Tonče Horžen.
Iz Cerkelj na DoleDJskem.
Kar verjeti ni bilo mogoče, ko smo zvedeli dne 12. sept. 1924, da so šli gospod žup-nik previdet Ton-četa Horženna Češnjicah. »Kaj pa mu vendar je?« Nihče ni ve-del prav poveda-ti, kaj mu je; tu-di zdravnik ne. Dobro uro potem, ko so se gospod župnik vrnili od bolnička, se je že pripeljal nekdo s kolesom povedat, da je Tonče umrl. Peljal se je potem ta kolesar še naprej, da obrne o^eta, ki je peljal spet zdravnika k bolniku.
j                                           18
Edini sin je bil Tonček; imel je pa eno sestrico, ki je bila prav tako veselje svojih dobrih staršev kot Tonče. Kar je pa najbolj čudno, je pa to-le: Tonče in njegova sestra Mica sta silno ljubila svoje starše. Pa kakor sta starše zelo ljubila, sta se tudi sama imela neizrečeno rada. Nikdar se nista skregala, nikdar se ravsala med seboj, kot to radi delajo otroci. Če sta prišla vsak zase odkoderkoli, je bilo prvo vprašanje: »Ata, mama, kje je pa Tonče — ata, mama, kje je pa Mica?«
Tonče je umrl. Sestri je bilo pa tako hudo, da je še mrtvega stiskala za roke in se poslavljala od njega. A točno teden dni potem, ko so odnesli Tončeta iz hiše, je tudi ona umrla. Nalezla je zavratno bolezen.
Oba otroka sta bila v Marijinem vrtcu. Svete zakra-mente sta prejemala vsak mesec. V šoli in v cerkvi ju je bilo videti redno. Vedno pa je bilo njuno obnašanje prav lepo.
Tončetovo sliko prinašamo vsem na vpogled. On s svojo ljubo sestrico že uživa večno veselje v nebesih pri božji materi Mariji.
Kako ti zdaj miLrno spii                              ¦
sredi jesenskih rož!                                     I
Oj jM-osi za nas pri Bogu —                        ¦
ali boš, ali boš?         '                               1