjevati maršalovo novoletno naročilo, toda tudi juriša-nje na okupatorjeve bunkerje, sama borba s puško v roki ali ilegalno delo v času osvobodilne borbe niso bili brez vsake nevarnosti. Tudi borba za izgradnjo socializma danes ni brez neprijetnosti. Toda še večjo nevarnost za nas vse predstavlja oportunistično skrivanje na položajih ali strahopetni beg pred prevzetimi družbenimi odgovornostmi, ki so nam bile zaupane, saj z napačnimi in obsojanja vrednimi lastnostmi »ovac oz. biciklistov« dejansko uničujemo velike pridobitve naše osvobodilne borbe, ker s takim zadržanjem rušimo zaupanje množic v naša družbena stremljenja ter končno — postavimo odločno, jasno in odkrito — rušimo sam naš socializem. Zaključek Napak posameznih vodilnih ljudi ne bo, če ne bo naših napak. Zato ne bodimo »ovce ali biciklisti«, temveč občani, ki se zavedamo svoje lastne soodgovornosti za vse napake in nepravilnosti, ki se pojavljajo kjer koli. Pavle Šegula Zakaj tako? ODGOVOR: Prejšnja številka je bila posvečena predvsem javni razpravi o osnutku občinskega statuta, zato smo morali marsikaj izpustiti, med drugim tudi novo-letno poslanico maršala Tita, ki jo je pa itak objavil ves v zvezi s tem tudi: »O tem smo doslej že veliko govorili na plenumih CK ZKJ, SZDL in drugod. Glede na te napake moramo ostati budni tudi v prihodnje in onemogočiti, da bi talil pojavi škodili skupnosti.« Zakaj različna merila pri zniževanju davkov Javno vprašanje Prav v zvezi s tem naročilom predsednika SFRJ dovolite, dragi anonimni tovariš, da Vas javno vprašam: — Kako konkretno Vi sa-h>i osebno izpolnjujete to novoletno naročilo predsednika Tita? Kako konkretno osebno spremljate take napake? '— Kako Vi sami osebno konkretno onemogočate, da bi take napake škodile skupnosti? Dovolite, če se že ob suhem in dobesednem navajanju Titovih besed tako strahopetno skrivate za anonimnostjo, potem resno dvomim, da ste sposobni kdajkoli in kjerkoli ^avno s prstom pokazati na take nepravilne pojave ter ukreniti karkoli, da bi jih onemogočili. S svojim anonimnim pismom pa hočete, da urednik lista javno v tisku komentira to pomembno izjavo maršala Tita. Odgovor je kaj preprost Tudi pri nas se pojavljajo 'ak° in podobne napake, in s>cer v večjem ali manjšem £“S«6u. O tem ne dvomimo, z uvedbo delavskega in družbenega samoupravljanja n s tem javne družbene kon-role na vseh območjih na-_cga dela in udejstvovanja bi tPr'lv nihče "ne mogel delati kkih in podobnih napak, niti P^vzročau upravičenega ogor-pnJa naših občanov, če bi uvariši in tovarišice, ki so izvoljeni v razne samoupravne organe na vseh področjih našega dela in življenja zavestno in s potrebnim čutom odgovornosti vršili prostovoljno prevzete naloge. Tudi 61. člen zvezne ustave pravi: »Vsak občan je dolžan vestno opravljati javno in drugo družbeno funkcijo, ki mu je zaupana, in je za opravljanje funkcije osebno odgovoren.« Kaj se dejansko dogaja? ^enim, da je Bojan Ada- Dejansko je tako! Skoraj »bič " v svojih žebljicah (Delo ni človeka, ki bi ne kritiziral, Ji” SfvolvTctn0 nas.b ijudii ko je na jah> zasedanjih, skupščinah lo anSnje: kaj danes bistve- jtd — previdno molči. Ne p. {Prispeva k napredku Rarrio to! Obenem se potrudi, osnega standarda, hudo- da poslušno kima in pritrjuje sn° odgovoril: vsemu in sploh vlaga velike »Stcvii-.. i napore, da — ostane na liniji, 'o " OVCC’ anonim- toda ne na liniji, ki jo je za-•‘“avljajo, sicer pa vzor- črtal v svoji novoletni posla-Poslušajo in kimajo.« niči tovariš Tito, ki jo razen Tovariš urednik, občinska uprava za dohodke je znižala davke nekaterim kmetom, vendar so bila merila za to zelo neenaka In brez upoštevanja osnovnega načela: nagrajevanja po delu. Ce pogledamo po naših vaseh, po naših kmetijah, vidimo zelo velike razlike. Čeprav delamo vsi pod istimi pogoji in na enaki zemlji, nekateri dobro obdelamo zemljo. Precej pridelamo ter dajemo skupnosti, kar največ moremo. Lepo urejen dom, televizija in avto so vidni dokazi našega napredka. Ali ni lepo gledati urejen kmečki dom s cvetjem na oknih? Kako žalostno je, ko zraven takih domov razpadajo trdni kmečki domovi tistih, ki navzlic obilnim družinam svojo zemljo zelo slabo obdelajo ali pa jo puste deloma celo neobdelano. Pričakovati bi bilo, da bo tisti, ki zemlje ne obdela ali jo slabo obdela, dobil družbeno kazen, ker zanemarja svoj poklic in zemljo terv jc cokla napredku v kmetijstvu. Toda temu ni tako! Tega proglase za reveža in mu znižajo celo davke. Obrabno bi moral biti prav napreden in marljiv kmet nagrajen, toda čeprav pri nas nagrajujemo pridne delavce po učinku, to ne velja za kmeta. Tudi po vsem svetu nagrajujejo napredne kmetovalce, pri nas pa uživajo podporo v obliki davčnih olajšav tisti kmetovalci, ki so proti napredku, proti lastni ali skupni zemlji. Za vse kmetovalce, ki se bavijo samo s kmetijstvom, so davki dejansko nekoliko previsoki in zavirajo boljšo proizvodnjo. Prav je, da se upoštevajo upravičene socialne razmere, toda povsod osvojeno načelo o nagrajevanju po delu bi zaradi tega ne smeli zanemariti. Naj bo nagrajen tudi priden, napreden kmetovalec, da bo še več pridelka, manj puste, neobdelane ali slabo obdelane zemlje, da bo zemlja dejansko dajala skupnosti, kar bi lahko in morala dajati. Na kmeta prav tako negativno deluje negotovost v pogledu višine obdavčenja. Mar ne bi dosegli boljše rezultate, ko bi kmet za določeno dobo vnaprej vedel za svoje obveznosti, ne pa da zve tb vedno šele ob koncu leta t^r dela in živi vedno v negotovosti. (Nadaljevanje na 12. str.) Marljivega in naprednega kmeta jc treba nagraditi Naši kraji in ljudje BUKOVICA • Deset dobro obiskanih predavanj je organizirala krajevna organizacija SZDL v letošnji zimski sezoni. Predavanja so bila zelo poučna in kvalitetna ter so pritegnila veliko število slušateljev. Povprečno jih je bilo nad 80, enkrat pa celo 139. Zlasti je bilo med mladino veliko zanimanja za zdravstvena, politična, potopisna in druga predavanja. • Proslava 8. marca je pri nas že tradicionalna. Tudi letos je bila proslava s kratkim kulturnim programom ter družabnim večerom. Za uspelo prireditev gre vse priznanje krajevni sekciji za družbeno aktivnost žena, ki jo vodi tovarišica Meta Sršen. • Občni zbor RK. Pred kratkim smo ponovno usta- novili krajevno organizacijo RK. Zdaj ima RK pri nas nad 200 članov ter dobro vodstvo. Tako bodo v prihodnje tudi akcije krvodajalcev še mnogo bolje organizirane. Podmladek RK na šoli v Utiku bo pa imel v prihodnje boljšo povezavo z nami. • Vodovod se bliža tudi vasem v naši krajevni skupnosti, česar smo vsi veseli, saj je po ugofovitvah sanitarne inšpekcije voda iz vodnjakov od leta do leta slabša zaradi vse večje uporabe umetnih gnojil v kmetijstvu. Tako bosta krajevni skupnosti Vodice in Bukovica dobili letos 48 milijonov posojila v ta namen. Na bukovškem hribu bo zgrajen zbirni rezervoar ter s tem dana možnost postopnega uresničevanja tega načrta. DRAVLJE Več čuta odgovornosti do delovnega človeka Dne 23. marca so Draveljčanl ponovno do zadnjega kotička napolnili dvorano, v kateri je bil zbor volivcev. Uvodoma so le »formalno in mimogrede« glasovali — za vsebinsko neznane dokopčne spremembe osnutka občinskega statuta. Organizatorjem zbora volivcev gre polna pohvala in priznanje za res vsestransko in skrbno tehnično pripravo na razpravo o osnutku zazidalnega načrta sosesk G in 7. Zal pa je bila zanemarjena prav tako nujna politična priprava. Posledice seveda niso izostale. Samo tolmačenje osnutka zazidalnega načrta in poznejša razprava sta med volivci stopnjevali preplah in ogorčenost zaradi predvidenega rušenja po vojni zgrajenih družinskih stanovanjskih hiš, da bi se n. pr. zgradile garaže za osebne avtomobile, kar ob sedanji stanovanjski stiski ter izredno viso-jjkih gradbenih stroških res ne more biti opravičljivo, zlasti še, ker so dane vse možnosti, da »ostane volk sit in koza cela«. Zaradi nerazumljive pasivnosti navzočih občinskih In krajevnih aktivistov se Je razprava ure dolgo vrtela izključno v križnem ognju drobnih zasebnih Interesov, namesto da bi predloženi osnutki zazidalnega navrta bili kritično pregledani tudi m stališča naših skupnih interesov o smotrnosti, racionalnosti In funkcionalnosti te in take zazidave ter sploh o lepši podobi Ljubljane v tem predelu. Ce kdo, čutijo ravno