Leto LXXm., št. 30
Ljubljana, sreda 7* februarja 1940
Cena Din
SLOVENS
iznaja   ^mxK   Jan   popoldne  izvzemat   aedeije is  praznike.   —   tnseratl  do 80 petit vrst S Um Z, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3, večji Inseratl petit v*rsta Oid 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« nesecnc v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN OTBAVNlftTVO LJUBLJANA, Kimfljevm ote* itev. i
Telefon: 51-22, 31-23, 51-24, 31-25 ln 31-36
Podružnice:  MARIBOR, Grajski trg st. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta. telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon St. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon St. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101 SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Poštna hranilnica v Ljubljani At. 10 351
Francija ima pod orožjem last in pol milijona vojakov
Po mnenju nemških generalov Nemčija ne sme voditi vojne na dveh bojiščih, zato se po sodbi angleškega strokovnjaka pripravlja na veliko ofenzivo v Po-saarju — Obrambna moč Maginot ove linije
London. 7. febl . AA. i Havas s.) dan francoske \<>jn»' i,n>;jr j«' <lal včeraj novinarjem izjavo o vojn« m položaju. Predvsem Je primerja] prvin pet mesecev se-danje vojne z Isto dobo Leta 1014. Naglasil v* r.izloL'v /.aiiiii ;itt rih Nemci na zapadnem bojišču ne podvzemajo iniciative. Omenjeni Častnik je izrazi] mnenje, da nemško poveljništvo goji oči vidno upanje, da ho nastala med zavezniki demoralizacija, ker Nemci vodijo v tem smislu obsežno propagando. Drugi razlog je očividno ta. da nemški generali zastopajo mnenj«'.
da Nemčija ne sme voditi borbe na dveh bojiščih. Nemčija očividno upa na uspeh svoje taktike. Obstoja tudi možnost, da se Nemci želijo boriti proti Angliji na morju in v zraku, da bi mogoče na ta način demoralizirali Angleže.
Nato je isti strokovnjak dal angleškim novinarjem nekaj novih podatkov o francoski vojski in Maginotovi liniji. Dejal je, da je bilo v Franciji že prve dni vojne mobiliziranih 5 milijonov vojakov, sedaj pa ima Francija pod orožjem že 6 in pol milijonov vojakov. Angleška in francoska vojska skupaj sta v prvih 5 mesecih vojne izgubili 1500 mož. V svetovni vojni 1.1914
pa je imela francoska vojska sama v istem času 720.000 smrtnih žrtev.
Stroški gradnje Maginotove linije so znašali približno 600 milijonov angleških funtov, t. j. toliko, kakor za 100 največjih bojnih ladij. Maginotovo linijo tvorijo sedaj dejansko tri zaporedne linije. Pred utrdbami samimi je napeljanih okrog 18 milijonov metrov bodeče žive. Dalje je bilo uporabljenih za utrdbe pred Maginotovo črto 26 milijonov kub. čevljev cementa.
London, 7. febr. e. Vojni strokovnjak »Yorkshire Post« čigar dobre zveze z ge-
neralnim Štabom so mane, misli da Nemčija pripravlja veliko ofenzivo za mesec marec v Saarski dolini. Opažati je koncentracijo težkega topništva med Saarlau-ternom in luksemburško mejo. Tu so močne utrdbe prve linije, ki varuje Maginotovo črto in zaradi tega so pač potrebne močne topniške priprave za vsako eventualno akcijo.
Sidnev, 7. febr. s. (Reuter). V Avstraliji se je prijavilo za službo v letalski vojski že 60.000 oseb, samo v Sidnevu so znašale prijave po 2000 na teden. Skupno bo sprejetih v avstralsko letalsko službo 50 tisoč mož.
Ali     Nemčija posredovala v Moskvi?
KJj^to zatekanju v Berlinu se vzdržujejo vesti, da hoče Nemčija s svojo posredi i7l\ o akcijo v finsko sovjetskem sporu preprečiti izgubo sovjetskega
Pariz. T. febr. s. (Havas). Mnoga poro- t več tedni vendar ga je tedaj maršal Voro-ČOfl iz Moskve dajejo slutiti, da hoće sov-  ! šilov odbil.
jetsko vrhovno poveljstvo izvojevati Odločilno zmago na Finskem do 23. februarja, i in evs obletnice ustanovitve rdeče armade. Na drugi Strani pa se v evropskih prestolnicah množe govorice o nemškem posredovanju v sovjetsko - finskem konfliktu. Dejstvo je, da se je gotovo Nemčija že prepričala <• neuspehu rdeče armade na Finskem in da nikakor ne želi. da bi bil ta neuspeh v prihodnjih tednih še povečan. Vojaški strokovnjaki vedo, da bodo nastopile na Finskem take vremenske prilike,
da bodo postale vojaške operacije za dva meseca nemogoče. Tako hoče sovjetska vojska pospešiti do tedaj svoje operacije. Nemčija pa smatra sovjetsko stvar očividno že za Izgubljeno. Da bi preprečila odločilno izgmbo sovjetskega prestiža, ki bi Škodovala turli Nemčiji, hoče sedaj vplivati, da bi bil dosežen med sovjetsko Rusijo in Ffnsk i sporazum Zdi se. <ia je bil prvi poskus posredovanja podvzet že pred
Berlin, 7. febr. e. V zvezi s prihodom grofa Schulenburga nemškega veleposlanika v Moskvi, in Blticherja, nemškega poslanika v Helsinkih, so krožile včeraj vesti, da je treba obisk službenih predstavnikov Nemčije v Rusiji in na Finskem spraviti v zvezo z novo akcijo posredovanja s strani Nemčije. Rečeno je bilo. da je Blii-cher prišel v Berlin s sprejemljivimi predlogi finske vlade za likvidacijo sovjetsko finskega spora. Mislijo, da v neslužbeni obliki sondira teren pri sovjetski vladi za to intervencijo.
Glerie vseh domnev pa so tukajšnji službeni krogi zavzeli odločno negativno stališče. Z njihove strani izjavljajo, da v današnji situaciji ni misliti na kakršnokoli posredniško akcijo, vsaj ne s strani Nemčije. Na pristojnem mestu je bilo rečeno, da nemška vlada ne vidi možnosti, za tako akcijo.
med oddelki pehote. Sovjetske letalske sile so izvršile več izvidniških poletov.
Manevra v Sibiriji
RIGA, 7. febr. AA. (Štefani). Po vesteh
iz Moskve so se začeli v Sibiriji zimski manevri, da bi se precejšen del sovjetskih
čet naučil smučati ter bil nato lahko poslan na finsko bojišče.
Ni vzroka za pesimizem
BRUSELJ, 7. febr. s. (Reuter). Angleška delavska delegacija pod vodstvom sira Waltera Citrina. ki se je mudila na Finskem, je dospela včeraj z letalom iz Stockholma v Bruselj. Citrin je izjavil po svojem prihodu novinarjem, da po niego-vem mnenju ni vzroka za pesimizem slede izgledov borbe Finske s sovjetsko Ru si jo. če nudijo vse države Finski takoj z vso odločnostjo vsako možno pomoč.
Po neuspehu sovjetske fsnzive na Mannerheimovo črto
Maršal Voroš.liav prevzel poveljstvo nad sovjetskimi četami na finskem bojišču? — Finci iz-popoliijujejo svoje položaje
Jugoslavija — najmočnejša vojaška sila na Balkanu
Tako pravi italijanski vojaški strokovnjak — Velik interes Švice za Jugoslavijo i« Balkan
REVI, T. iebr. e. Po nepotrjenih vesteh iz službenih krogov v Helsinkih se izve, da so sovjetske čete kljub težkim izgubam včeraj prvič prišle direktno v stik z nekaterimi utrdbami na Mannerheimovi črti. Včeraj so poslali sovjeti v boj sveže čete, ojačene s tanki, topništvom in letali. Pri napadu na mesto Summo, najboljšo utrdbo Mannerheimove črte, je sodelovalo 400 letal. Isti polslužbeni krogi zatrjujejo, da je prevzel osebno poveljstvo nad sovjetskimi četami maršal Vorošilov, ki se hoče na ta način rehabilitirati in si pridobiti ponovno naklonjenost Stalina.
STOCKHOT.M. 7. febr. (Havas). Posebni poročevalec lista Stockholm Tidningen na finskem bojišču ceni, da imajo sovjeti sedaj med Ladoškim jezerom in Pečengo na finskem ozemlju 16 divizij, 5 od teh med Ladoškim jezerom in Ajtojokijem. Edino ugodne terenske razmere omogočajo Fincem, da se zmagovito upirajo tej ogromni premoči. Sovjetske čete se zadnje čase povsod utrjujejo na svojih postojankah. Kopljejo rove in postavljajo avtomatično orožje. Tanki so stalno v akciji, pa se zaradi minskih polj slabo obnesejo. Nasprotno pa misli finsko vrhovno poveljstvo da sovjeti kljub dosedanjim neuspehom ne bodo prenehali uporabljati skakalcev s padali. Če se namreč posreči spustiti za fronto oddelke skakalcev s padali, bi mo^li povzročiti veliko škodo na vojaških objektih.
Poročevalec pravi dalje, da pri Summi na Karelijski ožini sedaj nastopa v bojih nova sovjetska divizija, in sicer na 20 km široki fronti. V bojih sodeluje 200 sovjetskih letal, ki so zlasti mestece Summa že popolnoma uničila. Sovjeske izgube zadnje dni na tem odseku fronte cenijo na 4500 mož. Finske izgube so zelo majhne. Finski uspehi pri Summi so občudovanja vredni, z ozirom na izredni sovjetski pritisk. Tudi finski generalni štab se je v vodstvu dosedanjih operacij zelo izkazal. HELSINKI, 7. febr. AA.    V pokrajini
Summa so izvršile sovjetske čete v teku včerajšnjega dneva več napadov po 48 urah relativnega miru. Ob treh zjutraj se
je začel strahovit topniški ogenj, ki je trajal do devetih dopoldne, nakar je pre-fia sovjetska pehota v napad. Artilerijske-
ga streljanja se je udeležilo okoli 300 poljskih topov. Zadeta je bila med drugim am-bulanca Rdečega križa ter je bila ob tej priliki ubita neka bolničarka. Napad pehote je podpiralo čez 100 sovjetskih tankov. Napad pa se je končal z neuspehom, ker so tanki zadeli na ovire, ki jih niso mogli obvladati. Finsko topništvo je uničilo 22 sovjetskih tankov. Istočasno so sovjetske čete izvršile tudi napad čez zamrznjeno jezero Hatjalahti, toda napad je bil odbit zaradi odlične finske obrambe, ki je uporabiiala avtomatično orožje.
HELSINKI. 7. febr. s. (Reuter). Z norveško-finske meje na skrajnem severu poročajo, da je opaziti zadnje dni izredno aktivnost sovjetskega letalstva. Eskadra za eskadro letal leti od Murmanska oziroma Pečenge proti jugu. Glavni cilj napadov je cesta, ki vodi iz Pečenge proti Botniškemu zalivu. Dalje proti jugu je še vedno mesto Rovanjemi najbolj izpostavljeno sovjetskim letalskim napadom. Po zadnjih poročilih so glavne električne napeljave v mestu razdejane. O človeških žrtvah še ni poročil.
Letalec Rasmussen strmoglavil
HELSINKI, 7. febr. s. (Fin. t a.) Znameniti danski letalec Fric Rasmussen, ki je bil aktivni oficir danske vojske, pa se je o božiču prijavil kot prostovoljec v finsko armado, je umrl junaške smrti, ko je njegovo letalo strmoglavilo na fronti. R?smussen je bil star šele 28 let.
Se ena Nobelova medalja za finsko vojsko
STOCKHOLM, 7. febr. (Fin. t. a.) Pisatelj Sillanpaa, ki je prejel lani Nobelovo nagrado za literaturo, je izročil svojo medaljo, ki jo je prejel ob tej priliki, finskemu poslaniku v Stockholmu Erkku, da jo porabi za pomožni fond za finsko vojsko.
Sovjetsko poročilo
MOSKVA, 7. febr. AA. (DNB): Poročilo generalnega štaba leningrajskega vojnega
okrožja z dne 6. februarja se glasi: Udej-stvovanje patrol. Severno od Ladoškega jezera je bilo v toku torka več spopadov
RTM. 7. febr. AA. Ves italijanski tisk i i u:a&a obširne komentarje o beograjskem sestanku držav Balkanskega sporazuma. Vsi listi soglasno izražajo priznanje Balkanskemu sporazumu zaradi modre politike nevtralnosti in odločnosti, da se Balkan zavaruje pred vsemi tujimi vplivi. S posebnimi simpatijami piše list »Regime Fascista«, ki prinaša članek znanega vojaškega strokovnjaka Mavricia Claremo-rija. Claremori se je dotaknil v svojem članku zunanje politike ter pravi, da je Italija prispela prva na Balkan s svojo politiko ravnovesja in pomirljivo akcijo v sporazumu z Jugoslavijo, za katero pravi, da je najmočnejša vojaška sila na Balkana.
RIM, 7. febr. AA. (Havas). Rumunski zunanji minister Gafencu je izjavil so-t rudnik u agencije Štefani v Bukarešti: Zadovoljen sem z rezultati Balkanske konference ter sem prepričan, da smo izvršili svojo dolžnost. S tem smo konsolidirali mir, red in varnost na Balkanu. Zavedamo se, da branimo ne samo interese naših štirih držav, temveč da izvajamo tudi politiko, ki jo morajo vse velesile, ki imajo interese na Balkanu, odobriti.
SOFIJA, 7. febr. s. (Reuter). Turški zunanji minister Saradzoglu se je mudil včeraj v bolgarski prestolnici 8 ur. Njegov razgovor z ministrskim predsednikom in
zunanjim ministrom Kjoseivanovom je trajal tri ure.
Sofijski list »Slovo« piže o priliki obiska turškega zunanjega ministra, da je eden izmed rezultatov beograjske konference Balkanske zveze še ožje prijateljstvo med Turčijo in Bolgarijo.
