Uredništvo • uprava, Ljubljana. Kopitarjeva 6. Telefon 4001—4004. Mesečna naročnina 25 lir, ta ino-temstvo 40 Ur. — Cek. ra«. Ljub. Ijana 10.650 za naročnino in 10.394 ia luserate. - Izključno iaatop«tvo ta oglase lz Italije tn Inozemstva: UPI 8. A. Milano. Rokopisov ne vračam o. SLOVENEC APRIL 1944 15 SOBOTA Wieder 91 USA-Terrorflugzeuge abgeschossen rtartnackige Kampfe auf der Krim - Weiterer deutscher Bodengewinn bei Jassy - Neues Vordringen deutscher Krafte bei Delatyn und Stanislau "DNB. Aus dem Fiihrcrhonptquar-tier, 14. Mfirz. Das Oberkommando der Wehrmaclit gibt beknnnt: Auf der Krim leisten deutsche und rumiinische Truppen im Raum e o d o s i a und S i m f e r o p o l den mit schnellen Verbiinden und Panzern nachstossenden Sovvjets hartniickigen Widerstand. Sicheruugsfahrzcugc der Kriegsmarine schossen iiber Feodo-sia drei sovvjetisehe Bomber ab. Am unteren Dnjestr sehob sich der Gegner mit starken Kriiften an unsere neuen Stellungen liernn und versuehte nn mehreren Stellen den Klussiibergang zu erzwingen. tlberge-sctzte sovvjetisclie Kampfgruppen vur-den im Gegenangriff vernichtet, einige feindliche Briickenkopfe ahgerie-gelt. Nordvvestlich J a s s y gevvannen deutsche und rumiinische Truppen veiter Boden, zersehlugen feindliche Kriifte und brachten Gefangene ein. Im Raum von D e 1 a t y n und iist-lich Stanislau drangen deutsche und uugarisehe Truppen unter Ab-wehr feindlicher Angriffe aucli gestern >veiter vor. Dabei hat sich das Jiigerregiment 228 unter Fiihrung von Oberst Sieber besonders ausgezeich net. Zwischen dem mittleren D n j c str und dem *citer erbittert um :1 kiimpften Tarnopol scheiterten zahlreiche feindliche Angriffe. Bei-derseits B r o d y vvurden die Sovvjets naeh Osten zuriickgevvorfen. Siidlieh P 1 c s k a u nahnien die Sovvjets ihre Dnrchbrnchsversuche mit lien herangefiihrten Verbiinden vvieder auf. Sie vvurden iiberall abgevviesen und zum Teil in der Bereitstelliing durch unsere Artillerie aserschlagen. Aus Italien vverden keine besonde-ren lireignisse gemeldet. Nordanierikanische Bomber griffen am 13. April Orte im ungarisehen Raum sovvie Ziele in S ii d d e u t s c h -I a u d an. Besonders im Raum von B u d a p e s t und in den Stadtgebieteii von Augsburg und Schvvein-furt entstanden Schiiden und Verluste unter der Beviilkerung. In hefti-gen Luftkiiinpfen und durch Flak-artillerie \vurden 91 feindliche Flugzeuge, darunter 74 viermutorige Bomber, vernichtet. F.inige britische Flugzeuge vvarfen in der letzten Nacht Bomben im Raum von Berlin uud in W e s t d e u t s c h-1 a n d. Schnelle deutsche Kampffltigzeugc griffen vviederum Ziele im Stadtgebiet von London an. Življenje teče dalje Iz dr. Gobbelsovega članka v listu »Das Reich« Berlin, 13. aprila. »Življenje teče dalje« je naslov članka, ki ga je napisal minister dr. Gobbels v najnovejši številki tednika »Das Reich«. V njem najprej nazorno opisuje trpljenje in napore prebivalstva v nemškem mestu ki je izpostavljeno angloameriškim strahovalnim napadom. V strahotah letalske vojne, pripominja minister, pa se rodi čednost, ki jo sicer v življenju le izjemoma spoznamo v vsej njeni globočini in obsežnosti! čednost skupne solidarnosti. Sovražni letalski teror je visoka šola skup- tnostnega duha. Ako misli sovražnik, da _)e v enem izmed mest, kjer slavi njegovo letalsko strahovanje 6voje orgije, zavrl življenje, potem se moti. Vsi prebivalci najdejo spet z raznimi načini zve-z vsakdanjim vojnim življenjem. Ako bi sešteli vse trpljenje, ki se je zrušilo nanje v bombnih nočeh, potem bi lahko tem napolnili celo knjižnico. Toda vkljub temu teče življenje dalje. V globokem spoštovanju stojimo pred to neuničljivo himno življenja in nezlomljivo življenjsko voljo nemškega velemestnega prebivalstva. Tu je življenjska moč nemškega naroda prav tako trdno zasidrana, "i o t je v nemškem kmetu. Nikjer m v porušenih mestih mogoče opaziti kakega znaka obupa ali panike. Prebivalstvo ni nobenega mesta zapustilo. Ako