Dravelj-čani vse slabosti neurejenega predmestja. Nobenega dvoma ni, da se bo družbeni in osebni standard DraveljČanov lahko bistveno zboljšal le v primeru gostejše naseljenosti in smotrne visoke zazidave tega najlepšega dela Ljubljane, s čimer se bo število prebivalcev dvignilo do 20.000. Sele to bo Omogočilo tudi ureditev dobro založenega živilskega trga, družbene prehrane, veleblagovnice, nujne osnovne in srednje šole, vzgojno varstvenih ustanov, vrste servisov in drugih objektov za razbremenitev zaposlenih mater, kakor tudi za kvaliteten oddih in razvedrilo otrok, mladine in odraslih Itd. Razumljivo Je, da se vse novejše. Je obstoječe enodružinske hiše lahko prav lepo vključijo v to nevn naselje In da Je vsako rušenje na tem območju vsekakor zgrešeno In odveč. S. • Obsežne razprave o osnutku statuta krajevne skupnosti. Tega so se lotili v Dravljah zelo temeljito in ob aktivnem sodelovanju velikega števila občanov. Najprej so analizirali obstoječe stanje in razvojne možnosti. Nato so konkretizirali teze za svoje razmere in sestavili osnutek statuta. Tega so razmnožili ter ga je dobila takorekoč vsaka družina. Zdaj ponovno proučajejo in razpravljajo o osnutku svojega statuta, ki ga nameravajo sprejeti šele sredi meseca maja. MEDVODE • Šola za starše na Sori je bila v letošnji sezoni dobro obiskana ter so bili vsi z njo zadovoljni. Organizirala sta jo krajevni DPM in šolsko vodstvo. Stroške šole je krila občinska zveza DPM. • Občinski list »Javna tribuna« ne prihaja v vse vasi krajevne skupnosti Medvode, tako so se pritožili na zborih volivcev prebivalci iz obeh Senic in Ladje. Vaški odbor SZDL Senica naj skupno s krajevnim poverjenikov, tovarišem Tonetom Medenom, uredi vse potrebno, da takih pritožb več ne bo. ŠENTVID • Dan žena v Šentvidu so tudi letos proslavili z lepim kulturnim programom, v katerem so nastopili »Veseli Sentvidčani« in pionirji, ki so se zahvalili mamicam za njihovo veliko skrb in ljubezen. ŠERCERJEV0 • Upravni odbor DPM sestavljajo Zvonimir Bezinovič, Adela Benčič, Marija Erčul, Leopoldina Kurent, Inka Osredkar, Adela Pavlovič, Anka Perak, Ruža Poje, Marija Stajdohar, Kamila Šušteršič in Nežka Zigmund, nadzorni odbor pa Jovanka Bajič, Olga Mel^har in Tilka Švajger. V pionirskem starešinskem svetu šole »Hinko Smrekar« pa je Adela Pavlovič. Sporazum s krajevno skupnostjo so izdelali urnik krožkov in televizijskih predstav. Razen tega sodelujejo pri ureditvi športnega parka pri šoli. Tesno sodelujejo s taborniki, česar si žele tudi z ostalimi organizacijami. ŠMARTNO • Upravni odbor DPM sestavljajo Angela Ljubič, Milka Škof, Ciril Brajkovič, Ivanka Cedilnik, Mari Inglič, Marija Šetina, Štefka Aleš, Francka Sever, Mari Zebovec, Milka Zimic, Mari Zvelc, Zinka Nahtigal, Lojzka Dobravec, Miha Čebašek in Francka Marjetič, nadzorni odbor pa Milka Bilban, Zinči Janežič in Albin Tomšič. DPM je bilo lani zelo aktivno, pa tudi letos so izvolili pionirski starešinski svet ter komisije za varstvo otrok in družine, za počitniška letovanja, za socialne zadeve, za zdravstvene zadeve, za izobraževanje in za prireditve. J. S. VODICE Krajevni samoprispevek za vodovod Na sestanku članov vodne skupnosti vasi Vodice, dne 23. februarja, je bil v navzočnosti 87 volivcev z veliko večino sprejet sklep, da se uvede krajevni samoprispevek v obliki izkopa 3726 m za položitev cevi za vodovodno omrežje. Do 4. aprila je bil že izvršen izkop v dolžini 1340 m, cevi pa je bilo položenih 969 m. Delo izredno hitro in uspešno napreduje. Kot povsod so se tudi pri tej skupni akciji našli posamezniki, in sicer 7 od skupno 152 hišnih lastnikov, ki so se pritožili. Franc Grilc • Krajevni klub je 23. marca na sestanku vseh krajevnih množičnih organizacij in društev sklenil, da bo v svoje vrste in v svoo program zajel vse prebivalce. V ta namen so izvolili tudis kupen pro-pramske svet in vodstvo. S. M. • Vodiška mladina se želiy baviti tudi s športom, zato bo s prostovoljnim delom sama uredila rokometno in nogometno igrišče. S. M. Nikakor pa se niso strinjali, da se z gradnjo nove šole nad sedanjo šolo Valentina Vodnika začne šele po letu 1970, temveč so odločno zahtevali, da se začne z izgradnjo nove šole na območju soseske 6 takoj, ko bodo začeli graditi stanovanja na tem območju. n-o SMLEDNIK • Nov odbor DPM sestavljajo Martina Jenko, Jožefa Miklavčič, Julka Dolen, Zofka Brce, Lojzka Kosec, Marija Cobošek in Marija Oseli, nadzorni odbor pa Friderik Jenko, Marija Mlakar in Tončka Sem. V pionirski starešinski svet so izvoljeni Janez Barbo, Rajka Jenko in Marija Mali. Uspešnejše delo DPM ovira zlasti pomanjkanje prostorov, kar pa jih ne plaši, da ne bi storili vsega, kar je možno v danih razmerah. Predstavljamo vam novi ansambel Svobode-šentvid »VESELE ŠENTV1DCANE«. ki so že 7. marca zabavali udeležence proslave dneva žena v Šentvidu. Foto: Tone Jerman ZG. ŠIŠKA Občinski statut in zazidalni načrt Več kot 160 občanov je napolnilo na zadnjem zboru volivcev dvorano kluba množičnih organizacij. S tem so pokazali, da se živo zanimajo, kakor za občinski statut, tako tudi za izgradnjo območja njihove krajevne skupnosti. V želji, da bi bil občinski statut resnično odraz želja in potreb občanov, so volivci zelo konkretno razpravljali o •posameznih določilih ter dali vrsto dopolnilnih predlogov in mnenj, Nekaj pojasnil na posamezne pripombe je dal predsednik občinske skupščine, saj volivci niso bili seznanjeni pred tem s spre- membami, ki jih je pripravila občinska statutarna komisija. Volivci niso bili zadovoljni z vsemi odgovori tovariša predsednika in se s posameznimi stališči niso strinjali. Zaradi tega upajo, da bodo njihove pripombe upoštevane V končnem predlogu osnutka občinskega statuta. Tudi v zvezi z osnutkom zazidalnega načrta tega območja so dali volivci precej tehtnih pripomb, vendar nanje niso dobili zadostnih in zadovoljivih odgovorov, ker še podrobnejši načrti in zazidalni program niso izdelani. PRIZNANJE NAJBOLJŠIM KULTURNIM SKUPINAM IN DELAVCEM Občinski svet Svobod in prosvetnih društev je priredil proslavo 115. obletnice smrti našega velikega mojstra poezije dr. Franceta Prešerna. Ob tej priložnosti je predsednik tovariš Stefan Borčnik podelil "tudi pismena priznanja najboljšim kulturnim skupinam, kakor tudi najbolj aktivnim kulturnim delavcem. Tako so prejeli priznanja: ■ Harmonikarski orkester DPD Svoboda v Šentvidu za uspehe, dosežene v ožji in širši domovini ter v zamejstvu. ■ Klub DraveljČanov za najbolj pestro in razgibano klubsko življenje v občini. ■ Prosvetno društvo Tacen za pestro izbiro programov. ■ Šola na Topolu za uspešno povezavo in sodelovanje s prebivalstvom ter za zelo uspešno delo pod najtežjimi pogoji. Obenem je tudi 40 kulturnih delavcev prejelo pismena priznanja ter leposlovne knjige, in sicer: Peter Babnik iz PD Gameljne, Ivan Bohinc iz PD Skaručna, Janez Debeljak iz KUD Smlednik, Zdravko Debeljak iz KUD Smlednik, Ema Drešar iz PD Vodice, Frenk Erjavec iz PD Tacen, Miha Gaber iz PD Sora, Franc Gašperlin iz KUD Smlednik, Franc Grabec iz KUD Smlednik, Karel Hribernik iz DPD Svoboda Šentvid, Feliks Ježek iz KUD Pirniče, Jože Koritnik iz PD Skaručna, Avgust Kos iz PD Gameljne, Vladislav Košir iz osnovne šole Topol, Vera Ku-ster iz PD Skaručna, Franc Logar iz PD Vodice, Tončka Lustck iz DPD Svoboda Zg. Šiška, Edi Majaron iz Kluba DraveljČanov, Lojzka Mar-tinšek iz Kluba Hinko Smrekar, Ivan Medica iz Kluba Hinko Smrekar, Jože Medved i/. DPD Svoboda Zg. šiška, Zinka Nahtigal iz PD Gameljne, Jure Novak iz PD Tacen, Marija Novak PD Tacen, Franc Orel iz DPD Svoboda Medvode, Andrej Plešcc iz KD Sora, Mihel« Podgoršek iz DP Bukovica, Viktor Resnik iz KUD Pirniče, Milada Sever iz DPD Svoboda Medvode, Pavle Šegula iz Kluba DraveljČanov, Alfonz Šilc iz PD Tacen, Franc Tičar iz DPD Svoboda Medvode, Dore Verbič i* DPD Svoboda Šentvid, Stojan Vidmar iz DPD Svoboda Šentvid, Ivan Volavšek i* DPD Svoboda Zg. Šiška, Ana Zevnik Iz KUD Smlednik, Slava Zebre iz osnovne šol« Sl,«mična in Janko Zcbovc« iz PD Gameljne. O&cuvskL^: VESTNIK OBČINSKE SKUPŠČINE LJUBUJANA-SlSKA priloga Javne tribune šiSenskih občanov St. 27/1964 !1llllllll!llllllll!ll!llllllllllllll!llllllllllll!lllllllllllllll!ll!l!ll!lll!lllll!lllllllllllllllllll'llllllllllllll!l!!l!!l!lllllll!!llllllllllllll!llll!lllll!lllinil!lllllllll!lllllllll!l!