SOFIJA, 7. febr. AA. (Reuter). Romunska trgovinska delegacija prispe jutri v Sofijo.
ŽENEVA, 7. febr. AA. »Neue zdrcher Zeitungc komentira v svojem uvodniku uradno sporočilo Balkanskega sporazuma ter stališče Madžarske in Bolgarije, ki smatrata, da so na beograjskem sestanka bile odstranjene mnoge nejasne točke in d* omi. Vse Jasno dokazuje, da se vojna na Balkana in v Jugovzhodni Evropi danes ne more pojaviti zaradi samega Balkana. Zunanje nevarnosti, ki pretijo balkanskim državam so bile predmet zadostnih razprav ter razčiščene v Beogradu. To se čuti tudi v samem uradnem sporočilu. Zelo važno je dejstvo pravi list, da so balkanske države sklenile nadaljevati gospodarsko sodelovanje ter to sodelovanje Se bolj poglobiti. Beograjska konferenca je poglobila tudi čut solidarnosti, bratstva ta neodvisnosti Balkana, kar Se bolj zagotavlja politiko miru na evropskem jugovzhodu »Der
Bundc objavlja uvodni članek Alfreda Kellerja, ki pravi, da balkanska konferen-
ca ni prinesla nobenih senzacij. Toda ono, kar je važno in najpomembnejše za sedanjost in bodočnost Balkana, je to, da so balkanske države manifestirale željo, da ostanejo združene in složne. Balkanska an-tanta ni uperjena proti nikomur. Glavna točka sporočila je ona. ki se nanaša na gospodarsko sodelovanje balkanskih držav in članic Balkanskega sporazuma. Vesti, ki prihajajo iz Rima, dokazujejo razpoloženje, ki ga goji Italija napram balkanskim državam glede njihovega stremljenja za ohranitev miru. Zelo oportuno in modro je, da je Balkanski sporazum pod vodstvom Jugoslavije tudi v Beogradu na-glasil svoje prijateljsko stališče napram Italiji, ki je prispevala za ohranitev miru in nevtralnosti na Balkanu. Kar se smatra Madžarske in Bolgarije, smatra Keller, da bosta ti dve državi os+ali tudi nadalje lojalni napram Balkanskemu sporazumu in to tembolj, ker obstojajo odnošaji sodelovanja in prijateljstva med Jugoslavijo, Madžarsko in Bolgarijo ter med Bolgarijo in Turčijo.
»La Tribune de Lausanne« piše o izrednem uspehu Balkanske konference. List pravi, da je zelo pomembno, da so sklepi konference zadovoljili ves svet. Balkanske države so na osnovi naukov iz krvave preteklosti razumele, da bi nadaljevanje medsebojnih sporov služilo samo tretjemu, ki bi našel način in možnost priti na Balkan. Danes je jasno, da želijo balkanski narodi ostati izven spopada velesil in izven vojne.
»Journal de Geneve« objavlja uvodnik, v katerem naglasa, da so bili rezultati beograjske konference sprejeti enako dobro od zapadnih velesil, kakor od Nemčije. Zmagala je politika nevtralnosti. Danes v Berlinu, Parizu in Londonu kažejo svojo zadovoljnost glede rezultatov konference.
»Courier de Geneve« objavlja uvodnik, v katerem pravi, da je rezultat beograjske konference zelo velikega pomena za se danjost in nadaljnji razvoj razmer na Balkanu. Balkanski narodi ostanejo zvesti ideji miru in nevtralnosti. List posebno naglasa vlogo jugoslovenskega ministra za zunanje zadeve Cincar-Markoviča ter politiko Jugoslavije za pomiritev držav balkanskega sporazuma z Bolgarijo in Madžarsko.
LondoiMfca poročila ▼ bolsariUSati
LONDON, 7.  febr.  s.  (Reuter) Danes
prično angleške radijske postaje z redno oddajo poročil tudi v bolgarščini. Bolgarska poročila bodo oddajana vsak dan ob 20. na valovnih dolžinah 30.96 m in 49.5?*
m. Doslej oddaja angleška radijska družba poročila poleg angleščine v 13 jezikih.
Iz notranje politike
PRED NOVIMI POLITIČNIMI ZAKONI
Danes se bodo zbrali v Brojrrami vsi r.la nI vlade. Predsednik vlade Cvetk ovir so je te vrnil »noči v Beograd, podpredsednik vlade dr. Maček pa je prispel danes. Za danes »e pričakuje seja političnega odbor* ministrov, ki bo razpravljal o načrtu uredbe o političnih udruženjlh.
Kakor se je zvedelo, l>o ta uredbi« /.elo kratka. Imela bo samo nekaj določb, ki bodo v glavnem obstojale v tem. da lahko poslujejo vsa politična udruženja, ki se pri javijo oblastem. Stranke in udruženja, ki bodo prijavljena oblastem, se smejo ndej-stvovati v javnem življenju, dokler jih ne prepovedo oblasti. Oblast ne sme prepovedati nobenega političnega udruženja, če se ni pregrešilo proti kazenskemu /aknnu ali zakonu o zaščiti države.
PREDSEDNIK 2IVKOVIĆ
V BEOGRAD!' Po skoraj enomesečni odsotnosti s«* je te dni vrnil iz Pariza v Beograd predsednik Jugoslovenske nacionalne stranke Peter 2ivković, ki je imel včeraj daljši razgovor s strankinim podpredsednikom dr. Andjelinovićem in glavnim tajnikom dr. Kramarjem, s katerima je razpravljal o politienem položaju in o bofloM taktiki stranke.
PRED OBNOVO RADIKALNE STRANKE Vodja radikalov A ca Stan oje \ ie je izjavil včeraj po obisku predsednika \ kule Cvetkoviea, da mu je predsednik vlade predložil naknadne predloge za obnovo radikalne stranke. Aea Stanojevle ji* naprosil Dragtso Cvetkoviea naj mu t«* p red kure izroči napisane, da bi jih lahko proučil s svojimi prijatelji.
SRBI V BANOVINI HRVATSKI »Hrvatski dnevnik« objavlja informativni  članek  o  tednikoma   »Srpska štampa.* in »Srpska Riječ«, ki sta pričela izhajati v Zagrebu, ter pravi na konru:
»Pripominjamo samo to, da srbski kmel-je na Hrvatskem niso niti malo zaposta\ ■ ljeni pred hrvatskimi kmeti, srbska inteligenca in pottntellgenca ima tudi se sedaj položaje sorazmerno svojemu številu in svojim kvalifikacijam. Će je to koma premalo in će zahteva, da se ta položaj še ojaći na temelju »borbenosti«, ta bo imel priliko prepričati se, da znajo Hrvati vzlie uvaževanju pravie srbskega življa na Hrvatskem Čuvati tudi svoje pravice«
VOLILNE PRIPRAVE
ZA HRVATSKI SABOR Mestno nacelstvo v Zagrebu ž«- pripravlja prve volilne liste za hrvatski sabor. Kakor znano, mora biti vsak volilec v hrvatski sabor pristojen v kako občino na Hrvatskem. Zato mora imeti vsak volilec svojo domovnico, s katero se mora na poziv prijaviti pri mestnem načelstva.
BORBA ZA SUBOTICO Te dni je bil v Subotici ustanovni občid zbor Srbskega kulturnega kluba, katerega so se udeležili kot delegati osrednjega odbora v Beogradu vseučiliški profesor dr. Vlada ćorović, kasacijski sodnik Dane Danic ln senator K os ta Popović. Občni zbor je bil otvor jen s pesmijo Zmaja Jovana »Srbi na okup!« Na predlog predsednika udruženja rezervnih oficirjev dr. Dimitrija je bilo sklenjeno, da se v znak manifestacije narodnega edinstva Srbije in Vojvodine Izvolita dva predsednika ln sieer Jovan Manojlović ln dr. Mlodrag Aclmovlc.
V svojem govoru je predsednik dr. Aci-i novic rekel: Komaj enkrat, da so brca bojazni pozdravimo s srbskim imenom. Potrebno je, da se val Srbi brez strankarske razlike zberemo pod srbskim imenom. Srbi morajo preprečiti, da M se ti kraji pridružili banovini Hrvatski. Srbstvo Ima pravico odločevati o nsodl teh krajev.
Za njim je govoril dr. VI. ćorović, ki jm dejal med drugim: Mislim, da bi »e žrtvo v grobovih obrnile, ako bi zvedele za grabežljivost onih, ki so menili, da smo izgubili ono, kar je Srbe delalo za Srbe. Dr. Dimitrijević je v svojem govoru poudarjal srbstvo Vojvodine ter je med drugim
rekel: Oni črnoiolti elementi, ki so priAM v  Vojvodino,  da se je jo  ta  razdor,  naj M
čimprej  umaknejo.  Vojvodina  je bila bo vedno srbska. Subotica je dobila srbski karakter v času carja Jovana.
Občni zbor je slednjič sprejel resolucijo, v kateri je rečeno, da Hrvati nimajo pravice do Vojvodine In da so posamezniki začeli sejati razdor med istokrvnimi brati Srbi bi Bunjevci. Z zborovanja so bile poslane pozdravne brzojavke Nj. Vel. Kralju, Nj. Via. knezu namestniku in predsednika Srbskega kluba v Beogradu dr. Slobodan u Jovanovićo.
OSTAVKE V ORGANIZACIJAMA HSS IN SDS V SPLITU
V Zagreb je dospel predsednik mestne organizacije HSS v Splitu Ini. Vekoslav lvanisević, ki je podal ostavko na svoje predsedniško mesto. Int. lvanisević je razložil vodstva stranke razloge, ki so ga dovedu do odstopa. — Nadalje poročajo lr. Splita o ostavki treh odbornikov r-v^freorganizacije SDS, Id so odstopni, ker se niso hoteli udeležiti plesa samostojnih demokratov.
«^
Inozemske borze CnTfh, T. februarja. Beograd 10.—, Pariz 10.07, London 17.7725, New York 446- , Druselj 75.25, MIlan 22.50. Amsterdam 2::7.25. Berlin 178.70. Stockholm 10o.l7a. Oslo 101.35, Kodanj 8610, Bukarešta 3JH
Stran 2
>SLOVF%* "KI NAROD - sreda. 7. februarja 1940
fitev. 30
Poljska izgubila $ milijone ljudi
En del je padel v bojih z Nemci, drugi del so pokončale nalezljive bolezni, tretji del pa je bil obsojen na smrtno kazen — Izseljevanje Nemcev iz Galicije in Volinije
LONDON. 7. febr. AA. (Havas >. Diplomatski urednik lista »Yorkshire Evening < piše, da so na zadnji seji vrhovnega vojnega sveta, ki je bila v Parizu, razpravljali o položaju na Poljskem. Ugotovili so. da ie Poljska v vojni z Nemčijo izgubila tri milijone ljudi, od katerih je en del padel v borbah, drugi del umrl od raznih nalezljivih bolezni in tretji del bil obsojen na smrtno kazen.
KRAKOV. T. febr. AA. (D.NB) Po končani akciji za preselitev nemškega prebivalstva iz Galicije in Volinije je sedaj ugotovljeno, da je v dneh, to je do 31. januarja 1940 prestopilo nemško-rusko demarkacijsko crto 118.000 izseljencev v. 122.000 konj. 1500 goved in 12.000 voz. Oo tega števila so prepeljale ruske železnice približno 80 odst. Zaradi različne širine železniškega tira v Rusiji in Nemčiji so bili izseljenci primorani prestopati skupno s >vojo veliko prtljago. Izseljenci ro nadaljevali potovanje v 140 nemških vlakih ki so imeli po 10 do 20 potniških vagonov. Ostalih 20 odst. izseljencev je prispelo v največjem mrazu v kolonah. Od nemške meje dalje jih je prepeljalo 130 vlakov, katerih vsaka kompozicija je imela 60 vagonov ter je lahko sprejela po 120 ljudi m 200 konj in voz. Povprečno je presto pilo dnevno mejo 2800 izseljencev. Vsaki železniški kompoziciji je bil priključen vagon s parno kurjavo. /.aradi velikih snežnih žametov so uporabili posebne lokomotive.
KRAKOV. 7. febr. AA. (DNB). Navzlic velikemu mrazu delo za obnovo normalnega železniškega prometa na ozemlju bivše poljske republike hitro napreduje. Pred nekoliko dnevi je bil odprt promet čez most pri Sandomirju ter most na Visli pri Deblinu. Isto tako so bili odprti prehodi čez Pilso pri Varki in Tomašovu. S tem je vzpostavljena direktna zveza brzih vlakov med Krakovom, Radomom in Varšavo. Dalje je bila obnovljena direktna zveza med Premi slom in Lodžom čez Koluski, Skvarčisko in Kemjeno. Na ta način je za 20 km skrajšana proga v primeri ^ prejšnjo zvezo, ki je vodila čez Krakov in Čenstohovo.
LONDON. 7. febr. s. (Havas). Diplomatski urednik lista *Yorkshire Evening Nevvs obžaluje, da je vatikanska radijska postaja prenehala dajati poročila o položaju na Poljskem zaradi protesta nemškega poslanika. Zdi se, da je Nemčija zagrozila z represalijami proti katoličanom v Nemčiji če Vatikan s to propagando ne bi prenehal.
AMSTERDAM. 7. febr. s. (Reuten. Poročila iz Poljske javljajo o novih preganjanjih prebivalstva, zlasti Zidov. Vse sinagoge v nemškem delu Poljske so bile zaprte in vse knjižnice uničene. War->chauer Zeitung« daje Nemcem na Poljskem navodilo, naj se ne uče poljščine in pravi, da to za osvajalce ni potrebno.
Snežni zameti v Angliji
kakršnih še ni bilo v zadnjih petdesetih letih
London, 7. febr. s. (Reuter;. Angleška cenzura, ki sicer ne dovoljuje objave vremenskih poročil, ker bi mogla služiti kot navodila sovražnim letalcem, je sedaj dovolila objavo podatkov o vremenu v Angliji pred 10 dnevi.
Iz teh podatkov je razvidno, da je doživela Anglija konec januarja najhujše snežne zamete v zadnjih 40 ali 50 letih. 2400 km železniških prog je bilo izven prometa. Sneg je ležal povprečno 1 m visoko. Samo na železniški progi, ki vodi ob zapadni obali na škotsko, je obtičalo v snegu 6 potniških vlakov. 2 tovorna vlaka in 1 vlak z časopisi. V Derbishireu je sneg zame-del b potniških in 6 tovornih vlakov. Potniki so bili deloma  po več ur brez hrane.
Tudi  ceste so bile zasnežene mestoma
po 2 in pol m visoko. Poleg tega je vladal izreden mraz. Reka Trent je bila popolnoma zamrznjena, kar se ni zgodilo že 50 let. V južnem delu Anglije jc povzročalo vreme manj neprilik. vendar so tudi tu zanru-znjene kretnice in signalne naprave ovirale promet.
London, 7. februarja. A A. Včeraj je v Angliji padlo toliko snega, da to že dolgo ne pomnijo. Več delov Anglije je odrezanih od središča, ker so vse prometne zveze prekinjene. Sneg je povzročil tudi prekinitev telefonskih in brzojavnih zvez v številnih krajih.
London. 7. februarja. AA. fHavas 1. Sir VValter Moncton je imenovan za generalnega ravnatelja urada za tisk in cenzuro.
Tržne cene v Ljubljani
Ljubljanske gospodinje so se vsaj na videz nekoliko
sprijaznile z dragf rrjo
Ljubljana, 7. februarja Dandanes se ljudje zanimajo za tržne cene tudi na *«imo pepelnico, ko sc morajo postiti že po običaju. (Nekateri običaji p.i  Jandanes .spreminjajo \   navade). Pred-p isi  je bil letos kratek, a bo haje zatem daljši post ter se ne bo končal o veliki no či. Zadnje čase so se pa gospodinje — vsaj ha videz —- nekoliko sprijaznile 7 draginjo: na trg namreč niso zahajalc. ker je bil. kakor pravimo »odrezan od SVetft«. Hlaga je bilo malo, saj se prodajalke niso mogle priboriti na trg. Vse Trnovo je bilo odreza n<> <ni trga. Dovoz je še vedno slab.
Danes BO pričakovali nekoliko več prinla-
jalk in so jim postavili precej tržnih miz. ki <*o jih pa začeli pospravljati že ob °. Perutninski trg je ostal skoraj povsem pra /en. Pa tudi na zelenjadnem t-gu je bilo malo blaga. Danes b: morale gospodinje kupovati predvsem zelje in ropo. a tudi pri 7clja.rjih kupčija ni posebno cvetela. Precejšnja gneča pa je bila pri prodajalcih rib. t io&podinjc so sc zlasti zanimale za morske rbc. ki jih jc pa bilo malo naprodaj. Kmalu je bil razprodan tun. k: jc bil po 22 din kg. sc prej pa sardeliee, ki so bile po 18 din. Med rečnimi ribami zdaj ni ščuk. Prodajaj i so krape, platnice in postrvi po nespremenjenih cenah.
Prejšnji zelo mrzli tedni so precej vplivali na cene zelenjave. Zelo se je podražila zelenjava iz južnih krajev, kjer je mraz napravil tudi zelenjadarjem mnogo škode. Ta ko ie zdaj goriški radie po 20 do 24 din kg. spi na ć* po 20 din, endivija po 10 oV
14. motovileč bi pa bi! na težo celo po 30 din, a ga prodajajo po 2 din merico. V primeri s temi cenami je Še najcenejša cveta
ea po 6 do S din kg. Zelo se jc podražilo tudi zelje v glavah in ohrovt. Zeljnatc glave so po 1 do 3 din kos, ohrovt pa po 4 do 0 din kg. krompir v nadrobni prodaji ji v splošnem po 2 din kg nekoliko lepši.
Med vsemi živili so sc zadnje čase naj bolj podražila jajca. Pred pustom, ko je bila nekoliko večja poraba, so jih tu in ta a prodajali Celo po 2.5 din kos, danes so pa bila po 2 din na trgu. Bilo jih jc zelo ma lo, kakor rudi ni bilo perutnine. Razumljivo  pa  je.  da   danes ni  bilo povpraševanja
po perutnini. Trg je bil tudi slabše založen z mesom in nekatere stojnice so bile zaprte. Cene mesa se zadnje čase niso spremenile. Prav tako sc ni već podražil loj. ki je po 8 do 10 din kg.
Nekaj sprememb je pri cenah pšenične moke. Moka Št. 0 je bila sredi januarja po 3.6 do 4 din kg, zdaj jc po 3.7 do 4 din; moka št. 2 je bila pred 14 dnevi po 3.4 do 3.75. zdaj pa po 3.5 do 3.75 din kg.
Tržno nadzorstvo nadzira zadnje mesece tudi cene stavbnega gradiva. V zadnjih 14 dneh se je po uradni ugotovitvi mestnega tržnega nadzorstva podražil mehki les, deske in tesan les. Deske so bile prej po 400 Jo 450 din m-**, zdaj so pa po 400 do 500 din; tesan les se je podražil od 320 do 580 na 350 do 400 din. Med podraženim blagom je treba omeniti tudi nafto, ki je bila sredi januarja po 4.°0 din liter, zdaj je pa po 5 din.
Iz Celja
—c Aretacija v »odni dvorani. Pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju se je zagovarjal v torek 261etni delavec Anton Zajko iz Zagaja pri Šmarju pri Jelšah, ki je bil obtožen, da je lani 12. novembra v Gradiškem dolu pri Rogaški Slatini večkrat udaril posestnikovega sina Vinka Dolšaka s teležnikom in mu prebil lobanjo. Vinko Dolšak je kljub težki poškodbi šel sam v celjsko bolnico. Zaradi pritiska roba počene lobanjske kosti pa se je pojavila pri njem duševna zmedenost. Dne 15. oktobra popoldne je odšel na podstrešje in skočil skozi lino v globino. Pri padcu je dobil težke zunanje in notranje poškodbe, ki jim je dve uri pozneje podlegel. Obtoženi Zajko je pri razpravi izjavil, da sta bila pred njegovim dejanjem v njegovi in v Dolšakovi diužbi brata Janez in Jože Ogrizek, ki sta se pa nekaj minut pred dejanjem poslovila in odšla domov. Alojz Dolšak. brat pokojnega Vinka Dolšaka. pa je kot priča izpovedal, da sta mu dva moška, ki sta bila z Zajkom skupaj v zaporu, povedala, kaj jima je bil Zajko v zaporu zaupal. Zajko jima je povedal, da je Jože Ogrizek malo pred krvavim dogodkom napadel Dolšaka in ga butal ob neko drevo, pozneje pa je Janez Ogrizek napadel vinjenega Dolšaka s teležnikom in ga z a jim večkrat udaril. Nato je izročil teležnik Zajku z naročilom, naj še on udari Dolšaka in sicer na odgovornost Janeza Ogrizka. Zajko je p> Itj L^govedbi priznal resničuoet tehnavt Ib.
Na podlagi teh novih dokazov je sodišče odredilo kazensko preiskavo proti Janezu in Jožetu Ogrizku in odredilo, da ukrene preiskovalni sodnik za oba preiskovalni zapor. Janez Ogrizek, ki je bil zaslišan kot priča in je trdil, da ni v zvezi z zločinom, je moral iz sodne dvorane naravnost v preiskovalni zapor, razprava pa je bila preložena.
—c Ljudsko vseučilišče priredi ob obletnici Prešernove smrti v četrtek 8. t. m. ob 20. v risalnicd meščanske šole seminar o Prešernovi ostalini. Seminar bo vodil prof. dr. Pavel Strmšek. Udeležite se tega zanimivega večera!
—c Celjska poslovalnica. Zavoda za po-* pečeva nje obrti pri Zbornici za TOI obvešča vse interesente, da sprejema ustne ali pismene prijave za kovinarski in mojstrski izpitni tečaj še do 15. t. m.
—c V aroe ga ie zabodel. Okrožno sodišče v Celju je v torek v tajni razpravi obsodilo l91etnega hlapca Alberta Obrulja iz Resnika pri Zrečah na 3 leta robije, ker je na novega leta dan popoldne v Re-bernakovi gostilni pri Sv. Kunigundi blizu Zreč z nožem zabodel Franca Videčnika v levo ramo in v srce ter. ga usmrtil.
—c Najdeni predmeti. Pri predstojni-štvu mestne policije v Celju je shranjena vrsta predmetov, ki so bili najdeni lani od 23. avgusta do 31. decembra. Lastniki naj dvignejo svoje predmete pri predstoj-ništvu mestne policije v sobi štev. 32.
—c Opeklinam je podlegla v ponedeljek v celjski bolnici 751etna občinska reva Antonija Koroščeva jg Ivesfe pci Vojniku
ki si ji je bila 25- januar^ doma pri štedilniku vnela obleka, pri čemer je dobila starka težke opekline po nogah. V Liscah pri Celju sta umrla 761etni posestnik Franc Kruleč in posestnikov sinček Henrik Trian. v bolnici pa je umrl 271etni krojaški mojster Jože Brečko iz Brezna pri Laškem.
Maškarada Ljubljanskega Sokola
Ljubljana. 7. februarja Maškarada Ljubljanskega Sokola je privabila včeraj toliko občinstva, da si komaj dobil prostorček, kjer si si lahko v tropični vročini ogledal to karnevalsko vrvenje. Prireditev je bila letoa prav za prav brez naslova in vendar jc privabila toliko zanimivih, najrazličnejših mask. med katerimi so seveda bile zastopnice »lepega« spola v veliki večini.
Od vise doraslih kranjskih Mick iz Podkorena in tete Jere iz Kranjske gore, pa do ruske carice Katarine so bile zastopane najrazličnejše svetovne krasotice. Poleg er-nookih cigank, stasitih Ornogork, mornare-kov, živopisanih. fantastičnih krasnih postav so bili med moškim svetom tudi nc-arijski brezdomci Med množico so švigale zelene in rdeče povodne deklice, vse se je lesketalo na njih, saj so še rosne pritekle iz Ljubljanice po Bregu v Marodni dom.
Od svetovne konference so se odtrgali tudi zastopniki polumescea. skratka: obiskal sem že mnogo sokolskih maskarad, toda tako veselega razpoloženja ne pomnim kmalu. Dvorana pa je bila v oranžni barvi okusno okrašena. Vojaška godba je marljivo podžigala pete plesalcem, v bifejih so jedva zmagovali, da postrežejo žejnim in lačnim. Zlasti žeja jc bila huda; dobra misel, da se je to pot točilo tudi izborno laško pivo.
Pri tej priliki se marsikdo spomni na one lepe čase, ko so narodna društva razpolagala pri svojih prireditvah z vsemi prostori v Narodnem domu. Pri rokah so bili spodaj restavracijski in kavarniški prostori, zgoraj pa velika in mala dvorana, stranske sobe in reprezentativen vhod izpred Nar. doma. Sedaj se pa komaj priviješ iz BI c i -\vcisovc ceste po nekakšnih katakombah v tclovadnico, ki je bila za take prireditve že pred prvo svetovno vojno pretesna, kamoli danes!
ludi tega se spominjamo, da so Slovenci po »krajcarski družbi« zbirali širom domovine in sezidali Narodni dom v Ljubljani, ki naj bi bil njihovo družabno zbirališče.
Sokolu naklonjenemu občinstvu pa vsa čast in hvala, da jc v tako mnogobrojnem številu letos obiskalo to prireditev in s svojim požrtvovalnim posetom visoko dvig-ni!o letošnjo roaŠkarado Ljubljanskega Sokola. _y__
Smrtna nesreča
Ncgova. 4. februarja Pn posestniku Josipu Scncko\ieu v Tr-iteniku pri Neg©vi v SIovcnsk:h goricah je od teže snega, ki so jc nakupičil na ostre" ju velikoga gospodarskega poslopja, pričc!<» pokati ostrešje; Zato jc odšel v soboto popoldne gospodar s svojim hlapcem ponovno pod ostrešje, da bi ga podprl na najnevarnejših mestih. Ko sta gospodar in hlapec podpirala tramovje, sc jc to nenadoma zrušilo pod težo južnega snega. Dočim se je mlademu hlapcu posrečilo rešiti gotove smrti s skokom v pritličje, je posestnika Scnckoviea, ki jc bil vojni invalid, zaielo tramovje ter ga zdrobilo in pokopalo pod ruševinami. Bil je takoj mrtev. Zapušča ženo  n kopico nepreskrbljenih otrok.