||[l!||||||liV ZNAČILNOSTI LETOŠNJEGA DRUŽBENEGA PLANA IN PRORAČUNA :' Dober korak naprej od lanskih uspehov Prav je, da se najprej ozremo na minulo leto in gospodarske uspehe v njem. Tako bomo laže ocenili obseg in zahtevnost planskih nalog v letošnjem letu. Ocena in kratka analiza lanskoletnih izkušenj je dober kažipot k čim uspešnejšemu gospodarskemu in sploh družbenem življenju v letu 1964. Ugodna gospodarska giba- Upoštevajoč te zahteve in nja zadnjih let so se nada- lanskoletne rezultate se bo Ijevala tudi v minulem letu. bruto proizvodnja v letoš-Plan je predvideval poveča- njem letu predvidoma pove-nje družbenega bruto pro- čala za 12,6 % (po teritorial-izvoda za 10,9 %, ob koncu, leta pa smo lahko ugotovili 18,9 % preseg realizacije v letu 1962. Vse gospodarske panoge, razen kmetijstva, so presegla planska predvidevanja. Čeprav je gospodarstvo v proizvodnji in storitvah doseglo tako ugodne rezultate, pa tega ne moremo reči za njihov nastop na tujih tržiščih. Po načrtu naj bi izvoz povečali za 108 %, dejansko Pa so gospodarske organizacije le za 26 % več izvozile kot v letu' 1962. Precej pod planom izvoza so bile kovinska in kemična industrija ter industrija usnja in obutve, medtem ko sta lesna in tekstilna ter živilska industrija presegli planska predvidevanja. nem principu), narodni dohodek pa se bo povečal za nadaljnjih 15,1 %. Po posameznih panogah pa predvideva plan naslednja povečanja narodnega dohodka: industrija 19,9 %, kmetijstvo (zmanjšanje za 3 %), gradbeništvo (zmanjšanje za 1,9 %), promet za 14 %, trgovina za 12,6 % , gostinstvo za 18 %. obrt za 8,3 %. Potni listi za nova podjetja Ko v uvodu govorimo o osrednjih pokazateljih in nalogah gospodarstva v letošnjem letu, seveda ne moremo mimo obveznosti v blagovni izmenjavi s tujino. Vraščanje v mednarodno tržišče je namreč eden izmed osnovnih imperativov, zastavljenih našemu gospodarstvu. Družbeni plan predvideva, namakalne naprave v vred-da se bo izvoz v letu 1964 po- nosti 1488 $. za 49,1%. Osnovni po- M.mo neposrednega nastopa goji za izpolnitev teh zahtev- na tujem tržišču pa se bodo nih izvoznih nalog: večji ob- mnoga podjetja pojavljala seg proizvodnje, povečanje tudi v posrednem izvozu, produktivnosti dela ter zniža- m Ze v zadnji lanski številki (december 1963) smo v jj uvodniku pod naslovom: »KAJ NAM PRINAŠA NOVO g j LETO«, objavili razgovor s predsednikom občinske ■ skupščine tovarišem Mirom Goslarjem. S tem smo za- S g čeli tudi javno razpravo o osnutku letošnjega družbe- j ’ nega plana in proračuna, ki smo jo zaključili na zborih p volivcev. Občinska skupščina je nato te predloge in H ji pripombe uskladila s stvarnimi možnostmi ter sprejela fg B dokončni družbeni plan in proračun občine Ljubljana-6j Šiška za leto 1964. 3 Tukaj objavljamo najpomembnejše značilnosti tega jj družbenega plana in proračuna. Priporočamo vam, da fj jj shranite to prilogo, tako da boste skozi vse leto sprem- j§ §j Ijali dejansko izvajanje družbenega plana ter v zvezi jj H s tem tudi v prihodnje dajali na zborih volivcev svoje P | predloge in pripombe. HllltlllllilllilllllllllllilfliillillllilillllllllllillllllllllllllllllllllilllllllllilllillllilllillllllllinilllilillllllllllllllliliillllilllllKIIIIIIIiillllitjillllilllllllllllKllllllflllllliliili Več sodobnih agrotehničnih ukrepov ZA 12.6% VEČJI DRUŽBENI PROIZVOD V gospodarskih naporih letošnjem letu se so že sicer imperativi kakovostnih premikov v našem gospodarstvu. V tem letu se tnorajo še in vijati napori za izpopolnitev delitve dohodka, za čim večje izkoriščanje notranjih rezerv — med drugim za čim večje nje proizvodnih stroškov kot pogoj za konkurenčnost pri nastopanju na tujih tržiščih. Z izvozom industrijskih proizvodov bomo predvidoma ustvarili 7743 milijonov, kar je 12,9 % družbenega bruto proizvoda te panoge. Urbanistična razstava sosesk 6 in 7 V teh dneh je avla poslop- ljudje za življenje. Zelo medtem ko gredo glavne poti ja občinske skupščine Ljub- ustrezne so lokacije šolskih za pešce v smeri proti sredi- Ijami-Siška stalno polna obi- in vzgojno varstvenih usta- šču mesta in k trolejbusnim —-s H:S§3I IMftlll Sseh: tekstilna in kemična indu- Celovško in Vodnikovo Celovški cesti. in svojevrstno plastičnost z strija. Litostroj bo izvažal cesto in sicer od Šišenske Trije pasovi tri do devet lepo višinsko silhueto med n,oS„a‘L™„,mr.neic"0“ JBtS'SKrSSnrjgSS ooremo in viličarje. Unitas skupno 33,50 ha ter predstav- dva ožja zelena pasova in enastanovanjsklmi hišicami, bo izvažal armature in odlit- ’Ja najdragocenejše in naj- že obstoječe, pretežno po voj- Kompozicija je čista z jasno - uiu*.... ........ ke sive litine. KOT Tacen pa lepše gradbeno zemljišče v Izkoriščanje proizvodnih zrno- okovje za usnjeno galanterijo. Ljunijam spion. djivosti, zmanjšanje stroškov, Rašica povečuje izvoz za Tega so se zavedali tudi za solidno in razumno poslov- 130%. Farmis bo približno avtorji teh načrtov, saj so bo in proizvodno sodelova- še za enkrat povečal svoj iz- pravilno in strokovno upošte- J nje. Naše gospodarsko živ- voz: prodaja farmacevtsko- vaij vsa načela sodobne ure- ni zgrajene eno- in dvodru- se ponavljajočimi skupinami žinske hišice v »Novih Drav- elementov. Vse je urbanistič-Ijah« itd. Obe soseski bosta no, ekonomsko, arhitekton-od vseh štirih strani obkro- sko, prometno in rekreacijsko žene z obvoznimi, tranzitnimi dobro urejeno in izrabljeno. za hiter motorizirani Seveda bodo potrebne le do-dovozne ceste se ločene korekture in nadalj- gospouaisau ziv- 7 . T”!. * vau vsa naceia soaoone ure- promet, od dovozne ceste se ločene korekture m nadalj- ^ Vdelanih Zdravil Povečan ditve niesta. Tu so zaokrožene nato v naseljih samih cepijo nje spopolnitve v zvezi z de- onJU te- izaeiamn . ‘ ,. stanovanjske enote, opremlje- stanovanjske ceste, ki vodijo janskim situacijami i uvajanje izvoz bo plod temelj de obde- notrebuieio do posameznih skupin hiš. njem občanov samih. Potekalo v razpoloženju nteljitih priprav za uvaj 52-urnega delovnega tednika lave tržišča v minulem letu 'n naporov za povečan je oseb- V izvoz se letos vključuje nih dohodkov, ki pa morajo tudi pivovarna Union z 20001 biti izraz boljše gospodarnosti piva. Slovenija vino bo pro-in predvsem večje delovne dalo v tujino za približno Produktivnosti in boljših pro- 1620 $ alkoholnih pijač, obrt-izvodnih uspehov. no podjetje »Agrostroj« pa in mne- ne z vsem, kar potrebujejo do posameznih skupin hiš, njem ZAZIDALNI NAČRT ZA NAJLEPSl DEL LJUBLJANE ' .a)-**-' Vsem občanom, delovnim in drugim organizaci-. jam čestitamo k prazniku ustanovitve OF — 27. april mednarodnemu prazniku dela — 1. maj občinskemu prazniku — 9. maj OBČINSKA SKUPŠČINA OBČINSKE DRUŽBENE ORGANIZACIJE UREDNIŠTVO IN UPRAVA LISTA *** ** «*,** a* *«v«* ^ • ** *•* m -_ — - * lini . Jigf 1 V RAZGOVORI Z VOLIVCI . ■ ■ Odgovori na predloge zborov volivcev Odgovori občinske skupščine na vprašanja zborov volivcev BUKOVICA • Sredstva za občinske ceste bodo razdeljena med krajevne skupnosti, toda pri razdelitvi ne bo upoštevana samo dolžina teh cest, temveč tudi njihova širina, obremenjenost in podobno. • Izgradnja okrajne ceste Vodice—Mengeš je predvidena v okrajnem triletnem planu. Okraj je tudi pristojen za popravilo oz. gradnjo novega mostu v Tacnu. • Za preživnino arondiran-cem ni predvidenih le 100.000 din, temveč v dokončnem obračunu milijon din, seveda bo pred razdelitvijo in ugotovitvijo višine preživnine treba komisijsko, z anketo ali kako drugače ugotoviti dejanske potrebe. • Zazidalni načrt za volilno enoto Bukovica-Šenkov turn ni predviden, ker to območje 09 spada v gradbeni okoliš. Po osnutku sedemletnega plana, o katerem bodo razpravljali tudi volivci na svojih zborih, je predvideno, da se prebivalstvo usmerja in združuje v komunalno solidno urejenih krajevnih središčih s, šolskim, zdravstvenim, trgovskim in družbeno kulturnim centrom, a kot tak center so za to območje predvidene Vodice, za katere bo tudi izdelan urbanistično urejen zazidalni načrt. • Cestne luči bodo postopoma obnovljene. Krajevna skupnost Bukovica ni dostavila na fobčinški svet za komunalo plan potreb za montažo novih svetlobnih teles v Selih, Kosezah, Utiku in Bukovici; zaradi tega to ni vključeno v letošnji občinski proračun. Navzlic temu bo svet za komunalo poskušal vsaj deloma ugoditi tem željam volivcev. DRAVLJE • • Asfaltiranje Sojerjeve ulice je predvideno v letošnjem planu, vendar je pred tem potrebno še urediti kanalizacijo ter priključke kanalizacije do posameznih hiš, kajti naknadno razkopavanje asfaltirane ceste ne bo dovoljeno. • Vzdrževanje cest na tem območju bo tudi v prihodnje poverjeno krajevni skupnosti, ki bo dobila ustrezna sredstva in sicer v istem znesku kot lani. • Zboljšcvanjc ulične razsvetljave na Cesti v Kleče bo izvršeno iz sredstev za vzdr-levanje. • Podaljšanje avtobusne lokalne proge iz Zg. Šiške do središča Dravelj zaradi neurejene Vodnikove ceste i^e pride v poštev. Ta proga se bo podaljševala postopoma v zvezi z izvršeno rekonstrukcijo in modernizacijo Vodnikove ceste, ki bo letos urejena do križišča s Kamno-goriško cesto, tj. do zahodne bodoče obvozne ceste (podaljšek Stegenske, soseske 6), kjer je predvidena intenzivna izgradnja stanovanj. GAMELJNE • Izmenjava pregorelih cestnih žarnic bo izvršena postopoma, sredstva so na razpolago. • Napeljava vodovoda do osnovne šole v Šmartnem je v letošnjem planu. • Cesta do razglednega stolpa na Rašici nima določenih posebnih sredstev, vendar bodo najnujnejša vzdrževalna delo po možnosti izvršena iz rednih sredstev za vzdrževanje cest. • Zboljšanje avtobusnega prometa Gameljne—Ljubljana je odvisna od zmogljivosti avtoparka Ljubljana-trans-porta, kakor tudi od rentabilnosti. Prav zaradi tega je malo upanja, da bi v kratkem lahko dosegli gostejši avtobusni promet na tej progi. GUNCLJE • Ureditev vodovodnega omrežja Vižmarje (pod klancem), Medno, Podutik in Brod je predvideno v letošnjem planu. • Ureditev cestišč v Malih Vižmarjih je po planu predvideno še letos. • Ureditev hudournika v Guncljah bo že letos izvršena. • Cestne luči bodo po možnosti pojačane na račun vzdrževanja. • Ureditev barak pri Li-tostrojskem internatu v Malih Vižmarjih je stvar podjetja Litostroj, ki je bilo že na to opozorjeno. HINKO SMREKAR • Vzdrževanje cest je urejeno s predvidenim zneskom, toda vprašanje prehoda Janševe ulice še ni urbanistično rešeno. Podobno tudi glede ureditve podaljška Aleševče-ve in Milčinskega ulice ter kanalizacije Smrekarjeve ulice Vzdrževalna dela na cestah bo izvrševalo Komunalno podjetje Šiška. • Vodovod v Aleševčevi ulici mora urediti stanovanjski sklad Šiške. LITOSTROJ • Zgraditev transformatorja je zadeva podjetja Elektro-Ljubljana, ki je dolžno vzdrževati svoja osnovna sredstva tako, da zadovoljuje potrebe potrošnikov. • Cestišče pred Litostroj-skimi bloki mora asfaltirati podjetje Litostroj, ki so mu v ta namen že bila odobrena sredstva v višini 28 milijonov din. Ostalo pa je predvideno v letošnjem planu. • Barake na tem področju mora porušiti tisti, ki jih je postavil, Seveda mora hkrati poskrbeti za nadomestna stanovanja. • Sredstva za izgradnjo javnega kopališča pri Litostroju so zelo skromna in namenska ter se zaradi tega ne morejo uporabiti za gradnjo stanovanj. Bazen je potreben tudi za ohlajevanje vode za potrebe Litostroja, ki prispeva za njegovo izgradnjo precejšnja sredstva. Občani bodo tako prišli do prepotrebnega javnega kopališča. MEDVODE • Razširitev mestnega prometa do Medvod zaenkrat še ni izvedljiva, ker Ljubljana-transport nima zadostnega avtobusnega parka, 'razen tega je na tej progi precej dobra redna avtobusna zveza. # Onesnaženje ozračja v vasi Ladje, ki ga povzroča Tovarna celuloze in papirja Vevče-Medvode, zahteva obsežnejše zaščitne ukrepe. Tako bo občinska skupščina sprejela odlok o ožjem in širšem zaščitnem pasu. Sprejet je plan za preselitev prebivalstva s tega območja ter bodo v zvezi s tem postopno odkupljene stanovanjske in druge hiše' ter zemljišče. Sprejeti so tudi ustrezni ukrepi za primer izpusta klora, o čemer bodo prizadeti' prebivalci posebej seznanjeni. Za že povzročeno škodo bo podjetje na podlagi uradne ocenitve izplačalo odškodnino. Sanitarna inšpekcija bo nadzorovala izvajanje teh ukrepov. • Prodaja kruha v trgovini »Pod gradom« v Goričanah bo v ločenem prostoru, katerega ureditev je bila odrejena i>o sanitarni inšpekciji. # Pekama Medvode se pripoji pekami Center in sicer po sklepu delavskega sveta pekarne Medvode z dne 16. 12. 1963, s čimer je delavski svet pekarne Center dne 14. L 1964 tudi soglašal. Pekama v Medvodah Je zastarela. Pekama Center se je obvezala, da bo prevzela celotno oskrbo s kruhom v Medvodah in njeni okolici in sicer prek lastnih prodajaln In druge trgovinske mreže. V zvezi s tem bo Pekama Center tudi ustrezno uredila prostore v Medvodah. MILAN MAJCEN • Rušenje hiš kot npr. Sli-barjeve še ni urbanistično rešeno. Prav tako še ni predvideno rušenje hiše na Parmovi 3. • Vzdrževanje starejših stanovanjskih hiš bo možno s posojili. V ta namen je predvideno v stanovanjskem skladu 20 milijonov din, ki jih bodo lahko dobili hišni sveti v obliki dolgoročnih posojil, če bodo kreditno sposobni. V nasprotnem primeru bodo morali stanovalci s samoprispevkom urejati te zadeve. PODUTIK 9 Cesta v Podutik se že pripravlja za as/altiranje. • Izgradnja vodovoda se bo letos nadaljevala v okviru danih možnosti. O Redni mestni lokalni promet do Podutika zaenkrat še ni izvedljiv in sicer zaradi pomanjkanja avtobusov ter premale rentabilnosti take proge. SMLEDNIK • Krajevni urad v Smledniku naj bi po želji volivcev uradoval enkrat ali dvakrat tedensko. — Na vseh oglasnih deskah tega območja je že nabito obvestilo, da uraduje krajevni urad v Smledniku vsak četrtek od 7. do 14. ure, a v drugih dneh lahko občani tega območja rešujejo najnujnejše zadeve pri Krajevnem uradu Medvode. • Kaj bo z bivšim mlinom v Dragočajni? O tem smo že pisali lani. Turistični zvezi Slovenije je bilo priporočeno, da poišče oz. predlaga kupca za odkup te zgradbe za turistične namene. Občinska skupščina sama nima potrebnih sredstev za dograditev, ureditev ,in opremo takega turističnega objekta. Ker je stavba v lasti splošnega ljudskega premoženja, lahko njeno upravljanje prevzame tudi krajevna skupnost Smlednik. STANE21CE • Popravilo mostu v Mednem bo izvršeno še letos, pogodba je že sklenjena. • Razširitev vodovodnega omrežja v Mednem je prav tako planirano za letos. • Ureditev kanalizacije v vasi Dvor ni predvidena v tem letu. • Škropljenje vseh cest z lužino proti prahu žal ne bo izvedljivo, ker ni na razpolago niti dovolj lužine, niti finančnih sredstev. Zaradi tega bodo lahko z lužino škropljene le najprometnejše ceste. • Razširitev poti v Stanc- žičah pri hišah 12, 15 in 10 ne bo izvedeno, ker ni na razpolago potrebnih sredstev, razen če se to uredi v okviru krajevne skupnosti. • Revizija točkovanja stanovanj se lahko izvrši le na podlagi zveznega predpisa. Popravljanje posameznih napak v prejšnjem točkovanju pa se lahko izvrši na zahtevo prizadetih občanov. ŠENTVID • Vzdrževanje pločnikov spada v pristojnost Komunalnega podjetja Šiška, ki se je pogodbeno obvezalo, da bo to uredilo. • Potrebna finančna sredstva za civilne pogrebe so zahtevali volivci iz Podgore (Šentvid). — Občinski proračun že predvideva za pogrebe nepremožnih oseb 300.00 din. ŠMARTNO • Ureditev javne razsvetljave je predvideno v letošnjem planu. • Razširitev vodovoda se lahko neovirano nadaljuje, ker so na razpolago še neizkoriščena sredstva iz lanskega leta. Z njimi razpolaga odbor za gradnjo vodovoda (28 milijonov din). • Ureditev kanalizacije bo po planu še letos izvršena. • Most prek Save vzdržuje okraj, ne pa občina. VODICE • Postavitev in popravilo cestnih svetilk na križiščih v Vodicah je v planu letošnjega leta. • Cesta Zapoge—Dornice bo letos urejena po Komunalnem podjetju Šentvid. • Ureditev cestne razsvetljavi v Zapogah je v letošnjem načrtu ter bo tudi izvedena. • Postavitev transformatorja za vasi Polje in Vojsko spada v pristojnost podjetja Elektro-Ljubljana, ki je dobavitelj toka. Temu podjetju smo zato posredovali tozadevni predlog zbora volivcev. • Zamenjava cestnih svetilk na območju Skaručne bo izvršena. • Občinsko cesto na območju Repnje bo uredilo Komunalno podjetje Šiška. • Namestitev novih cestnih svetilk v Repnjah ni bila pravočasno predlagana ter zaradi tega sedaj ni na razpolago potrebnih finančnih sredstev. Najpotrebnejše javne luči bomo' poizkušali vseeno postaviti na račun vzdrževanja obstoječih. • Napeljava električnega toka do svinjakov »Agrokombinata« je stvar tega