Pevski koncert M. Tutte
Ljubljana, 7. februarja Sočasno z violinskim koncertom L. LVA1-bore je koncertirala v frančiškanski dvo-
\p.n\ v ponedeljek pevka Marija Tutta z izredno pestrim programom, katerega prvi del so tvorile skladbe domačih avtorjev: Kogoja, Lajovca, gkerjanca, Osterca in švare. že v teh pesmih je mogla pevka izraziti svoje zmogljivosti. Ton ji je dokaj prodoren, tehnika pa dobra v smeri starejše šole. Ritmika tu pa tam ni bila povsem točna, tempo pa je bil često morda preveč zavlečen. Nekaj, kar posebno moti, je pevkina mimika, ki je preveč izrazita, da bi mogla mimo poslušalca in ga tako rekoč veže na določena čustva, ki bi morala biti sicer poslušalcu kolikor toliko individualna: vsekakor je vezanje mimike in čustva veliko bolj na mestu na gledališkem odru kot v koncertni dvorani. Te pripombe, zlasti v kolikor se nanašajo na splošne tehnične ozire. veljajo tako za prvi, kakor za drugi del programa, v katerem je pela pevka skladbe skladateljev Glucka, Scarlattija. Handela. Debussvja, Ravela in ćerepnina ter za skupino španskih, bosanskih, ogrskih in slovenskih pesmi, ki jih je pela ob koncu. Pevka je prikazala ves spored v originalnih jezikih. To je po eni strani sicer docela pravilno in tudi dosledno, ker daje največ možnosti verne interpretacije; po drugi strani pa utegne biti ta način kvaren jasnosti artikulacije. Prav to se je opazilo tudi pri M. Tutti zlasti v skladbah slovanskih avtorjev, kajti izgovorjava ji je bila nekoliko trda in zabrisana, kar je vplivalo neugodno tudi na jasnost, privlačnost in globino interpretacije. Razumljivo je namreč, da >mnogojezičnoet«: pevca toliko zavzame, da mora več pozornosti posvetiti jeziku samemu, kar pa kajpada ovira možnost popolne čustvene in miselne vglobljenosti v tehnični in vsebinski značaj skladbe. M. Tutte vse te ovire ne zadevajo pri italijanskih in francoskih avtorjih, ki so ji očividno najbližji in ki jih je podala zelo kultivirano, zlasti Gluckovo »O del mio dolce araori, Ravelovo >Pesem iz Madagaskarja«, Scarlattijevo >Va per lo mare* in še nekatere. Tudi moram poudariti, da je nekatere druge avtorje podala prav lepo, n. pr. švarino - šiviljo." in »Ni te na vrtu več , Lajovčevo >Mesec v izbi«, Ce-repninovo ^špansko uspavanko« in bosansko »Siđi mi draga*. Prav to pa je dajalo močan kontrast drugim pesmim, pri katerih smo pogrešali tako poglobitve, kakor jasnosti izraza, n. pr. v Kogojevih, Osterče-vih, škerjančevih in nekaterih narodnih pesmih, katerih podajanje je vzbujalo dojeni, da je pevki vsebinski smisel bolj tuj. Prav pravilnost izraza pa je poleg tehničnih nujnosti nedvomno najvažnejši činitelj v prikazovanju po?dinih skladb. \
Pevka M. Tutta kaže nesporno ugodno pevsko-tehnično izobraženost, ki se je deloma uveljavila zlasti v nekatere vrste skladbah, ki pa seveda spričo razumljivih ovir danes ne mora priti več do polnega izraza. Njen ponedeljkov koncert, ki je dokaz njene velike ambicioznosti, je bil vsekakor zanimiv že zaradi različnosti sporeda in njegovega podajanja v originalnih jezikih. Na klavirju jo je diskretno odlično spremljal kapelnik dr. Danilo švara. Koncert je bil bolj slabo obiskan, občinstvo pa ni štedilo s svojim priznanjem in je pevka morala dodati še nekaj pesmi.      M. C
Dva občna zbora LKB
Preval je, 5. iebruarja Na Fari pri Prevarah Je imela redni občni zbor krajevna organizacija Legije koroških borcev v Gustanju. Ta postojanka obsega obmejne občine Dravograd. Gu-štanj in Prevalje. Poročila društvenega predsednika so btta zelo zanimiva ter dokazala, da se nekdanji borci dobro zavedajo, kako potrebno je v današnjih dneh krepiti državljansko zavest ter se pri tem brigati tudi za socialno stran našega obmejnega prebivalstva. Med poročilom se je posebno poudarjala krasno uspela naredna svečanost o pril ki odkritja spominske plošče koroškemu borcu — srbskemu
vojaku Jovu Zaptuidžlču. Istotako se je vršila pietetna svečanost pri Malgaj ?vem spomeniku na Tolstem vrhu.
Zborovanju je prisostvoval v imenu glavnega odbora Legi'e iz Ljubljane, njen podpredsednik tovariš Domin k Mainšič, ki je temeljito razpravljal o naših narodnih, strogo narodno obrambnih, pa tudi organizacijskih zadevah, živahno odobravanje je pričalo, da se obmejni borci zavedajo vvažnosti svoje ©rganizaoije. kate m bodo tudi v bodoče z vsemi svojimi močmi podpirali. Novemu odboru predseduje zopet tov. Gačnik iz Guštanja. Koroški borci so ponesli z zborovanja na svoje domove zavest, da niso osamljeni ter ua se vselej lahko zanesejo ne samo na svojo centralo v Ljubljani, temveč na. vso slovensko javnost.
Radmirje pri Gornjem uradu. 5. februarja Te dni so se zbrali v znani gostoljubni Majeenovičevi gostilni številni bivši borci za našo severno mejo. da prisostvujejo obračunu za preteklo poslovno dobo svoje krajevne organizacije. Članom Legije koroških borcev je podal obširno poročilo predsednik gornjegrajske legijinc postojnoke, k: je zbrane borce pozdravil tudi v imenu glavnega odbora Legije iz Ljubljane. Obširna poročila društvene uprave so pokazala članstvu, da jc bilo vse delo usmerjeno točno po društvenih pravilih, da se je organizacija krepko razvijala, pa tudi da se je članstvo izkazalo kot nekdaj — kakor ena sama družina. Posebno pozornost je na zborovanju zbujal bivši koroški borec Anton Trap, ki je kljub velikemu snegu prišel iz 20 km oddaljenega Skornega in sicer peš. Organizacija, ki ima v svojih vrstah tako zavedne člane, lahko upravičeno upa doseči svoj cilj, ker sc V njenih vrstah nikdar ne pokaže kaka malodušnost, ki sc v teh dneh tako rada širi.
Lepo uspeli zbor sc jc zaključil s tem. da jc bila stara upra\a ponovno soglasno izvoljena, kar priča, da uživa pri tovariših borcih vsesplošno županje.
Iz
— župnija smo pokopali. V po-iedeljek dopoldne so se pričele v naši farni cerkvi pogrebne svečanosti, nakar se je vršil pogreb tukajšnjega župnika, msgr. Gašpa-riCa Jakoba. Prišio je od blizu in daleč toliko ljudi, kolikor jih naša dolina še ni videla za pogrebom. Pogreb je pokazal, kako je bil pokojni priljubljen pri vseh slojih. Saj je bil korekten, nepristranski duhovnik, ^bzirtn in prijazen v obče/anju z, vsakomur. Imel je dobro roko. bil je usmiljenega srca. dajal je na desno in levo in pomagal z nasveti in tolažili. Zato *ii čuda, da ga je spremilo na zadnji poti toliko hvaležn*h ljudi. Zadnjo čast so mu izkazale razne deputacije TPD. Občine, vseh javnih in državnih uradov s sreskim načelnikom iz Laškega na čelu. Krsto, ki so jo nosili, so spremljale razen mnogoštevilnega duhovn stva in nepregledne množice občinstva razne korporacije, lovci, ki so se korporativno udeležili pogreba svojega člana, gasilci z vencem, železničarji in drugi. Mlad na iz vseh šol je tvoril.i Spa-lir, meščanskošclski učenci pa so nosili za krsto veliko vencev. Blagega pokojniki« bo ohranila vsa dolina v najlepšem spominu. Naj počiva v miru!
ŠAH
Zaključek ožjega turnirja Cšk-a
Centralni šahovski kiub je končno spravil svoj ožji turnir pod streho. Razen motenj, ki so nastop le potem, ko so morali nekateri igralci zarati: vojaških dolžnosti prekiniti tekmovanje, se jc ves turnir vršil v redu. Značilna črta. ki močno izstopa v ospredje v vseh klubskih ožjih turnirjih zadnjih let, je močan tok novih mladih šahovskih moči, ki se prav v borbi na turnirjih te vrste skušajo uveljaviti. Njihovo prizadevanje nikakor m lahko, ker v večini slučajev trčijo na starejše preizkušene igralce, ki marsikdaj s svojo rutino pre križajo račune mladim neizkušenim borcem. V tem znamenju je potekal tudi ožji turnir CŠK. Prvo mesto si je zasluženo priboril prof. Čop z 9 točkami, ki s svojo v neštetih bitkah prekaljeno igro skozi ves turnir ni dopustil, da bi ga kdo od ostalih resno ogrožal. 2.—3. Arrigler ml. in Pinta rič 7 in pol, 4. Čobal 6 in pol, 5. Grmek 6. 6. prof. Ostere 5 in po'. —9. Kavečič. Ma-rinšek, Šenčur 4 in poi, 10. Merhar 4 itd. Prvi trije so si formalno pridobili pravico igranja   v   glavnem   turnirju   za prvenstvo
kluba.
Žrebanje in zaključek  prijav za glavni turnir bo v četrtek 15. t. m. ob 20. Na tur nirju bodo sodelovali    znani močni ljub ljanski šahisti, kar je porok, da bo vseskozi zanimiv in borben. Ker je to prvi prvenstveni turnir kluba, bo nedvomno vsak sku Šal pokazati vse svoje znanje, kajti kone ni rezultat bo tudi podlaga pri sestavljanju* klubovega 1. moštva. Razpisane so tudi de narnc nagrade.
Prvenstveni in splošni brzoturnir bo v čc trtek 8. t. m. s p riče tko m točno ob 20.
V torek 13. t. m. bo ob 20. predaval lože Sifka o V. Steinitzu   utemeljitelju nvjdc:
nega šaha (ob -loletnici njegove smrti). Po prodavanju bo itfral Jože Sorli simultanko s klubovimi člani.
f£e(ctniea
R O L F D A K
Danes: Sreda, 7. februarja: Pepelnica, Romuald. Julijana
DANAŠNJE PRIREDITVE
Kino Matica: Junaki Sibirije
Kino Sloga: Dve siroti
Kino Union: Seviljskl brivec
Sadjarska ir'vrtnarska p.<drii>.iiic. predavanje nadzornika fitreklja o »Pomladanskih delih pri sadnem drevju« ob 19. v kemijski dvorani I. drž. realne gimnazije (realke) v Vegovi ulici
DE2URNE LEKARNE Danes: Dr. Piccoli. TVrševa cesta 6. Hočevar,  Celovftka  cesta  62,  Gartus. Moste — Zaloška cesta 47.
V prijaznem trgu Rajhenburgu imajo nov kino, ki ima predstave samo ob sobotah in nedeljah. Ker je obisk zelo i'elik. ]e otrokom prepovedan za ta dva dni Zato so gospodje, ki vedo, da se tudi otroci zanimajo za kino in dn bodo \' procesijah prihajali in nosili dinarčke, poskrbeli, da \-ponedeljek domača in tri okoliške ljudske šole niso imele pouku samo da si je mladina lahko ogledala film. Toda obisk jc bil precej slab. da mladina ne/akurjene dvora ne ni segrela in se je tako več otrok močno prehladilo. Otroci pa /a svoj prehlad v soli ne povedo, ket bi sicer ponedeljek ne bil več pouka prost dan.
šolska mladina vseh  krajev, kjer imajo kinematografe.   upra\'ičcno   za\-ida presrc^ nim raihenburškim tovarišem in ni i/klju čeno, da bodo ti malčki ustanovili poseb no organizacijo, ki naj bi dosegla za vse enake pravice in pouka proste dneve. \ai bolj srečni bodo v tem primeru prav gotovo  ljubljanski  šolarčki,  ki   bodo za ogled vsakega fiima imeli pouka prost dan Ta ko bodo Šli v ponedeljek v Matico, v torek v Union, \- sredo naprej v SlogO, \- četrtek bo po starem običaju  ru>::ka prost dan, v petek bodo zavili na Kodelievo, v snboto pa v Moste in tako dalje od septembra do 28   junija. To bo sistem no\c šole. ki jc deloma uveden v Kaihcnburgu.
Naše Gledališče
DRAM A
Začetek ob 20. uri
Sreda. 7. februarja- Profesor Klepec, Red Sreda
četrtek, S. febn; irja: Praznik ./ i I >č£h Če-3enj. Premierski abonma
Potok. 9. februarja: ob 15. uri: Striček Vanja. Dijaška predstava. Izven, Globoko  znižane  cene  od   14  din navzdol
Sobota, 10. februarja: Na prisoju, stran: Red A
Nedelja, 11. februarja: ob 15. uri: Princeska in pastirček Mlad predstava. Znižane cene. Ob 20.: Praznik cvetočih Češenj. Izven. Zni. m rni
OPER A
Začetek ob 20. uri Sreda, 7. februarja: Rusalka. Red četrtek Četrtek. 8. februarja: zaprto Petek. 9. februarja: zaprto Sobota. 10. februarja:  Gorenjski alavdek Red B
Nedelja, 11. februarja: ob lč». un. Lumpa-cius   Vagabundus    Izven.   Ob   20. uri: Frasquita. izven. Gostovanje gc. Zlalt Gjun«rjenac
Iz Laškega
Lčittlji lahkega sreza bodo zborovali.
Učitelji laškega sreza JIJU bodo zborovali v soboto 17. t. m. v prostorih tukajšnje ljudske šole. Šolski nadzornik g. Vrane Eitu\s1
bc ookazal ob 8. v ok vi ni nastopa v osnovni soli poti in sredstva za izvedbo 5  41 zakona o ljudskih šolah. Nastopu l>o . razgovor. Nato se bo pričelo zborovanj« učiteljev   z   naslednjim   dnevnim redom 1. Zapisnik o zadnjem zborovanju.   2. Si tuacijsko poročilo in dopisi.   3. Referat I. švarca o željah in predlogih članstva, iznešenih   v  anketni   pol!.   4. Slučajnosti. Učitelji-pi ipravniki naj ne pozabijo ;mki-1 nih pol!
Snežne razmere
V »ročilo Tujskoprometnih zvez v Ljubljani in Mariboru, SPD in JZSŠ 7. februarja 1940.
Kateče-PIanica 870 m: —-5, ja/?no, mimo 70 cm sneg-a, osrenjen.
IManica-SIatine (Dom Ilirije) 900 m: —5, jasno,  mimo,  100 cm snega, osrenjon drsališče uporabno.
Kranjska gora 810 m: - 6, barometer s» dviga, jasno, mirno. 70 cm . nega. osrenjen.