podjetja, ki bo verjetno letos to tudi izvršilo. • Mehanična delavnica v krajevni skupnosti Skaručna Je sicer potrebna, toda družbena obrt na tem ni zainteresirana. Zaradi tega bi bilo potrebno ustanoviti zasebno mehanično delavnico. Preživninsko varstvo kmetov # Mehanična delavnica v krajevni skupnosti Repnje bi po mnenju zbora volivcev bila nujno potrebna ter bi naj zaradi tega krajevna skupnost zainteresirala kakšnega zasebnega mehanika, da na nje- V pripravi je odlok o pre- — kupnine in druga odpla- kupnin in drugih odplačil za nem območju odpre mehanič- živninskem varstvu kmetov čila za zemljišča, prenesena zemljišča precej večji in ne no delavnico. in odlok o ustanovitvi sklada v družbeno last, bo potrebnih toliko sredstev za preživninsko varstvo ___________del cene stoječega lesa, iz proračuna, kot bo to pri- kmctov. Po prvem odloku je ki ga nosilci pravice do pre- mer kasneje. Zato je predla- predvidena zagotovitev pre- živnine, odstopijo skladu, Sana dotacija skladu bolj živnin občanom, ki prenesejo _ i7 simbolična, ker se bodo de- Vodni- v družbeno lastnino vsa svoja * p janske potrebe izkazale šele, kove ceste je v letošnjem zemljišča, če so se pretežno ’ ZGORNJA ŠIŠKA C1 Rekonstrukcija planu in sicer od križišča s preživljali z obdelovanjem obresti od ko bo sklad ustanovljen in bo ---- ------— — ------------- , naloženih pričel poslovati. išensko do križišča s Kam- zemlje in če celotno kupnino sredstev sklada, Sprejem odloka o preživ- nogoriško. ali odplačilo, ki ga dobijo za — prispevki, volila in da- ninskem varstvu kmetov pa • Gradnja avto garaž med to zemljo ,vložijo v občinski rila ter drugi dohodki. obvezuje občino, da zagotovi Tugomerjevo in Freyerjevo sklad za preživninsko var- Torej bodo za ta sklad za- vsakemu upravičencu tako ulico bo možna, ko bo potrjen stvo kmetov. Na pravico do gotovljena tudi druga sred- preživnino, ki mu po odloku zazidalni načrt’ v okviru ur- preživninskega varstva ne stva, razen sredstev iz občin- pripada in se bo občinska banistične ureditve tega pre- vpliva, če kmet zadrži v svoji skega proračuna. dotacija skladu zvišala do videla. lastnini stanovanjsko hišo, • Gostišče »Majolika« še gospodarsko .poslopje in 10 Vedno posluje, čeprav v arov zemlje pri hiši, oziroma, Skrajno neurejenih prostorih, Sl ob sklenitvi pogodbe Vendar je zaradi letošnje re- izgovori dosmrtno uživanje konstrukcije Celovške ceste zemlje do enega hektara. Vi-predvideno za rušenje. Zbori volivcev so dobro opravili svojo nalogo V zvezi z razpravo o osnutkih občinskega družbenega plana in proračuna smo zaprosili predsednica sveta za družbeni plan in proračun občinske skupščine tovariša MIRANA RIBNIKARJA za krajši razgovor: V čem je pomemben napredek letošnje razprave o osnutkih občinskega družbenega plana in proračuna? • Odlaganje smeti ob Več- hi poti še vedno ni zadovoljivo rešeno. Z odločbo sanitarne inšpekcije je odrejeno, da se ta jama zasuje do poletne sezone. Pred tem bo pa šina preživnine bo odvisna od vrednosti zemlje, ki je Predvideno je, da bo v šine, ki bo potrebna za kritje prvih letih dotok sredstev iz potreb sklada. Občinski odloki in odredbe odloki in — OdloR o določanju sred-skupščinc štev, ki pripadajo šolam za nji-dejavnost vzgoj- hovo osnovno Vsi pomembnejši bila prenesena v družbeno odredbe občinske last in glede na starost oseb, U-^ana-SiSk* objavljeni v ^ zna5aJa obCtne IJubUana. katerim pripada pravica do glasniku, uradnem vestniku gj5ka preživnine. okraja Ljubljana, ki Izhaja ob- ... •_ „„„ j Časno kot priloga Ljubljanskega t ________________________ _ ,7° drU5em °flokl! epr0d- dnevnika. V nadaljevanj« ob- treba še odstraniti stanovanj- videna ustanovitev sklada za javljamo vse tozadevne odloke skl provizorij, ki stoji v tej preživninsko varstvo kmetov. na5e 0|,ejne od novega leta NOV DELOVNI CAS NA OBČINI jami. Dohodki tega sklada bodo: dalje: Odgovori s področja javne uprave GLASNIK, št. 4, z dne 17. januarja 1964 Vsi organi občinske skupščine imajo že 42-urni delovni tednik, in sicer so v prihodnje uradne ure za stranke — odlok o ustanovitvi sklada ob sredah in petkih dopoldne za razvoj trgovine, obrti, go- ter ^ ponedeljkih ter sredah stinstva in turizma , . _ . , ' od 15,30 do 19. ure, medtem • Sprejemna pisarna pri ob- • Družbeni plan naše občine 5 f ^ e „f 'c e pl J e n j u°b '^ol' m p roti ko je vložišče odprto vsak finski skupščini je po mnenju naj bo objavljen v občinskem pasji steklini dan, razen ob sobotah. Volivcev nujno potrebna. Več listu, da se bodo lahko sezna- — odredba o obveznem za- o tem bomo nn veri ali v nasleri nili z n->im vsi ob6ani. predla- ščitnem cepljenju prašičev proti TEMELJNE ORGANIZACIJ-D?.T pover,\V naSlea gajo volivci iz Guncelj. - Pred- svinjski m .kokoši proti kokošji SKE ENOXE OBČINE ?ji številki našega lista. že ta • Znižanje števila občinskih številka našega lista posvečena uslužbencev so predlagali vo Uvci iz Zg. Šiške in sicer tako, bi se združevale sorodne pretežno temu. • Občinski list naj več piše kugi GLASNIK, 1964 št. 16, z dne 17.3. službe, kar bi hkrati omogoči- p sprejetih sklepih zborov vo- }° povišanje osebnih prejem-kov p .čine. — V zvezi s tem pred- vostmi In podobnim z našega m° še poročali. • Kontrola prenašanja pro-vačunskih sredstev s pozicije na Pozicijo je bila poudarjena na zborih volivcev v Zg. šiški. ~~ Predlog je umesten ter ga 60 vsekakor treba upoštevati. glasilo od lanske jeseni dalje, potem vidite resne napore Ijana-Slška — S.klcp o višini povračila . stroškov za prehrano in nasta-uredništva, da list čimbolj pri- nitev zavarovanih oseb med lagodi potrebam in koristim potjo in bivanjem v drugem občanbv. Prosimo vse, da nam kraju komunalne skupnosti so- pri tem pomagajo. Dopisujte sami v list! Obračun Občinskih razgledov OBRAČUN DOHODKOV IN IZDATKOV GLASILA »OBČINSKI RAZGLEDI« ZA LETO 1963 Uohodki: Naročnina 43.250 din Dotacija od občinske skupščine 3,000.000 din Drugi dohodki — saldo iz leta 1962 36.765 din Izdatki: Poslovni stroški Honorarji s prispevki Članarina »Občanu« Skupaj 3,080.015 din 1,998.084 din 659.403 din 25.000 din cialnega zavarovanja delavcev Ljubyana-SiSka — Sklep o znesku podpore za opremo otroka komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev občine Ljubljana-Siška. GLASNIK, St. 19, z dne 27. 3. 1964 — Odlok o določitvi odkstotka amortizacije, ki ga vlagajo zdravstveni zavodi v občinski zdravstveni investicijski sklad občine — Odlojt o ukinitvi sklada za komunalne investicije občine — Odlok o ustanovitvi sklada za komunalno urejanje zcmljiSč v občini — Odlok o odstopitvi dela proračunskega prispevka in osebnega dohodka določenim gospodarskim organizacijam, ki pripada občini Temeljne organizacijske enote naše občine so oddelek — sklep o zaključnem računu za plan in analize, ki dela sklada zdravstvenega zavarova- predvsem za potrebe občin-nja za leto 1963 komunalne , f . livrev tpr snloh seznania bral- skupnosti socialnega zavarova- ske skupščine ter njenih sve-livcev ter spion seznanja nrai nja delavcev obeinc Ljubljana- tov in komisii nadalie odde-preostalim uslužbencem ce z raznimi novostmi, zanimi- šiška ” * -"viiue. — V zvezi s tem pred- vostmi in podobnim z našega _ skiep 0 kritja primanj- P , ^. “Pravnf>'Pravne za" l°gom lahko povemo, da se že območja, predlagajo volivci iz kljaja sklada zdravstvenih za- dcve. ki dela predvsem z ob- Pripravii« nnv« »istomntizjiciin , j c varovancev za leto 1963 komu- čam m za občane ter še oa- Pbčffl u™ Smlednlka- - S predlogom se nalne skupnosti socialnega za- delki za finance> za nc>tranje mn t l-uprayc' ° čemer b° Strinjamo. Cc spremljate nase varovanja__dciavcev občine Ljub- ^deve in ra narodno obrambo. Saldo 31.12.1963 Skupaj 2,682.487 din 397.528 din Ob gorenjski železniški progi od trolejbusne remize proti Šentvidu sc sedaj hitro razvija naš občinski industrijski center, ki bo v nekaj nasled-— Odlok o določanju sred- njih letih dal temu okolišču štev ki pripadajo vzgojno-var- povscm n sodobcn ritem stvenim službam za dejavnost ’ vzgojnega značaja občine življenja, Foto: Savo Jakulin MIRAN RIBNIKAR, predsednik sveta za družbeni plan in finance občinske skupščine Letos sta bila osnutka občinskega družbenega plana in proračuna zelo temeljito pretresena na zborih volivcev. Občani so zelo konstruktivno sodelovali v tozadevnih razpravah in mnogo prispevali k spopolnitvi, zlasti občinskega proračuna. Pri tem niso iznašali pripomb samo v zvezi s problemi, ki se pojavljajo na njihovem ozkem območju oz. področju, temveč so dajali zelo umestne pobude tudi za urejanje in reševanje širših proble* mov, ki so pomembni za območje celotne občine. Ali so predlogi občanov tudi sicer pomembni za <' Promet POVEČAN VOZNI PARK »ljubljana-transport« V medkrajevnem in mestnem prometu »Ljubi jana-transport« se bo vozni park Povečal za 45 avtobusov in trolejbusov, v tovornem pro-rnetu pa za 40 tovornjakov in 25 prikolic. S tem se bo povečala zmogljivost potniških nnest za 18,7 %, število pre-Peljaniji potnikov pa za 9 %. Povečane kapacitete bodo omogočile tudi uvajanje no-avtobusnih linij v medkrajevnem, lokalnem in mestnem prometu. V bližini občinske hiše bo mtos dograjeno novo poslopje Pošte. Trgovina NOVI I/OKALI Promet v trgovini na drob-n° se bo povečal za 14,6 'U, ^ trgovini na debelo za 5,6 % v zunanji trgovini za Razmere v trgovini se bodo spremenile in izpopolnile z 'zgradnjo trgovske hiše ter Povirni lokali v blokih B-l ln B-2. Za bližnjo prihodnost P*1 je mimo prostorov, ki jih ,e urejamo, predvidena tudi 'Zgradnja novih potrošniških Centrov v Vižmarjih, Pržanju. "•'‘dnem in Pirničah. Sred-vtva za financiranje teh ln-esticij; sredstva najemnin j/1 stanovanjskem skladu in redstva gospodarskih orga-'Zaeij Prehrana, Mercator n Veletrgovina. Pomembno povečanje pro-ota predvidevata Kurivo-r®daja in Slovenija vino. odjetije »Slovenija vino« bo rcdvidoma v prostorih Slo-oPtja avto v Frankopanski ulici opiremilo novo polnilnico. Slovenija avto predvideva gradnjo novih poslovnih prostorov, Jugotehnika bo gradila nove skladiščne prostore. Gostinstvo in turizem RAZUMNA POLITIKA DO ZASEBNIH GOSTISC V gostinstvu pa je predvideno povečanje za okoli 20 "/c. Razlogi za tako optimistično napoved: povečanje realne osebne potrošnje, povečani turistični promet, predvsem pa gostinske in hotelske usluge novega hotela Ilirija. K povečanemu tujskemu prometu In gostinskim uslugam bodo v veliki meri prispevale manjše rekonstrukcije in izboljšave v mnogih gostinskih obratih. Podporo zasebnim gostiščem, ki upravičeno dopolnjujejo mrežo gostišč pa naj predstavljajo pogoji za adaptacije in modernizacije ob zmanjšanih družbenih dajatvah ter sploh spodbudnejša davčna politika. Obrt NEKATERI SERVISI SO PRAVA OBRT Obrtna dejavnost se bo predvidoma povečala za 13,4 %: v družbenem sektorju za 17,3 %, v zasebnem pa za 4%. Za dve večji obrtni podjetji — Agrostroj in Emba — je značilno, da sta razvili pravzaprav že industrijski način proizvodnje. K povečanju obrtnih storitev bodo prispevali tudi obrtni servisi krajevnih skupnosti, ki v sektor družbene obrti niso vključeni. Vendar pa bo treba njihovo delovanje vskladiti z določili novega splošnega zakona o krajevnih skupnostih. Servisi namreč, ki so presegli dejavnost, za katero so bili ustanovljeni, se bodo morali registrirati kot obrtna podjetja. Stopnjevana skrb za dvig družbene in življenjske ravni Komunalno gospodarstvo OBŠIREN PROGRAM REKONSTRUKCIJE CEST Najprej k stanovanjski izgradnji, šaj je stanovanjsko vprašanje eno standardnih vprašanj osebnega standarda občana. Občinski stanovang-ski sklad bo v letošnjem letu predvidoma investiral v novogradnje 3,6 milijarde dinarjev. Stanovanja se bodo še naprej razdeljevala po sistemu najboljšega ponudnika z lastno udeležbo oziroma vlagatelja z najdaljšo dobo vlaganja. Izjemoma pa bo sklad financiral oziroma sofinanciral v višini 50 % sta- novanja upokojenim članom ZB, socialno ogroženim družinam In nekaterim drugim izjemnim primerom. Opozoriti je tudi treba, da bo sklad del sredstev od amortizacije stanovanjskih stavb porabil za kredite hišnim svetom, katerim najemnina ne zadošča za večja popravila. V letošnjem letu bo predvidoma zgrajenih 685 stanovanjskih enot in v zasebnem sektorju 125 stanovanjskih enot. Kaj pa komunalne investicije? Za rekonstrukcijo cest bo porabljenih predvidoma 675 milijonov 154.000 dinarjev. Slabo stanje cest narekuje, da bodo ta dela osrednja komunalna investicija. Zaradi neposredne prizadetosti večine občanov povzetek osrednjih del iz tega programa: rekonstrukcija Celovške ceste med Aleševčcvo in Šišensko «>7sto, dela Vodnikove, Šišenske, Sojerjeve, Podutiške in Stegenske ceste; asfaltiranje Gasilske, Scopolijeve, Tugomirjeve, Obirske, Ulice Milana Majcna, Kavškove in ceste Tacen—Pirniče ter dokončno asfaltiranje hodnikov v Šentvidu. Razen tega bo urejenih več drugih cestišč v Šiški in na medvoškem območju. Kanalizacija: Nadaljevali bomo z izgradnjo zbirnih kanalov kot eden izmed pogojev nadaljnje stanovanjske in industrijske izgradnje v občini. Razen tega je na programu ureditev kanalizacije v naselju Rozeta II ter v naselju med Celovško in Vodnikovo cesto, Tržno in cesto Na jami, v Podlimbarski, Podjunski, Bizjanovi in Sojerjevi ulici, na območju naselij Dravlje, Gunclje, Tacen, Družbene službe S ve tj e—Medvode, Preska— Medvode, Pod Homom—Medvode, Plešca—Vaše, Studen-čice, Zgonika, Prešnic in Šmartno. Za izgradnjo kanalov bo porabljenih predvidoma 234 milijonov dinarjev. Za izpopolnitev vodovodnega omrežja bo predvidoma porabljenih 89 milijonov dinarjev. Za »več luči« bo porabljenih 36 milijonov dinarjev. V programu je ureditev javne razsvetljave na Šišenski cesti, Vodnikovi cesti, med li-tostrojsKTmi bloki, na Jesenkovi, Knezovi, Malgajevi in Kebetovi ulici, na trgu pred kino Šiška ter na območju naselja Svetje — Medvode. Okrepljena pa bodo tudi svetlobna mesta na območju Dravelj, Šentvida, Vižmarij, Guncelj, Vodic, Hraš, Smlednika, Zbilj, Pirnič, Preske, Sore, Rakovnika, Seni »e, Moš, Valburge in Dvora. V programu ureditve zelenic pa so naslednja območja: naselje Svetje-Medvode, med Obirsko in Djakovičevo ulico ter na območju Rozete II. Za ureditev zelenic bo predvidoma porabljenih 24,7 milijona., Za plinsko omrežje v novih naseljih Rozeta II ter med Tržno ulico in cesto na Jami bo investiranih 19,5 milijona. Tudi za vzdrževanje komunalnih naprav in objektov so predvidena precejšnja sredstva, tako samo za vzdrževanje cest 56,5 milijona, za čiščenje cest 18 milijonov, za iavno razsvetljavo 16 milijonov dinarjev itd. Za vsa komunalna dela in vzdrževanje komunalnih objektov bomo uporabljali sred-stva'sklada za urejanje mestnih zemljišč, v katerem se naj bi predvidoma zbralo 1,4 milijarde dinarjev, Seveda je višina sredstev tega sklada odvisna od dohodkov, ti pa so spet odvisni od števila in sredstev investitorjev na območju občine. Razen tega bodo v te namene na razpolago tudi sredstva cestnega sklada in za to predvidena proračunska sredstva. Več sredstev za šole Eden izmed dokazov uspešnega razvoja naše industrijske proizvodnje, ki pa ni edini, niti osamljen, temveč je podobno v mnogih drugih delovnih skupnostih naše občine Za to delovno področje je vse bolj značilen prehod od preživelih proračunskih oblik financiranja na financiranje dela po skrbno sestavljenem delovnem programu. Najprej nekaj besed o šolstvu in prosveti! Smo hitro razvijajoča se občina s stalnim, hitrim povečevanjem prebivalstva. To terja pospešeno vlaganje sredstev v izgradnjo novih šol in v adaptacijo starih objektov. Ker je povsod pouk v dveh izmenah, odpade v naši občini komaj 0,9 ma učilnice na učenca, kar je globoko pod normalnim povprečjem. Družbeni plan predvideva v povprečju večja sredstva za vzgojo in izobrazbo, poleg povečanja materialnih izdatkov pa tudi 12 % zvišanje osebnih dohodkov. Proračun sklada za vzgojo in izobraževanje v višini 1.165,721.000 dinarjev predvideva za osnovno dejavnost osnovnih šol 409,8 milijona, za gimnazijo 46,7 milijona, za glasbeno šolo 39 milijonov in za vzgojno varstvene zavode 35,3 milijona. Za investicije za šolstvo in varstvo otrok pa je planiranih 560 milijonov, od tega 350 milijonov za gradnjo nove šole Na jami, 15 milijonov za dograditev šole v Preski itd. Da bi vsaj malo uspešneje reševali stanovanjsko vprašanje prosvetnih delavcev, je v planu predvideno 15 milijonov za povečanje skladov skupne porabe. V te sklade pa bodo morale seveda tudi šole same vlagati primerna sredstva. Povečanje sredstev za izobraževanje se zrcali tudi iz podatka, da se dotacija skladu iz občinskega proračuna povečuje od 