Dovje-Mojstrana 650 ni: —6. jasno, <>4 cm
snega, skakalnica uporabna. Bohinj-Sv. Janez   530 m:   0, pooblaeeno.
mirno. 95 cm snega, osrenjen. Bohinj-Zlatorog 530 m: —1. oblačno, 80 cm
snega, osrenjen. Dom na Komni 1520 m: —4. pooblačeno
150 cm snega, osrenjen. Dom na Voglu  1540 m:  —5. pooblačeno.
150 cm snega, osrenjen-Dom na Krvavcu 1700 m:     2. delno oo-
lačno, 95 cm snega, osrenjen.
Velika Planina 1558 m: —1, delno oblačno. 80 cm snega, osrenjen.
Hiulovljiea 470 ni: 0. megleno. 65 cm snega, južen.
1'olžcvo 620 m: 1 oblačno, 47 cm snega, osrenjen
Bled 501 m: 0. barometer se dviga, pooblačeno. mirno, 63 cm snega, osrenjen
PoKJjuka 1300 m; —7, jasno, mirno, 120 cm snega, osrenjen
Bloke 900 m: --1, barometer se dviga. 43 cm snega
S^*dražica 550 m:    -1.   oblačno,    53 cm
snega, južen Ribnica na, Pohorju 715 m:   —2. jasno,
mirno, 35 cm snega, osrenjen !Vca 1654 m: —2, pooblaeeno mirno, 110
cm snega, južen Sv. Lovrenc na Pohorju 453 m: - 3 jasno,
mirno, 47 cm snega, osrenjenega S. II. 1940
' /lica 1119 ni:     s   lelno oblačno. 60 cm snega, osrenjen
Štev. 30
»SLOVENSKI NAROD sreda, T. februarja 1*40.
1
f
Film poln dinamike, samožrtvovanja, plemenitosti, svobode ln suženjstva. Vračanje Poljakov leta 1918 iz Sibirije v Poljsko domovino. Rež.: Mih. VVaszinski KINO MATICA, tel. 21-24 Ob 16., 19., 21. uri
JUNAKI SIBIRIJE
PREMIERA
poljskega
velefUma
Lep in izredno zabaven film po motivih istoimenske Rossinijeve komične opere
Reprezentativno filmsko delo r
Seviljski brivec
Kino Union, tel. 22-21     Ob 16., 19. in 21. uri
najboljšimi predstavniki španske umetnosti! — Razkošje humor, ples, muzika ln petje!
Nepozabno lep film po slovitem romanu \ ietorja Hujro-a, Superšlager francoske filmske produkcije;  Film najpretresljivejsih dramatičnih efektov*  Razkošje in
beda, veselje in trpljenje! Usoda dveh mladih niYFo  PRlruVpp . .
deklet, ki Vam bo ostala neizbrisno v spominu« DANh,S I KKMIL.RA !
KINO SLOGA, tel. 27-30. DVE SIROTI
Renče Saint Cyr, Kosine Derean, Uabriel Gabrio ^ *        W A *
Najlepše filmsko delo, ki si ga morate ogledati! — Ob 16., 19. in 21. uri.
DNEVNE VESTI
— Go^i>odar«ke zbornice in novi davčni zakon. Na konfeienci gospodarskih zbornic v Ljubljani jc bilo skleneno izročiti vladi spomenice o poe<unih vprašanjih fiskalne obremenitve našega gospodarstva. Spomenice so prav za prav izpopolnili referati iz konference. Te dni bodo izročene na merodajnem mestu. V kratkem naj bi se sestali tajniki gospodaiskih zbornic in referenti v poedinih ministrstvih, da prouče vprašanje  novega davčnega zakona.
— Razdelitf-v uvoženih *drovin tekstilni industriji. Posvetovalni odbor za tekstilno industrijo pri trgovinskem ministrstvu se je razdelil v tri sekeije. Sekcija za bombaž in svilo je imela drugo sejo, ki so ji prisostvovali poleg: zastopnikov oblasti tudi zastopniki predilnic in tkalnic. Na dnevnem redu je bilo vprašanje razdelitve si-
rovin. Izvoljen je bil poseben odbor z nalogo,  da pripravi do prihodnje seje.  ki bo
23. t. m. konkretne p" edloge. Obravnavalo ?e je tudi vprašanje uvoznih kontingentov za tekoče leto in uvoza sirovega bombaža   preko  inozemskih tržišč.
— Angleži zaplenili naš paznik. V bližini Prereze so angleške vojne kontrone ladje zaplenile nas potniško tovorni parnik .iBeosrrad■-. ki vozi redno med našimi in grškimi pristanišči. Parnik se je vračal iz G:čiie in V Pireju natovoril del v Trst namenjenega tovora. Angleškim kontro-n'm organom .se Je zdel tovor sumljiv in zato so parnik odpeljali v Malto Tam bo tovor izkrcan, potem bo pa parnik lahko na 'a-lieval svojo pot. To je že tretji nr mr-nik ki so ga Angleži odpeljali v al to Zaradi vojne zelo trpi naš pomo'sk: pto met.
— Novi sioVenski irrobovf v \nwu-j V
cieveiandu je zadela srčna Kap Ruo.o'fa
Perd.n.na,  Pokojni je bil  star  57 let, dosna Ljubljane.   20   let  je  vodil  v A_r-or-:ki
Singerjevo prodajalno, pozneje je pa ime1
trgo\-ino in mesnico. Bil je stnrosM S1 -v^enskec-a Sokola, v Clcv-elaj-i ~*u mTl; "i je pa r'elovaj tudi v drugih narodn;h d.u-štvji žrtev- avtomobilske nesreče ie postala v Cieveiandu Frančaška Kobe. ro'c-Arko doma iz Žigmaric pri Bodraž'ci Pred 20 leti ji je umrl mož. Nenadoma je umrl v Cieveiandu Anton Horvat star 49 let doma iz fare Ambrus na Dolenjskem Tudi me«ra je zadela srčna kap in sicer v cerkvi. V Cieveiandu je umrl Mihael Set-nikar. star 80 let. doma iz Laz na Notranjskem. V La Salle je umrl Janez Per-ko, star 70 let doma iz šmarjete na Dolenjskem« V J' Metu je umrl Janez Junič, star 30 let, rojen v Ameriki. V Denveru je umrl ^-»stilničar Jože Prratelj. V Chica-rr: le umrla Elizabeta Koriiš doma lz Jaarmika na Gorenjskem. V Mihvaukee je podlegel plju^mci Anton Kopše star 40 let. doma iz Bele Krajine. V ChicaTu je umrl Janvz železnik. star 57 let Joma iz Rovt na Logatcem. V Bivvabiku je umrla Terezija GBac, sta.ra 66 let. V Joliettu je umrla RozaJija Ram u ta. stara 57 let. doma iz Me'like. V Iranu Moutain je zadela srčna kap Uršulo Kozjan. Pokojna je bila stara 65 let. dotma iz Semiča. V Rock-springsu je umrl Jemej Notar star 74 let, doma iz Puštala pri  Škof ji Ix>ki. V
doma iz okolice Škofje Loke. V Cieveiandu je umrl Franc Lozar, doma iz Dolenje vasi pri R bnici. v Coverdalu je umrl Filip Nuncij, star 41 let. doma iz 3oča na Nota unjskem.
— Zagrebški hišni posestniki -/.aMevajo oo\išanje najemnine. Zagrebški hJmi in zemlji-ki posestniki so se obrnili na bana s prošnjo, naj bi banska oblast dovolila povišati najemn -ne za stanovanja -n loSca-le. Svojo prošnjo utemeljujejo s tem. da so bi'e h'še in zemljišča za Inje ras? obremenjene z novimi davki, najemnine pa so OStale n. fzpremorjene.
— prepoved ustanavljanja velehJagOvnic do konca leta. Poročali smo da je ob novem letu prenehala veljati ministrska uredba, ki jc prepovedovala ustanavljanje
tako znanih trg-ovskih hiš ali veleblagovnic.   Tigovel   SO   se   2.:iradi   tega.   bali. da
ho io velel lagovnlce kmalu    ost movljene
tudi v mestih kjer še doslej niso bile. Sedaj pa poročajo ir. Beogr:a'4a, :ia je trgovinski  minister dr.  Andres pripravil uovo
uredbo o veleblagovnicah ter da po nj< ne bo dovoljeno ustanavljanje veleblagovnic do konca tega leta.
— Vsa »nduMi podjetja so d°I/i:a Opraviti BaSčPna dela protj le!:iNKim n i-padom. Po avtentičnem tolmačenju Inspekcije- državne Obrambe SO vsa Industrijska podjetja v državi dolžna ukreniti vse potrebno za z»šč'to obratov v -mi--'u čl 17 in 7 u:eibe o zaščiti pred letalskimi napadi Izvzeta tud: niso podjetja, ki niso navedena v sp"«ku me.i važnejšarni sti-o-kami   k'koi  so nekateri m slili.
— P^ed nev'mi tTjFPVlU*fclWM |H»gaJ*»n|! R^zen trpi i.^sk:h p«-^ajani ? Madžarsko ki se vodlir dlnlomitskim potom ter mod
Nemčijo in Italijo, naj bi se Se ta mesec
3eFtn'a nafa in rumu^ska delegacija v svr-•io   sklenitve   nove   trpo< in«ke   pogodbe s
katero bi bil zamenjan dosedanji začasni Ema o treovin^kem in Dla^iineiri pro metu med obema državama Poleg tega --e p':r» avVaio trgo- inska pogajanja s Španijo Ln Bolgarijo. Vse gospodarske komore so p^zvn'e svoje člane naj jim po-31 je jo p e Boge zla^t« glede Kontingentov in njihove vrednosti ter glede izprememb v  na$i  in  inozemski  carinski tar:fi.
— Morave cigarete v škatlicah po 10 komadov. Da ust^eže kadilcem, ki radi kade »Morave* cigarete je uprava državnih monopolov odredila, da pridejo v promet ciga.ete v škatlicah po 10 komadov Nove ?katl;ce so poiobne onim. v katerih je 20 cigare4   srmo da so manjše.
— Opozorilo borcem z* osvoboditev naše severne meje. Vabimo vse one ki so se v letih 1919-1920. borili 'a našo sevtrno mejo, pa niso še državljan: Jugoslavije, da se v las*nem interesu čim p?eie prijavijo zaradi podelitve spominske kolajne Vsa tozadevna pOjaSmla prejmejo v društven: pisarni Legije koroških borcev na Cankar ievem nabrežju 7-1 Rok za prijavo za Dodelitev sponrnske kolajne bo skon potekel, zato naj se vsakdo ki misH ia ie upravičen do tega od'ikovanja *im p^eje zgiasi. Vsak ki se priglasi, naj p1'nese s seboj eventualne vojaške listme. s kate
Sartellu je umrl Franc TriUer, star 63 let:,   rimi lahko izpriča, da se je v resnici ude-
LIPSKI POMLADNI SEJEM 1940
od 3      P r»?arca
popnsta na nemških železnicah, znatni popusti v drugih državah.
Vsa pojasnila dajejo:
ZVAN1ČN1   BIKO LAeTPCl-ŠKOG   SAJMA BEOGR.AD Knez  Mlbajlova 33/1.
in častni zastopniki
Ing. G TtWNTCS f.inbHana. rvrteva 33 —   Telefon 27-62
JOSIP BEZJAK — Maribor. Gosposka til. 25. Telefon 20-9?
Prijavite sc pri zastopniku zaradi preskrbe orezplačnega vizuma najkasneje
ao 13  tebruarja 1940.
pogreDni aavoa Občln8 LJubljana
Umrl je v 87. letu starosti naš skrbni oče, stari oče, tast, svak in stric, gospod
Bizjak Anton
bivši krojaški mojster, gostilničar in hišni posestnik
previden s tolažili svete vere.
Na zadnji poti spremimo blagopokojnega v četrtek, dne 8. fe-oruarja 1940 ob ^»3. uri popoldne izpred niše v Bohoričevi ulici 16 na pokopališče k Sv. Križu.
Sveta maša zadušnica se bo brala v sredo, dne 14. februarja 1940 ob 7. uri v farni cerkvi sv. Petra.
LJUBLJANA. MARIBOR, SALZBURG, dne 7. februarja 1940.
Žalujoči ostali
lezli borb na naši severni meji. Glavni odbor LKB.
— Za zaščito otrok za primer vojne so darovali: EKilar Iva, Novo mesto 50 din. Ivan Medic, industrija perila, Novo mesto 50 din, JugcMlovensko-eeška tekstilna industrija d. d. Kranj 330 din, Savinjska tkalnica, barvarna in apretura Ogriseg & Themel. Sv. Peter v Sav. dolini 200 din, Prva jugoslovenska tovarna za diaslad, slad in kvas Rudolf Zaloker, Ljubljana-Vič 100 din. Kolinska tovarna, hranil d. d. Ljubljana 50 din. Lesna industrija >Vint-
I gar« družba z o. z., Gorje nad Bledom 100 I din, Viktor Glaser. Ruse din 100. Iskrena hvala! Unija za zaščito otrok. Ljubljana.
— Iz »Službenega lista«. ^Službeni list kr. banske uprave dravske banovine* št. 11 z dne 7. t. m. objavlja uredbo o dopolnitvi zakona o podaljša vi veljavnosti, spremembah in dopolnitvah odredb dosedanjih finančnih zakonov, ki se nanašajo na samoupravna telesa, uredbo o prenosu gotovine sklada finančne straže v sklad za pobijanje tihotapstva, navodilo o izplačevanju nagrade honorarnim uslužbencem in dnev-ničarjem Postne hranilnice, poklicanim na vojaSke vaje, spremembe prvega odstavka člena 6. pravilnika o prometu z devizami in valutami in uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbo » odmeri in pobiranju davka na luksus piskom luksuznih predmetov.
— Nov grob. Umrl je v visoki starosti 86 let g. Anton Bizjak, bivši krojaški mojster, gostilničar in posestnik v Ljubljani Pokojnik je bil splošno znan in priljubljen. Poprreb bo jutri od 14.30 iz hiše žalosti v Bohoričevi ulici 16 na pokopališče k Sv. Križu. Pokojniku blag spomin, njegovim svojcem naše iskreno sožalje!