409 milijonov v minulem letu na 445 milijonov v letu 1984. Razen za te institucije pa so predvidena tudi sredstva za dela v muzeju v Goričanah, za nadaljevanje obnovitvenih del v Smledniku ter za dokumentacijo za vse zgo-d6vinske spomenike v občini. V ta namen zagotavlja družbeni plan 13,7 milijona. Telesna kultura in rekreacija: V celoti bo za to pod- Zdravstvo roč j e na razpolago (iz sklada za pospeševanje telesne kulture in iz proračuna) okrog 100 milijonov. Med najpomembnejša vlaganja sodi začetek gradnje kopališča pri Litostroju. Z lanskoletnimi sredstvi vred je letos za to gradnjo predvideno 50 milijonov. Razen tega je 16 milijonov namenjenih dotacijam društvom in zvezam, predvidena pa so tudi določena sredstva za adaptacijo doma TVD Partizan Ljubljana-Siška, TVD Partizan Medvode ter za gradnjo telovadnice TVD Partizan Šentvid. Zadovoljiva zdravstvena mreža Zdravstvena služba v ob- ditev novega krila v ZD »Pečini je na zadovoljivi ravni, ter Držaj«, preselitev lekarne V celoti imamo na področju Šiška in manjše adaptacije občine 32 splošnih in obrat- v ostalih zdravstvenih usta-nih ambulant, 17 zobnih am- novah. Kasneje bo treba pred-bulant in 34 specialističnih videti ustreznejše prostore za ambulant in 3 lekarne, kar proti tuberkulozni dispanzer, je ugodneje kot v drugih ob- Se večjo pozornost bo treba činah. posvečati preventivni dejav- Zato niso predvidena po- nosti. Koordinacija financi-Bebna večja investicijska sred- _ranja preventivne dejavnosti stva, razen za nekatere adap- s komunalnim zavodom za taci je in preureditve: dogra- socialno zavarovanje! Sklad za pospeševanje zdravstvene dejavnosti bo razpolagal s sredstvi v višini 60,1 milijona. Uporabili jih bodo za dograditev in opremo okrevališča na Pagu in v Poreču. V občinskem zdravstvenem investicijskem skladu pa bo približno 10 milijonov dinarjev, ki bodo porabljeni predvsem za gradnjo lekarne v Šiški. Zavod za socialno delo postopoma prevzema upravne naloge socialnega varstva in kvalitetno in kvantitetno izboljšuje dejavnost na tem področju. Večja skrb za reševanje socialnih vprašanj se zrcali tudi v stalnem povečevanju sredstev v te namene. Medtem ko je bilo lani v občinskem proračunu predvidenih za socialno varstvo 87 milijonov, pa je letos temu področju namenjeno v praračunu 95 milijonov. V skladu za borce bo predvidoma 45 milijonov, od tega bo 33 milijonov za ureditev stanovanjskih vprašanj, s tem da se ta sredstva z 20 % soudeležbo republiškega sklada' in 50 % udeležbo občinskega stanovanjskega sklada. Preostala sredstva sklada (nad 33 milijonov) pa bodo porabili za priznavalnine in za pomoč borcem v smislu odlokov. PRORAČUN 1964 Za skoraj petino večja proračunska potrošnja Občinski proračun za leto 1964 predvideva dohodke v višini 2.266,840.000 dinarjev. Ti dohodki pa se zmanjšajo za sredstva skupnega financiranja strokovnega šolstva (197,3 milijona), investicij za ceste (120 milijonov), za skupno financiranje mestnih potreb (173,2 milijona), za financiranje upravnega or- gana skupščine (215,1 milijona) ter za 10 % posebno proračunsko rezervo. Tako da znašajo čisti dohodki za financiranje proračunskih izdatkov 1.430,061.000 dinarjev. V tej višini pa se bodo po proračunu gibali tudi izdatki. Lanskoletna realizacija proračunskih izdatkov pa je bila: 1.168,545.330 dinarjev. PRORAČUN 1964 (REALIZACIJA IZDATKOV) Prosveta in kultura Socialno varstvo Zdravstveno varstvo Državna uprava Komunalna dejavnost Negospodarske investicije Dotacije: 6,320.915 87,197.920 65,432.944 31,212.690 86,042.925 25,407.906 Kaj pa občinski skladi? • Občinski družbeni investicijski sklad razpolaga letos z 298,7 milijona din, od česar bo uporabljeno za posojila za osnovna srecMva 205 milijonov, za posojila za obratna sredstva pa 93,7 milijona din. O Stanovanjski sklad raz-po.aga letos s 4095,7 milijona din, od tega bo uporabil za že odobrena, toda neizkoriščena posojila 128 milijonov, za posojila: članom ZB 25 milijonov, hišnim svetom 20 milijonov in drugim 119 milijonov, za program gradenj sklada pa 3662,8 milijona din. Sklad bo gradil predvsem v lastni režiji (stanovanja in poslovne prostore) ter dodeljeval stanovanja prek licitacij najboljšim ponudnikom. Do polovice bo tudi sofinanciral gradnjo stanovanj upokojenih članov ZB, socialno ogroženih družin in kadar to zahtevajo javni interesi, o čemer boo dločal svet za stanovanjske zadeve občinske skupščine. • Sklad za vzgojo in izobraževanje razpolaga s 1165,7 milijona din, od česar bo znatni del uporabljen za gradnjo oz. dograditev šolskih učilnic, sicer bodo pa posamezne ustanove prejemale ustrezna sredstva na temelju svojih programov. • Cestni sklad razpolaga letos z 91,7 milijona din, od česar bo porabil 49,9 milijona din za vzdrževanje cest, 18 milijonov za čiščenje cest, 6 milijonov za vzdrževanje mostov ■ in propustov in 1,8 milijona za obvezen prispevek Skopju. • Gozdni sklad razpolaga z 20,2 milijona din in sicer za nego, varstvo in obnovo gozdov, a tretjina teh sredstev je namenjenih za vzdrževanje gozdnih komunikacij. • Rezervni sklad razpolaga s 162,7 milijona, od česar bosta prejeli kot lani odobrena posojila Avtomontaža 30 milijonov, KZ Šentvid pa 10 milijonov; za odplačilo posojil je predvideno 37 milijonov, za kritje razlike med proizvodno in prodajno ceno mleka za lansko leto 29 milijonov, ostanek pa za pokrivanje izgub podjetij itd. • Sklad za razvoj trgovine, obrti, gostinstva in turizma razpolaga letos s 44,8 milijona din. • Sklad za urejanje mestnih zemljišč razpolaga s 1478,2 milijona din, toda le, če bodo investitorji vplačali predvidene odškodnine za komunalno ureditev zemljišč. Ta sredstva bodo uporabljena za gradnjo in popravilo cest, kanalizacije, vodovoda, plinovoda, električnega omrežja, javne razsvetljave in drugih komunalnih naprav, nadalje za odškodnine itd. • Sklad za pospeševanje kmetijstva razpolaga s 5,3 milijona din, kar bo porabljeno za umetno osemenjevanje plemenic, nakup plemenske živine, prispevek za Skopje itd. • Zdravstveni investicijski sldad razpolaga z 10,3 milijo- na din, ki bodo porabljeni za gradnjo lekarne v Šiški, za manjše adaptacije zdravstvenih domov ter za obvezen prispevek Skopju. • Sklad za štipendije razpolaga z 2,1 milijona din in sicer za štipendiranje 11 šti-pendistov ter za razpis novih štipendij za potrebe šolstva (matematiki, fiziki in tehnični pouk), zdravstvene specialiste, občinsko upravo itd. • Sklad za pospeševanje zdravstvene dejavnosti razpolaga s 60,2 milijona din, ki bodo porabljeni za dograditev in opremo okrevališč na Pagu in v Poreču. • Sklad za pospeševanje telesne kulture razpolaga z 80.8 milijona din, ki bodo porabljeni za javno kopališče pri Litostroju 50 milijonov, za dograditve in adaptacije domov TVD Partizana pa 30.8 milijona din. • Sklad za borce NOV razpolaga s 45 milijoni din in sicer bo uporabljenih 33 milijonov za stanovanja upokojenih borcev, za razlike priznavalnin in pomoči borcem pa 15 milijonov din. Občinski statut sprejet Občinska skupščina je na svojem zasedanju, 15. aprila, sprejela občinski statut, ki bo izšel kot priloga naslednje številke. samostojnim zavodom skladom družbenim organizacijam dotacije gospodarstvu za skupno financiranje obveznosti in garancije Proračunske obveznosti in rezerva 60,414 471.074 73,220 10.000 •65,841 694,149.955 131,764.321 41,015.697 1.168,545.330 PRORAČUN 1964 (IZDATKI) Prosveta in kultura 7.962 Socialno varstvo 95.070 Zdravstvena zaščita 64.677 Državna uprava 19.916 Komunalna dejavnost 33.000 Negospodarske investicije 15.000 Intervencije v gospodarstvo 80.750 Dotacije: — samostojnim zavodom 15.000 — skladom 644.308 — krajevnim skupnostim 12.200 — družbenim organizacijam 49.700 — za skupno financiranje 53.055 774.263 Obveznosti iz posojil in garancij 196.153 Proračunska rezerva 143.270 Skupaj izdatki 1,430.061 Letošnja proračunska potrošnja bo torej predvidoma za 22,2 % večja kot v minulem letu. Izdatki za prosveto in kulturo vsebujejo stroške za predvojaško vzgoojo in civilno zaščito, medtem ko se šolstvo financira iz sklada, v katerega se steka med drugim tudi dotacija iz občinskega proračuna. Izdatki za socialno varstvo so večji za 9 %. Ce pa k temu dodamo še sredstva sklada za borce, znaša dejansko povečanje izdatkov za socialno varstvo 21,4 %. Plan potrošnje