— žrtev pretepa V Begunjah na No-tran;?kem se je zbrala včeraj v neki gostilni večja družba domačinov, ki so se sprva prav prijetno zabavali in zbijali šale. že dopoldne pa so prišli v gostilno fantje iz f-osrdnje vasi, ki so pričeli izzivati in nadlegovati mirne goste, med katerimi je bil tudi posestnikov sin Anton Hren. Prišlo je do prepira, iz katerega pa se je kmalu razvil pretep. En fant je potegnil nož in se zakadil v Hrpna, ki je nato ob-'• :• . 1 na tleh s prerezanim trebuhom. Hrena so že smodi prepeljali v bolnico, kjer so zdravniki ugotovi.i. da ima hude poškodbe.
. Nesreče. Delavec Rudolf Završnik iz Komende je padel doma na cesti in si zlo-i:ii! levo nogo. Posestnik Ivan Petrin iz Braalovč jo doma sedal drva. pa mu je odletela v oko trska in mu ga občutno poškodovala. — Delavčev sin Rudolf Volčič iz F?trn2,išča pri Kranju se je včeraj smučal nekje pod Sv. Joštom. pa je padel in
si tik      desno nogo. — V bolnico so pre-
peljali ludi dninarico Jero Krizman iz Horjul:*., ki je padla na gozdni poti in si zlomila desno loko.
— Vieine. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma oblačno in megleno vreme.
temperatura nespremenjena. Včeraj je nekoliko deževalo v Ljubljani. Mariboru in v Dubi*cvnku. Najvišja temperatura je znašala v Kum boru 15, v Dubrovniku 14, v Splitu 12, na Visu in Rabu 9, v Sarajevu 5, v Beogradu 4, v Ljubljani 2.1, v Zagrebu 2, v Mariboru 1.3. Davi je kazal barometer v Ljubljani 767.4, tenipei^atura je znašala 0.5.
— VhU ga je in pil ob mrliču vino. Pred sodiščem v Bjelovaru se je moral včeraj zagovarjati 651etni Dragotin Novak, ki je z motike ubil G j uro Zarepo. s katerim sta živela v sovraštvu. Izvabil ga je v svojo klet kjer je po zločinu sedel kraj mrliča in pil vino. Med popivanjem je razmišljal, kako bi odvrnil od sebe sum. Naposled je odvlekel truplo na cesto in ga pustil tam. Novak je cinično priznal svoj zločin. Bil je obsojen na 12 let robije.
— Grozen zločin zaljubljenega fanta. V asi Maškovcu na Hrvatskem se je od grala v ponedeljek krvava ljubavna tragedija. 151etni Ivan Markovič je bil zaljubljen v Ano Kuzmič. Ker so njegovi Ttarši siromašni, je odšel fant v Nemčijo na sez^n««ko delo. Po povratku je pa zvedel, da se mu je dekle izneverilo in se ODtOJ^O z drugim. Zlasti težko mu je bilo. ko je zvedel, da jo je prisilil v to njen oče. V poneleljek je odšel fant pred Kuz- , mičevo hišo. Ana je bila doma. Poklical jo je iz hiše, češ da se hoče posloviti od nje. S hčerjo je prišel iz hiše tudi oče. Marko/ič je takoj potegnil samokres in ustrelil nanj. Zadel ga je v srce, da se je
takoj mrtev zgrudil. Po zločinu al je fant pognal kroglo v glavo in se zgradil mrtev kraj svoje žrtve.
— Samomor 80ftetnega starale*, v Lozo v cu pri Šibeniku si je prereza! žile na vratu 801etni Nikola Sla vica. Hoteli so ga prepeljali v bolnico, pa je že med prevozom izdihnil.
— Zdravniška vest. V imenik zdravnikov Zdravniške zbornice za dravsko banovino Je bil vpisan dr. Stevan Stojanović, zdravnik v Ljubljani.
— XVII. redni občni zbor Združenja elektrotehničnih obrti dravske banovine v Ljubljani se bo vrSil v nedeljo 11. februarja t. 1. ob 9. zjutraj v Gambrinovi dvorani restavracije I. Račič v Mariboru. Udeležba je za vse Člane združenja strogo obvezna. Izostanek se kaznuje z občutno globo. — Predsednik.
— Led odnesel mo**t na lbru. Na naših rekah zlasti na večjih se je nakopičilo mnogo letu. Debela plast ledu je poki i vala tudi reko Ibar. Končno je led porušil na progi Kraljevo—GoČ železniški most čez Ibar. Ulice v Kraljevu so pod vodo. ker je začel sneg naglo kopneti.
— Sava pri Brdu narasla xa 2. metra. V Slavonskem Brodu že dva dni dežuje in sneg naglo kopni. Na Savi poka led in v dveh dneh je narasla voda v strugi za 2 m. Včeraj je bila 2.83 nad normalo.
Ii LfubHane
—lj Seja mestnega sveta, v petek 9. t. m. bo v veliki sejni dvorani mestnega poglavarstva seja mestnega sveta. Prične se ob 17. Na dnevnem redu javne seje so naznanila predsedstva, odobritev zapisnika zadnje seje ter poročila finančnega, troša-linskega. gradbenega odbora za upravo meščanske imovine in personalno pravnega odbora. Poročilo uprave meščanske imovine obsega samo vprašanje nakupa zemljišča Sokolskega društva Ljubljana II v Sokolski ulici in dovoljenje za dvig kupnine iz glavnice, naložene pri Mestni hranilnici ljubljanski. V poročilih persormlno pravnega odseka je poročilo o ostavki prof. Karla Dermastje na mesto člana mestnega sveta in ukinitev odbora za podpore družinam, poklicanih na orožne vaje. Javni bo  sledila tajna seja.
—lj Tradicionalni valčkov večer Sokola Vič\ ki je nekako nadaljevanje sijajno uspele sobotne maškaradc »\ belem car-stviiT, je tudi snoči dosegel prav lep uspeh. Udeležba je bila kljub temu. da je bilo ta večer nešteto domačih pustnih zabav, prav lepa in so bili vsi zelo zadovoljni. Ob zvokih tovrstnega Falctonjazza pod vodstvom br. Grdine so prišli na svoj račun ljubitelji valčka, pa tudi moderni plesi niso prišli ob ve»javo. V baru in buffetu so strecle članice in so mogli dobiti vsi po-setniki po zmernih cenah vse. kar jim je poželelo srce. Tradicionalni valčkov večer je dostojno zaključil letošnji kratki pred-pust in moremo biti z obema prireditvama v današnjih časih prav zadovoljni. Po veselem  razpoloženju  pa pojdemo sedaj na
delo  v  telovadnici   in  na  prosvetnem pod-
roeju Vsi. ki so dela voljni, naj pridejo med nas!
—lj V fteiitjakot>*weni gledališču bodo ponovili petnajst ič zabavno Nušičevo veseloigro »Ujež« v soboto 10. ob 20.15 in v nedeljo 11. t. m. ob 15.13 kot popoldansko predstavo. Ker so bile vse dosedanje predstave razprodane in je odšlo tudi pri zadnji predstavi veliko ljudi brez vstopnic, jih kupite že v naprej. To sta poslednji uprizoritvi te izvrstno uspele veseloigre.
—lj Tatvine. Strojevodja Ignacij Grošelj je prijavi] da mu je neznanec ukradel iz barake pri kurilnici na kolodvoru 650 din vroden železmčarski plašč s kožuhov nasto podlogo. V Igriški ulici je nekdo ukra.de1 900 din vredno črno suknjo Ha&anu zkiniču. V ponedeljek se je splazil tat v podstrešj hiše št. 7 v Gledališki ulici in ukradel več raznih predmetov, v skupni vrednosti 1200 din. Posestnik Ivan 2 iz Šiške je pa prijavil, da mu je tat odnesel 3 kokoši in dva zajca v vrednosti 100 din.
—lj Poljski velefilm »Junaki Sibirije« od danes dalje v kino Matici. Dosedaj je imel kino Matica na sporedu že par poljskih filmov, ki so našemu občinstvu izredno ugajali. Tako film »Roža«, nadalje *Znahor^ in pred kratkim film »V vrtincu strastiv:. Z vsemi temi filmi se poljski narod lahko ponaša tako z režijo, kakor z igralci. In zopet je v kinu Matici na programu prekrasna poljska umetnina Junaki Sibirije«, film poln dinamike, samožrtvovanja, plemenitosti svobode in suženjstva poljskega naroda. V dovršeni, prepričevalni igri prikazuje film vračanje Poljakov leta 1918 iz Sibirije v poljsko domovino. Vsa mladina   se prostovoljno
Nego
vati
obe P
vati
var° »\
Sargov
KALODONT
proti zobnemu kamnu
stavlja na razpolago domovini. Osnuje se, tiste čase tako slovita >Sibirska legija«, ki se krvavo bori proti >rdeči armadi«. njeno surovostjo in vsa navdušena, stavlja svoje življenje v smrtno nevarnost za dosego in dobrobit svojega naroda in domovine. Tudi film >Junaki Sibirije* je rc-žiral slavni Mi icl VVaszinski, tvorec nepozabnega film.1. -ZnaJior :. vloge pa so porazdeljene med najboljše poljske filmske igralce tako Junosza Stempovski, Adam Brodzisz, Evgenija Bodo in Kristina Ankvvič. Ne zamudite obleti;« tega pie-k rasnega poljskega filma danes v kinu Matici. 522
U— Dve siroti je prekrasno elo francoske filmske produkcije, prirejeno po slovitem in vsakemu inteligentu poznanem romanu francoskega pisca Victorja Hugo a. Obravnava na najbolj dramatičen način usodo dveh mladih deklet-sirot. od katerih pade ena v roke pustolovcu iz boljše družbe, ki jo zvabi na pretkan način k sebi, kjer jo čakata sramota in ponižanje v krogu razbrzdanih mladih ljudi, druga pa, slepa sirota, je prepuščena izkoriščanju zločinske starke, za katero mora nabirati mi-lodate s pouličnim prepevanjem. Usoda obeh deklet je tako pretresljiva, da gane slehernega gledalca do solz. V neizmernem hrepenenju in medsebojnem iskanju nasilno razdvojenih nrsrečnic se pojavlja toliko nopremostl; vih ovir, da zgubita vsako nado na sleherno rešitev i/, tega pekla. Toda pota usode se tudi za nju milosti ji va. žarek ljubezni, ki sije za slehernega človeka,  posveti  v  to brezcLa_njo temo in reši
obe dekleti propasti. To izredno filmsko delo je od danes raprej na sporedu Kina Sloge.  ( —)
—lj L'kraden, ;j<-»h*»ni instrumenti. Vče-raj popoldne je opazil stražnik na Miklošičevi cesti sumljivega moškega, ki se mu je umaknil v bližnjo gostilno, kjer ;;a je pa kmalu zalotil, ko je ponuj.nl v nakup razne glasbene instrumente. Jože O. brezposelni vratar, jo imel kovčeg, v katerem je nosil klarinet, tamburico in še nekaj glasbenih instrumentov, ki jim je delalo družbo tudi par starih čevljev, stražnik je Jožeta aretiral. Lastnik glasbenih instrumentov, ki so bdi nedvomno nekje ukradeni, naj se zgladi na policiji.
—lj Za XIV. koncert ljubljanske filharmonije, ki bo v petek 9. t. m. ob 20. v Unionu. jc lzsel obširen spored, ki prinaša poleg biografskih podatkov izvajanih skladateljev tudi popis in razčlembo del, ki so na sporedu koncerta. Dirigent Baranovič. ki bo dirigiral Cajkovskega V. simfonijo. Smetanovo >VItavo«, Bravničarjevo >Belo-krajinsko^ in svojo skladbo »Srce iz lectac. je prispel v Ljubljano in vadi s filharmo-ničnim orkestrom. Baranovič je eden izmed najple lovitejših skladateljev In izboren dirigent, ki si je pridobil sloves tudi v tujini. Naj naše koncertno občinstvo ne zamudi prilike, da spozna enega največjih jugoslovanskih dirigentov. Prodaja vstopnic je pri blagajni kina Union.
NJEGOVA OSVETA Težko bolan mož: Obljubi mi žena, da
se boš po moji smrti potrudila, da dobiš
soseda za moža. žena: Z..kaj pa?
-  Ker je bil on vedno moj največji sovražnik.
MALI OGLASI
Seseda 50 par, daveK posebej Preklici izjave oeseda Din l.—
davek posebej.
£a pismene odgovore glede malih oglasov je treoa priloZiu znamko. — Popustov za male oglase oe priznamo.
RAzno
Seseda 50 par. laven posebej Najmanjši znesek a.— Um
CONTINENTAL
oa ugodne mesečne obroke.
Ivan Legat
Ljubljana, Prešernova 44 Maribor, Vetrinjska 30
MALI OGLASI
»Slov Naroda«
ima Je
siguren  oipebi
ZA VSAKO PKULUaO
najboljša ln najcenejša oblačila si aabavite pri P R E S K C R Sv. Petra cesta 14.
50 PAR ENTLANJE
ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov. gum bruc Velika zaloga perja po 7.— din »Julijana«, Gosposvetaka c 12.
4. L.
OSKRBNIKA
ki živi v Beogradu, iščem za hišo v Beogradu kot hišnika ali stanovalca, za kar bi dobil cenejše stanovanje. — Ponudbe na: Hotel Milinov, Zagreb. 516
OREHOVA JEDRCA
prima, kikirike (arachid), nudi po najugodnejših cenah na drobno in na debelo kolonijalna trgovina Stavre Jovčič, Skop-lje, post. pretinac 84. 515
STANOVANJE 2 ali 3 sob za ves dan odsotne osebe v centru mesta — iščem. Ponudbe pod Herkules, poštni predal 338. 520
DOPISI
Beseda 60 par. dave* posebej Najmanjši znesek 8.— Din
STASA
Za »ponižanja:; odgovarja kvečjemu tvoja inteligentna prijateljica, ne pa jas, ki zanja ne vem. Poljub. 517
PRODAM
Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8.— Din.
OREHOVA JEDRCA
sortiran cvetlični med in medico dobite   najceneje v
MEDARNI Ljubljana, Židovska ul. 6. 501
FIŽOL ZA KUHO dobite poceni pri SEVER A KOBfP. Gosposvetaka cesta 5
13. U
Cen j. občinstvo opozarjam, da imam še veliko zalogo moških, ženskih galoš ter raznih vrst snežk. Priporoča se za nakup v veletrgovini AJLEKS. OBLAT Sv. Petra c. 18, tel. 24-35 Trgovci popust!
519
KLIŠEJE
JUGOGfcAHKA ,;:"ti'.i.' ;
»SLOVENSKI NAROD« sreda, 7. februarja 1940
štev.
30
Naše občine in občinska lovišča
Izpremenite sedanj zakon, ki ni v interesu naših občin
Veižej, 7. februarja. V   novembru   so   bile   dražbe občinskih lovišč   ljutomerskega   okrttja.   Pied razpišem teh lovišč niso naše občine posvečale temu   \p:ašanju   tolike  pozornosti kakor sedaj po dražbah. Mislile so namreč, da jim  bedo lovišča dajala še dalje iste dohodke kakor v pietekli dobi. Ravno v tem pa so se nase občinskv uprave zelo pre-varile. Ut>r so cene. ki so jih občinska lovišča  dosegla  na  novembrski  dražbi, le tretjina prejšnjih cen. To je ravno vzrok, da se z.i:ajo danes gospodarski, kmetski in občinski krogi in razmišljajo, kako naj bi se izvršile ponovne dražbe, ki naj bi prinesle za lovišča boljše in in višje ponudbe, kar bi bilo v korist občine in vseh davkoplačevalcev. Da so bila lovišča na novembrski dražbi za tako nizko ceno izdražena, je največ- vzrok novi lovski zakon, ki določa 121etno zakupno dobo. Mnogo več bi bilo pri novembrskih dražbah ponudnikov, če bi ostala prejšnja zakupna doba. 6 let in bi ne bila podaljšana na sedanjih 12 let. Marsikoga je ta zelo dolga doba 12 let odvrnila, da se ni upal konkurirati enemu ali dvema ponudnikoma, ki sta zaradi svojega bogastva  brez bojazni  izdražila to ali ono lovišče. Doba 12 let je mnogo predolga  Kje naj si na-š kmet upa spustiti se
v- poeodho ra 12 let. Redki so bili. ki so si to upaj i  b?r zaradi tepa brez večje kon-
kurence izdražili za mnogo prenizko ceno naša najlepša lovišča, ki so dajala vsa leta lepe dohodke občini. Zaradi sedanje 12Ieln^ zakupne dobo bodo ti dohodki odslej znatno manjši.
Drugi vzrok, da so lovišča pri novembrskih dražbah dosegla tako slabe rezultate ali z drugimi besedami tako ponižujoče cene. je ta. da so se vse dražbe izvršile v obsegu sedanjih velikih obči*. Občina, ki je merila celo preko 3000 ha, sc je njeno lovišče dražilo po obsegu občine. .Nikjer nismo videli, da bi se lovišč** ene velike komasirane občine razdelilo v več manjših lovišč, ki bi ne merilo pod 500 ha. kakor to določa zakon. Če bi se na ta način postopalo in obseg občine razdelilo na več lovišč, bi bil dehodek občine drugačen, kakor bo s^daj. V tem so ravno naše občine pogrešile, ker niso dobile pred licitacijo lovišč potrebnega navodila. Danes je vsem jasno, da jim bivši sreski načelnik ni dal v tem pogledu primernih navodil. Če bi se bile občine pred dražbo razkosale na več nad 500 ha obsegajočih lovišč, bi bilo ponudnikov petkrat toliko, kakor jih je bilo in skupne ponudbe vseh lovišč ene občine bi bile gotovo trikrat tolike, kakor so sedanje. Malo je bilo takih, ki so reflektirali na tako velik obseg lovišča, ka-kar je obse? ene velike občine. Kje bi | mog-el naš kmet in povprečno dobro sto-
ječi reflektant izdražiti tako velik obseg lovišča? On bi hotel le del tega, ker mu čas ne dopušča, da bi lovil na tako veliki površini. Torej, licitiralo naj bi se po ka-tastralmh cbčinaJi ali pa po parcelah s 500 hektarjev: na ta način bi občine dobile mnogo več dohodkov. Tu pač velja pravilo, več manjših lovišč, več ponudnikov. Ce pa je več ponudnikov, so tudi ponudbe večje, pri čemer imajo največjo korist občine in davkoplačevalci.
Da bodo naše občine imele lepe dohodke iz svojih lovišč, je nujno treba, da se tudi pri nas razmišlja o spremembi lovskega zakona, kakor so to že začeli v hrvatski banovini.
Dosedanje dražbe, ki so se vršile po novem zakonu za 121etno zakupno dobo. so bile občinam ljutomerskega sreza v škodo za najmanj 20.000 din letno, kar pomeni v 12 letih 480.000 din. To je ogromna vsota, ki so jo občine našega sreza izgubile, če ostanejo novembrske dražbe veljavne celih 12 let. Za manjša lovišča in za dobo 6 let je reflektantov dovolj, ki bodo bodo dvignili pri močni konkurenci cene lovišč Zato je upravičeno delo naših občinskih odborov in srosnodarskih krogov, ki so pristojnih mestih zastavili vse sile. da se novembrske dražbe ne potrdijo, pač pa se naj razpišejo nove dražbe z manjšimi obsegi za 6 let no zakupno dobo.
Tolstoj o smislu življenja
KaJto je mislila o slavnem pisatelju njegova žena Zorja
Andrej evna
O naših cestah in cestarjih
Delo cestarjev je zdaj mnogo težje, plače pa manjše
kakor nekdaj
Kočevje. 6. febr.
Stara pesem, ki pravi: >. . . po kranjskih teh cestah ne teče moj voz...«, je zopet dobila svojo veljavo. Številne gostilne in kelnarice, ki so nekdaj >ovirale< brezhiben promet po naših cestah, kakar pravi pesem dalje, so sicer le še neme priče nekdanjih dobrih starih časov. Njihov posel so pa sedaj prevzele ceste same in ga še bo*.j temeljito opravljajo Kdor se vr>zi danes po naših cestah, bodisi kolesar, voznik ali avtom oni list. vsakdo se jezi in godrnja ker ne more priti nikamor. Na vsakih 6 km obide zgaranega človeka. našega cestarja, ki se z vso vnemo trudi in po pravlja nastajajoče okvare. Kljub temu si ga pa temeljito privošči in izlije nanj vse nevoljo, ki se mu je nabrala med vožnjo, kakor da bi bil on kriv, da so prišle naše nekdaj tako lepe ceste na nivo navadnih gozdnih potov.
Kakor ni v vsaki luknji raka. tako ni vsaka kritika na mestu. Ako pogledamo malo bliže, moramo uvideti, da opravljajo naši cestarji naravnost S.sifovo delo. \ starih dobrih časih, ko je imel cestar v oskrbi le 3 km ceste in plačo, s katera je mogel spodobno živeti, je imel še tudi
dobreg-a. pmstovol jnejra pomagača takratnih vestnih vozil, ki so poleg svojega namena opravljala Ae delo današnjih cestnih valjarjev. Vozovi so s samo svojo težo sproti utrjevali cestišče, da je bilo lepo in gladko. Povsem drugačno je pa vzdrževanje ceste danes: avtomobili s svojo raz-rirajočo pogonsko silo razmečejo cestarju sproti ves materijal, ki ga uporabi na potrebnem mestu. Sistem dodajanja ilovice kot veznega materijala pri posipavanju se je bil dobro obnesel. Tako se je tvorilo novo elastično cestišče, ki je brez velike okvare vzdržalo rastoci avtomobilski promet. Ker se pa po višji odredbi ne sm več dodajati ilovica, je stara podlasra zaradi obrabe popustila, pa je sedaj zaradi
tega nemogoče vzdržati gladko cestišče.
Ustanovitev strokovne    organizacije o priliki zadnjih državnozborskih volitev je naletela pri cestarjih na splošno odobravanje. Organizaciji se nudi resnično široko polje udejstvovanja, na katerem more sv jim članom pomagati do znosnejšega stanja, če seveda ta organizacija nI bila ustanovljena le zgolj iz političnih vidikov. Tako  ima   današnji  cestar  v  oskrbi  6 km ceste,   katere   pa   pri   sedanjem ve/ikem prometu na noben način ne more vzdrže vati v takem stanju, kakor bi bilo potrebno. Pogosto mora delati na cesti v ugodnem vremenu tudi po 16 ur dnevno. Ako primerjamo  vzdrževanje  železniški prog kjer prideta najmanj 2 delavca na 1 km z vzdrževanjem cest. bi morali priti na 1 km ceste vsaj 3 cestarji glede na relativno večjo obrabo ceste  po vsakokratnem vozilu.   Izmed  vseh  državnih nastavljen-cev je pa tudi cestar najslabše plačan. Začetnik s par leti službe ima mesečnih prejemkov s stanarino din 590.— ter ne doseže niti po 30 letih efektivne službe, ako-ravno izkoristi vse možnosti napredovanja, din 900.—.
Načelne važnosti je tudi \*praSanje pravne določitve eksistenčnega minimuma, kakor ga imajo drugi delavci in nas t -ljenci. Dejstvo, da nima cestar zagotovljenih niti osnovnih in temeljnih življenjskih pogojev, bije v obraz vsem predpisom socialne zakonodaje. Vsak povprečen delavec ima zavarovanega 600 din mesečnega zaslužka, poštar din 700 itd., le cestarju, katerega plača ne doseza niti eksistenčnega minima navadnega delavca, je možno odtrgati din 200.— od din 590 — , kolikor znaša njegov dohodek Tako ga je mogoče legalnim potom po vseh predpisih izstradati.
Te razmere živo kličejo po remeduri, da se vsaj delno odpomore tako našim cestam kakov tudi cestarjem! . .. Ijan.
za rokoborbo. Tistega večera, ko se je Louis spoprijel z Bobom Pastorjem, je prinesla Ridgleveva nečakinja Katarina Gros-sova, ki mu vodi gospodinstvo, večerjo, ko je bila rokoborba v šestem kolu. — Katarina — je zaklical starček, izgini mi takoj z večerjo. Louis lahko vsak čas premaga svojega nasprotnika.
Dobrega pol leta je tega, ko je umrla Ridglevu hči in ker ni zapustila oporoke je pripadlo vse njeno premoženje v vrednosti SO.000 dolarjev njemu. Sin je pa vložil tožbo, češ da mora sodišče določiti njega za očetovega varuha, Nasprotno je pa oče dokazoval, da sin ne zna ravnati z denarjem, ker je prestar, pa tudi njegova žena ni zmožna tega, ker je stara že 83 let Spor med očetom in sinom še □i poravnan.
Italijanska razstava v New Yorku
V muzeju moderne umetnosti v Ne\v Torku je bila nedavno otvorjena velika razstava slavnih del italijanskega slikarstva in kiparstva. Ta dela so bila že razstavljena na velikih razstavah v San Fran-ciscu in Chicag~xi. Ameriški tisk naziva to
razstavo najpomembnejši umetniški dogodek New Torka v zadnjih 50 letih.
Med slavnimi slikarskimi deli, ki jih hodijo občudovat newyorški ljubitelji umetnosti, so »Krst sv. Janeza . delo Fra Angelika. Bellinijeva Devica Marija z Jezuščkom-.. B-Iticellijeva Venerino rojstvo«, Correggijeva >Madonna z Jezu-ščkomv. Mategmjev >Sv. Jurij«, Masazzi-jevo »Križanje Palma il Vecchio »Devica Marija z Jezuščkom*, Raffaelova >La Madonna dela Sediolla*. Tiepolov »Koncil malteških vitezove, Tintorettov »Čudež sv. Avguština- in Tizianov portret ^Pavla TU.t Med razstavljenimi kiparskimi deli ao zlasti  Donatellov >Portret<. Michelan-
gelo va    Madonna z Jezuščkom<  in Ver-
rocchiiev i David*..
106 letni oče in 78 letni sin
Sto šest let stari slepi in na bolniško posteljo priklenjeni mož v Portlandu v
ameriški državi Oregonu je vložil tožbo proti svojemu 78 let staremu sinu, češ da zaradi visoke starosti ni več priseben, in da torej ne more upravljati svoje premoženje v vrednosti 80.000 dolarjev. Stari John Nelson Ridglev pa ne dvomi samo o zmožnostih svojega sina, da bi upravljal premoženje, temveč je celo prepričan, da bi samo njemu lahko poverili to delo. Čeprav je slep in zaradi visoke starosti telesno slab, mu je še vedno najlubše razvedrilo radio. Nobenega dneva ne zamudi, da bi ne poslušal poročila o dogodkih v Evropi. Zanima se pa tudi za sport. Posluša vsa poročila o konjskih dirkah in rad primerja uspehe na njih z onimi na dirkah v njegovi mladosti. Najbolj se zanima
Stokovvski reorganizira orkester
Svetovno znam dirigent Leopold Stokovv-sky, ki je najbolj zaslovel kot dirigent filadelfijske Filharmonije, se je proslavil med drugim tudi s svojimi pogostimi poskusi Njegov zadnji poskus se nanaša na godala v orkestru. Dosedanjo razporeditev godal je temeljito izpremenil. Violine je potisnil v ozadje, kjer so zdaj tudi flavte in bobni Tako je dosežena zveza lahkih violin z basi.
Stokowsky je prepričan, da se bo tako
povečala moč zvokov, kar bo zlasti ugajalo poslušalcem. Obenem pa bo izravnana moč orkestra. Njegove dosedanje akustične skušnje so pokazale, da se zvočni valovi bolj odražajo od zadnjih kakor od sprednjih mest orkestra. Zato se v orkestru pri dosedanji razporeditvi godal violine v ospredju nekako izgubljajo in ne dosežejo takega efekta, kakor če jih premestimo v ozadje.