izdatkov za državno upravo predvideva le 66,4 % lanskoletne realizacije, ker letos ni posebnih izdatkov za volitve. Sredstva finančnega načrta uprave, ki se izločujejo iz proračuna, pa se predvidoma povečujejo za 34,2 %, kar gre predvsem na račun nabave mehanizacije za izboljšavo dela, kar bo kasneje omogočilo zmanjšanje delovne sile. V proračunu so predvidena sicer manjša sredstva za ko- munalno dejavnost, kot je bila poraba lani, to pa ne pomeni zmanjšanje sredstev v te namene. Stroški za vzdrževanje in čiščenje cest so namreč preneseni na posamezne samostojne sklade. V okviru negospodarskih investicij je predvidena dograditev kopališča na Sori in adaptacija gradu v Goričanah in Smledniku. Za 13,2 % se povečuje proračunska postavka dotacij. To povečanje gre predvsem na račun večjih dotacij skladu za vzgojo in izobraževanje, skladu za borce in skladu za pospeševanje zdravstvene dejavnosti za gradnjo domov v Poreču in na Pagu. Zmanjšujejo pa se dotacije za otroške vrtce in, knjižnice, ker se odslej financirajo i* sklada za izobraževanje in vzgojo. Obveznosti in gaarncije se povečujejo za 79,1 milijonov dinarjev. V letošnjem letu bo treba plačati anuitete za zdravstvene domove in Vodnikovo cesto, ker v letu 1963 po pristanku banke ni bilo treba plačati obroka. Razgibana akcija za razvoj splošnih krajevnih klubov 'v Občinska komisija za klube pri Svetu Svobod in prosvetnih društev ter komisija za ideološko-politično vzgojo pri občinskem odboru SZDL sta skupaj z občinsko Zvezo prijateljev mladine in občinskim komitejem Zveze mladine organizirala koordinirana posvetovanja vseh krajevnih družbenih delavcev za razvijanje klubskega načina dela v krajevnih skupnostih naše občine. Sest posvetovanj V zvezi s tem je bilo kar 6 uspelih posvetovanj, in sicer: — 21. januarja: občinsko Posvetovanje v Dravljah s Prikazom dveh klubskih večerov, — 4. februarja: sektorsko Posvetovanje v Vodicah, — 6. februarja: sektorsko Posvetovanje v Tacnu, — 27. februarja: sektorsko Posvetovanje v Medvodah, — 22. februarja: občinsko Posvetovanje o klubskem delu s cicibani in pionirji, v Dravljah s praktično demonstracijo lutkovne predstave in malega kina ter — 23. marca: občinsko posvetovanje o klubskem delu mladine v Dravljah s prikazom veselega večera in družabne klubske zabave. Najbolj so bila obiskana Posvetovanja za klubsko delo s cicibani, pionirji in mladino, najmanj pa sektorsko Posvetovanje v Medvodah. Vsa posvetovanja so pokazala potrebo po novem so- dobnejšem, bolj zanimivim in privlačnim načinom dela z množicami v okviru posameznih krajevnih skupnosti. Krajevni klubi Navzoči so se seznanili z novimi oblikami klubskega dela, ki se je razvilo v Dravljah. Poročilo predsednika kluba je pokazalo izredno pestro, raznoliko, bogato in množično dejavnost tega kluba, saj je v enem letu priredil nad 600 raznih prireditev in akcij ter je na njih aktivno in pasivno sodelovalo nad 23.000 ljudi in to v krajevni skupnosti, ki ima skupno z dojenčki le nekaj nad 3000 prebivalcev. Družbeni center To je družbeni center, ki kot splošni, odprti krajevni klub vseh družbenopolitičnih organizacij in društev zajema vse vrste dejavnosti, od političnoideološke, splošnoizobraževalne, kulturno-estetske, ljudskoprosvetne in ljudskotehnične pa vse do fizkulturnorekreacijske in družabnozabavne. Kot vidimo, se je v Dravljah izoblikoval nov tip kluba kot družbenega centra krajevne skupnosti, ki dela po načelih koordinacije in medsebojnega dopolnjevanja dela krajevnih organizacij in društev, koncentracije prizadevanj krajevnih aktivistov, a decentralizacije in notranje avtonomije ter samouprave posameznih interesnih aktivov. Vse to seveda omogoča večjo pestrost, zanimivost, privlačnost in množičnost ter kvalitetnost vseh prireditev, akcij in dejavnosti, namenjenih prebivalstvu raznih starostnih stopenj in interesov. Občinski center za klube Seveda" bo pa to delo uspešno le, če bo tudi v občinskem merilu obstajal kadrovsko močan koordinacijski center za razvijanje klubskega načina dela v krajevnih skupnostih naše občine. P. Kaj je s klubom? Tovariš urednik, prijatelje Športa, verjetno pa tudi druge zanima, temu je zaprt klub družbenih organizacij v domu Partizan v Zgornji Šiški. Po zaslugi ustanoviteljev kluba in krajevne skupnosti je bilo za opremo, ureditev klubskega prostora in nabavo TV sprejemnika menda potrošenih že okrog 800.00(1 dinarjev, vendar je bil ta klub zaprt tudi v času zimskih olimpijskih iger, za katere je bilo še posebno zanimanje med mladino. Olimpijski TV prenos bi bil Športnikom v pouk pa tudi v razve-„drilo. Ali res ne morejo krajevne družbene organizacije zagotoviti redno poslovanje kluba? ANTON ŠUŠTAR ODGOVOR: Še tako dobro opremljen in mrtev klub je brez koristi. Verjetno so podobnega mnenja tudi vodstva krajevne skupnosti/ SZDL, TVD Partizan, Svoboda in DPM v Zgornji Šiški. Skupno naj poiščejo ustrezno rešitev in aktivne člane za programsko vodstvo kluba. LEP RAZVOJ NAŠE GLASBENE ŠOLE Glasbena šola »Franca Šturma« v Šiški je bila osnovana leta 1948. Kmalu je odprla podružnice v Zg. Šiški in Dravljah, pozneje pa tudi v Šmartnem pod Šmarno goro in Vodicah. Se pred tem jč priključila prejšnji glasbeni šoli v Šentvidu in Medvodah. Danes ima naša občinska glasbena šola skupno 1615 učencev, ki se razen teoretičnega in individualnega instrumentalnega pouka udejstvujejo tudi v najrazličnejših glasbenih skupinah. V glasbeni pouk so vključeni tudi predšolski otroci v Sp. in Zg. Šiški, Dravljah in Šentvidu. Poslanstvo glasbene šole naše občine pa ni samo poučevanje, temveč tudi javni nastopi na terenu ter sodelovanje z družbenimi organizacijami. Nada UDOVC NAJVIŠJE PRIZNANJE ZA USPELO INDUSTRIJSKO OBLIKOVANJE Letošnji republiški proslavi slovenskega kulturnega praznika je bila iz Prešernovega sklada prvič podelje- na nagrada tudi za industrijsko oblikovanje. V naše prijetno presenečenje je to nagrado prejela skupina iz razvojnega oddelka Tovarne dekorativnih tkanin, in sicer za oblikovanje kolekcije sodobnega ^tapetniškega volnenega blaga. Nagrajena kolekcija predstavlja eno izmed važnih osnov za splošni dvig kulturnega oblikovanja našega stanovanjskega in javnega okolja. Nagrajencem iskreno čestitamo in želimo še obilo uspehov. NAŠI PREDSTAVNIKI V OKRAJNI KULTURNO PROSVETNI ZVEZI V plenum okrajne kulturno prosvetne zveze v Ljubljani sta bila izvoljena Pavle Šegula in Dušan Zgonec, v nadzorni odbor pa Jože Kenk. KONCERT GLASBENE ŠOLE Ob 20-letnici smrti Franca Šturma so učenci in profesorji Glasbene šole Franca Šturma priredili v ponedeljek, 20. aprila, koncert, na katerem so predvajali predvsem njegova dela. * Odobrena gradbišča za družinske hiše (Nadaljevanje s 2. str.) Za gradnjo zasebnih, tj. družinskih hišic so že, oz. k°do še letos odobrena naslednja področja: — Podgora: Pržan, — Vižmarje: Pod Klan- — Sosscka 5, ki zavzema cem, predel med Celovško cesto, — Preska: vzhodno od šole, Cesto pod hribom ter Sišen- — Svetje, — Medvode: trikotnik med cestama Medvode—Kranj in Zbilje. — Stancžiče. Odobrena gradbišča za visoko stanovanjsko gradnjo ^ mestnem območju naše cesto, Rusko ulico in gorenj- sko in Gospodinjsko ulico. — Soseska 6, ki zavzema predel med Celovško, Šišen-podaljškom nove Stegenske sko in Vodnikovo cesto ter ulice do križišča Vodnikove s Kamnogoriško. — Šentvid: soseski 1 in 2, tj. od Podgore do centra občine je predvidena pred- sko železniško progo (kom- Šentvida. L®61*! visoka stanovanjska pleks okrog pivovarne Union), — Medvode: trikotno zem-gadnja, ki je že odobrena oz. — Soseska 2, ki zavzema Ijišče pod Svetjem, Svetje, še letos odobrena na na- ves kompleks med Celovško Preska in zemljišče med ce-‘ednjih področjih: cesto, Gasilsko ulico, gorenj- sto v Zbilje in gorenjsko ce- , upravni in kulturni cen- sko železnico In Aleševčevo sto. ‘vu občine, ulico, — Vodice: po predhodni Va~~ kompleks okrog pivo- — Soseska 4, ki zavzema določitvi gradbenega okoliša. Union, ves kompleks med Celovško Za gradnjo družinskih hi- , kompleks med Cerneto- in Vodnikovo cesto ter Go- šic bo urejeno tudi območje ŽeT°’ ^^ikovo in gorenjsko spodinjsko ulico (kompleks Dolnice—Podutik, razen že leznico, stare cerkve), prej omenjenih sosesk, j ~~i kompleks med Šišensko Tugomirjcvo ulico. °o leta 1970 bodo pa pred-ern za visoko stanovanjsko »l