PRI BRIVCU
— Mojster kako to, da pripovedujete svojim gostom pri striženju samo strašne zgodbe?
— Zato, ker mnogo lažje strižem naježene lase.
Leta. idTo je jci Lev Nikolajevič Toistoj razmišljati o smotru življenja. V svoj dnevnik .je zabeležil vprašanja, ki so ga najbolj mučila: čemu živim? Kakšen je vzrok mojega obstanka in obstanka sploh? Kako naj se rešim? čutim, da propadam, živim in umiram, vidim življenje in bojim se smrti. Kako naj se rešim?
V svoji »izpovedi« je opisal kakšna iz-prememba je nastala v njem. Neka nepremagljiva sila ga je silila, da bi se odkrižal življenja in Tolstoj je skrival takrat pred seboj vrvico, da bi se ne obesil na tram v svoji sobi. Nič več ni hodil s puško na lov, kajti to bi ga bilo lahko zapeljalo, da bi si bil končal življenje. In to se je zgodilo, ko je bil Tolstoj na vrhuncu svoje »sreče« kakor pravimo o človeku, ki živi v dobrih razmerah. Tmel je dobro ljubečo in ljubljeno ženo. lepe zdrave otroke, veliko premoženje, bil je splošno znan. prijatelji in znanci so ga visoko cenili, ni mu bi'o še petdeset let pa je že slovel kot pisatelj in mislec. Toda vprašanje, ki ga je
mučilo se je glasilo; Kaj bo iz tega. kar delam, kaj ostane od vsega mojega življenja? Ali je v mojem življenju smisel, k: bi ga ne uničila  neizogibna smit ?
O čudnem razpoloženju v času. ko je pisal slavni pisatelj svojo »Izpoved govori žena Tolstoja Sofija Andrejevna: Ljovočka je zopet ves zatopljen v svoje pisanje. Njegov pogled je z iaj čuden, iv govori skoraj sploh ne. o gospodarskih in vsakdanjih zadevah sploh ne more več misliti. Tolstoj, ki je zaman iskal odgovoi na svoja vprašanja v življenju inteligentnih ljudi in njihovih nazorih, se je obrnil k ljudstvu. Preprosto delovno ljudstvo okrog mene, je bilo rusko ljudstvo, — je pisal. In obrnil sem se k njemu in k onemu smislu, ki ga daje ono življenje. Ta smisel, če se sploh da izraziti, je zapopa-den v besedah: Vsak človek je prišel na svet po božji volji. In bog je tako ustvaril Človeka, da lahko vsak pogubi svojo dušo ali pa jo reši. Naloga človeka v življeniu je rešiti dušo. Ce pa hc človek rešiti svojo dušo, se mora odpovedovati vsem radostim življenja, delati mora, biti ponižen, trpeti in biti prijazen. Ta smisel črpa ljudstvo iz vsega verouka. katerega so ga učili in ga šc uče med ljudstvom živeči
dušni pastirji.
Tako Je Tolstoj spoznal vero, to<ia pojem bog mu je bil še dokaj nejasen. Pozneje si je pojasnil tudi to zagonetko: Spoznati boga In živeti je isto. Bog je življenje . živi, iščoč boga in tako ti življenje ne bo brez boga. In jasneje nego kadarkoli se je vse zjasnilo v meni in okrog mene in ta svetloba me ni zapustila več.
Takrat je pisala njegova žena Sofija Andrejevna svoji sestri: Ljovočka neprestano dela, kakor pravi, žal pa piše nekakšna verska razmotri vanja. čita in premišljuje, da ga kar glava boli in vse to zato, da bi dokazal, kako je cerkev v protislovju s tem, kar uči evangelij. V vsej Rusiji menda ne bo deset ljudi, ki bi jih to zanimalo. Toda kaj hočemo? želim samo, da bi to kmalu napisal in <ia bi minilo to kakor bolezen.
Ok 85 letnici Janka Žirovnika
Mlajši rod ne ve, kako plodonosno je bilo njegovo delovanje med ljudstvom
Kranj, 7. februarja
Danes praznuje S51etnico življenja in plodovitega delovanja med ljudstvom šolski upravitelj v pokoju g. Janko z i r o v -n i k, oče uglednega ljubljanskega odvetnika, predsednika odvetniške komore g. dr. Janka Žirovnika. Mlajši rod ga dobro pozna, sivolasega go«poda s širokokrajnim klobukom, toda le starejši vedo še za njegovo ogromno delo. ki ga je opravljal v krajih svojega učiteljevanja. A naposled tudi ni čuda, če mladi rod ne ve za njegove uspehe, kajti g. 2irovnik je bil tih delavec, ljubil je petje in svoje rojake in iz ljubezni do teh dveh je opravljal tiho, a požrtvovalno službo za napredek našega človeka.
Rodil se je bil vneti šolnik v tedanji Go-larjevi, danes Joštarjevi hiši, kamor še danes redno zahaja. Po gimnazijskih študijah v Kranju in Ljubljani je v Ljubljani prestopil na učiteljišče. že v dobi študija je kot dober pevec na priporočilo skladatelja Medveda sodeloval v pevskem zboru fllharmoničnega društva obenem pa je vneto pomagal v kranjski narodni čitalnici. Njegovo pravo delo pa se je pričelo z nastopom učiteljske službe. Kjer koli je uči-teljevai. je z vztrajnim delom ustanavljal pevska, bralna, kmetijska in obrtniška društva, nadaljevalne šole, tečaje itd. Povsod kjer je bil, a bil je v vseh mogočih krajih od Loža, Ljutomera, št. Vida, Begunj itd. do Gorij pri Bledu, kjer je bil na njegovo priadevanje zgrajen leta 1884 tudi Gorjanski dom, je zapuščal za vzgled in iz-podbudo svojim naslednikom trdnjave, okoli katerih se je zbiral in poučeval slovenski Človek. Preveč bi bilo za to posvetilo, a premalo prostora bi našli v vsem listu, če bi hoteli malo obširneje govoriti o uspelem delu kranjskega šolnika g. žirovnika.
Številne zahvale iz krajev, kjer je uči- , tel je val, pa nam pričajo, da spomin na uspešno delo g. žirovnika še ni prenehal, temveč da se njegovi nasledniki še vedno lahko opirajo na uspehe, ki jih je dosegel jubilant v kaj hudih časih. Ob SOletnici je nad 60 njegovih učencev iz št. Vida izročilo g. žlrovniku častno diplomo za častno občanstvo šentviške občine. Pred letom pa ga je Sadjarsko to vrtnarsko društvo v Kranju za Izredne zasluge imenovalo za častnega predsednika. Za svoje požrtvovalno delo na prosvetnem in narodno-obrambnem področju, kjer je tudi vneto deloval, je bil odlikovan z redom sv. Save
V. in z redom Jugoslovenske krone IV. stopnje.
Mnogim prijateljem in hvaležnim nadaljevalcem po g. zirovuiku začetem delu se pridružujemo tudi mi z iskrenimi čestitkami in mu želimo še mnogo zdravih let, ki naj bi jih po truda polnem delu preživel v miru in zadovoljstvu!
Iz Kranja
— Osebna vest. Za tehničnega pristava pri sreskern načelstvu je imenovan g. inž. Fran Jenko.
— Umetniška razstava. Ze danes opozarjamo na umetniško razstavo del akademskega slikaraj g. Uzorinca iz Zagreba.
ki bo prirejena pod okriljem Ljudske univerze v klubskih prostorih hotela »Evro-pec od 10. t. m. do vključno nedelje 18. t.
m.
— luž no vreme je nastopilo, že nekaj dni je po hudem mrazu nastopilo nenadno južno vreme, ki je nadelo vsem hude pie-glavice. Veliko ljudi je obolelo na grirl. Vedno živo vrvenje na pustni torek ap je bilo letos izredno mirno in tudi obligatnih maškar »ii bile v več*°'\  »te* .oi.
— H«tel »Stara pošta« ob 16. kulinarična razstava in slanikova pojedina. Vstop prost. Vljudno vabljeni. 90—n
ZATO
— Rad bi vedel, zakaj se pravi materin jezik in ne tudi očetovski?
— Ker očetje pri tem navadno nimajo nobene besede.
Danici Lesueur
Krinka ljubezni
S o m a n
Gospa de Ferneuse je zrl^i za njima kako odhajata, ne da bi se ganila. Obe skriti priči tega ne-razumljivega prizora sta bili razočarani, kajti upali sta, da bo žena, s katero je ona druga tako grdo ravnala, vsaj z besedami izrazila svoje ogorčenje, potrtost ali strah, da bi tako prisluškujoča moža dobila ključ od zagonetke.
Toda ona je nepremično in globoko zamišljena ostala tam, kjer sta ju bila zapustila gostitelja. Le boo si je popravila, k~akor da jo je spreletel mraz.
Nikogar ni bilo k nji, čeprav je šlo pod razsvetljenimi drevesi več parčkov iskat zunaj osvežitve samote ali poezije tega krasnega večera.
Toda kdo bi bil slutil, da bo postal najuglednejšim in najbolj zavidanja vrednim udeležencem tega svet-skega razkošja trenutek naslade trenutek nevihte in boja?
Električne rože so žarele pod zvezdami. Slišal se je Šepet in smeh pod mirnimi listi dreves. Ogromni
grad je žarel skozi vsa okna in drhtel v ritmu orkestra, igrajočega počasne valčke.
V senci je iskal Marc de Plesguen s svojimi očmi oči Josea Escaladasa. Otožnemu nemiru tega pogleda je odgovoril divji in zmagoslavni pogled, da je Re-naudovega bratranca kar mraz spreletel. Njegove zenice so plaho vpraševale Boli vi j ca. Toda le-ta je odkimal z glavo in pokazal z brado na grofico, stoječo v bližini.
Tedaj je pa prihitel naglih korakov mladenič in ogovoril osamljeno damo:
— Draga mamica!... Kaj slišim! Vi ste utrujeni ? Ne počutite se dobro... Zakaj ste se pa umaknili iz družbe?
Bil je živahen mladenič sloke postave, skoraj žensko delikatnih potez, čeprav je že imel pod nosom ruse brčiće. Zlati odsev svetlobnih pramenov se je odbijal od njegovih bujnih valovitih kodrov, kar je dajalo njegovemu čelu še večjo mikavnost. Njegov nežni, v tem trenutku spoštovanja polni glas, se je izpreminjal v prodornih modulacijah.
— Ali je res, mamica, da hočete oditi ? ...
Tega ni mogel verjeti. Mar ni vedela, kako srečen je bil, če je bil z Michelino? A on jo je poznal kot svojo oboževano mater. Vse bi bila raje pretrpela, samo da bi mu ne povzročila žalosti.
— Naročil sem, naj zaprežejo, draga mamica. Odpeljem vas. Toda, če me ne boste potrebovali, se bom moral vrniti. Voditi moram kotiljon z gospodično de Valcor.
— Ne, ubogi moj Herve, ne vrneš se.
— Zakaj ne? Ferneuse je oddaljena samo dve milji. Danes imava irske konje. Z njimi sem lahko tu v eni uri.
Gaetana je nežno odkimala z glavo.
Hervejev glas se je izpremenil, ko je vzkliknil:
— Oh! Potem takem ste pa ... zares bolni.
— Nikakor ne, drago dete, nekaj hujšega.
— Hujšega?
— Ti in jaz, Herve, sva zapodena iz Valcora. Ves iz sebe jo je pogledal, tako nerazumljive so
se mu zdele njene besede.
— Beživa iz te hiše, sin moj. Nikoli več ne prestopiva njenega praga.
— Kaj pravite, mamica?
— Pojdiva... Ali si naročil, naj prineso najina plašča v kočijo ? Če nisi, naj ju lakaj vzame spotoma. V sobe se ne vrneva.
— Mamica! Ob pamet me pripravite!
— Pravim ti, da naju pode iz te hiše. AH hočeš počakati, da bi dali vreči ven tebe, Ferneusa?
Herve se je prijel za glavo.
— Pode naju___Kdo naju podi ?
— Markiza.
— Zakaj?
— Tega ni povedala,
— Vi veste to?
— Morda,
— In pravica naj bo na njeni strani?
Pri tem vprašanju je mladenič pogh !■
mater z očmi, polnimi strahu in bridkosti. Zdelo se je, da jo prosijo njegove oči odpuščanja za trde besede. Na njegovem obrazu je bil začrtan neizgo-vorjen strah, obenem pa vroča sinova ljubezen, ki se je pokorila, preklinjajoč, da se ne more upreti.
Grofica de Ferneuse je premerila sina z dolgim pogledom, potem je pa dejala:
— Da-li je pravica na njeni strani ? ... Svoje življenje bi dala za to, da bi to vedela.
Nekaj strašnega, neznanega je ležalo v globini prizvoka, danega tem besedam, prizvoka, ki je bil nedvomno iskren. Občutek zagonetnosti je obšel mladega Ferneusa. Obenem je pa nehalo mučiti njegovo sinovsko srce grdo sumničenje.
Napravil je kretnjo, kakor da hoče poklekniti
— Oh! Oprostite ...  oprostite ...  oprostite ...
— Kaj pa misliš, saj naju lahko vidijo.
— Mamica moja, zvedel bom to. Poznam nekoga, ki mi bo to pojasnil.
Ni odgovorila, samo na njegovo ramo se je naslonila.
Odšla sta.
Lep je bil ta par, mati in sin, on lep, v tako lepi sveži mladosti, ona v plemeniti ženskosti, nedotaknjeni in pod vtisom žalitve, oba pa polna medsebojnega zaupanja.
Njuni obrisi so izginili v temi.
— Bože moj, to je strašno, — je zašepetal de Plesguen in v
Urejuje Josip Zupančič   U   Za „Narodno tiskarne' Fran Jeran   //  2a opra  > in frtsefumi d jI lista Oton Chrisroi       Vsi v Ljubljani