padajo bombe, trepeče marsikatero srce, tega nočemo zanikati. Toda življenjski ritem totisočev potegne tudi omahljivce in slabiče vedno znova s seboj. V dramatskih doživljajih letalske vojne piše nemško civilno prebivalstvo tiho junaško pesem, ki bo šla iz roda v rod kot pravo narodno izročilo. Ako nemško pokoljenje v tej vojni ne bi storilo nič drugega kot to, bi moralo že zaradi tega priti v nesmrtnost. O tem vprašanju se Nemcem ni treba spuščati v spore z njihovimi sovražniki, ker jim manjka vsako razumeva- nje. Oni uganjajo letalsko vojno pač zgolj iz strahovalnih namenov ter so popolnoma slepi za dejstvo, da jih tak način boja ne bo nikdar pripeljal k zaže-ljencmu cilju. Zato tudi ne bodo spoznali, da s tem nemški narod prej zdru žujcio, kot pa da bi ga razdrobili Treba jih bo prepričati z drastičnimi sredstvi, da letalska vojna trajno zanje ni niti tvarno in niti moralno ugodna zadeva. To je danes šele deloma predmet debate. Toda ne bo dolgo trajalo, ko bodo prepričevalna sredstva za to trditev, v katerih uporabo nasprotniki Nemce naravnost silijo, zelo prepričljiva. Predvsem britanski narod bo moral potem pokazati, da je tudi v petem letu vojne enako vztrajen, kot nemški. Nemci imajo najtežji del tega načina vojne za sabo, Anglija pa še pred seboj. V razvalinah in v zidovju bombardiranih nemških mest teče življenje dalje. Nemci stoje trdno na svojih nogah in ne kažejo niti najmanjšega namena, da bi padli na ko lena. Ako objokujejo 6voje mrtve v na ročju zemlje, se dviga pred njihovimi očmi privid bodoče Nemčije, za katero so si morali naprtiti te težke žrtve. Vsi Nemci morajo jamčiti, da ne bo nobena žrtev zaman. Narod, ki je dal v obrambo svojega življenja in svoje časti toliko žr lev, nikakor ne more poginiti. Čim dal čakajo Nemci na veliko uro odrešenja in čim dalj se morajo zanj boriti in delati tem večja bo nekoč zmaga, ki jo bodo dosegli. Ako teče življenje dalje celo ostankih zidov nemških razbitih mest, potem dokazuje to dejstvo življenjsko moč naroda, ki je pripravljen prestati tudi najhujše, da bi na ta način ohranil svojo svobodo. Njej pa bodo Nemci tudi v viharjih te voine služili zvesto in ne omajno ter ji bodo sledili kot dobri zvezdi, ki sije v temni noči ter kaže pot novemu dnevu. Zopet 91 severnoameriških strahovalnih letal sestreljenih Trdovratni boji na Krimu - Nadaljnje nemške osvojitve pri Jaših - Novo napredovanje nemških sil pri Delatynu in Stanislavlju Fiihrerjev glavni stan 14. aprila. I)N'B. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Na Krimu nudijo nemške in romunske četo na področju Feodozijo in S i m f e r o p o I a trdovraten odpor Sovjetom, ki pritiskajo za njimi s hitrimi oddelki in oklepniki. Zaščitne ladje vojno mornarice so sestrelile nad Feodozijo 3 sovjetske bombnike. Oh spodnjem Dniestru so jo nasprotnik z močnimi silami pririnil k našim novim postojankam ter skušal na več krajih izsiliti prehod preko reke. Sovjetske bojne skupine, ki so prekoračile reko, so bile v protinapadu uničene, nekaj sovražnih predmestij pa zajezenih. Sevcrnozapadno od Jašijev so si nemške in romunske čete priborile nadaljnje ozemlje, razbile sovražne silo iu dovedle ujetnike. Na področju D e I a t y n a in vzhodno oil Stani si avl ja so tudi včeraj dalje prodrlo nemško in madžarske četo ob obrambi sovražnih napadov. Pri tem sc jo posebno odlikoval 228. lovski polk pod poveljstvom polkovniku Siebera. Med srednjim D n j e p r o m in Tamopolom, za katerega se šc daljo vodi ogorčena borba so se izjalovili številni sovražni napadi. Z obeh strani Brodo v so bili Sovjeti vrieui nazaj proti vzhodu. Južno od Pskova so sovjetsko čete z na novo dovedenimi oddelki obnovile svoje prodorno poskuse. Ililo so povsod odbite in jih je deloma v izhodiščnih postojankah razbilo nnše topništvo. Iz Italije no poročajo o nobenih posebnih dogodkih. Dne 13. aprila so severnoameriški bombniki napadli kraje na madžarskem področju ter cilje v južni Nemčiji. Posebno na področju Budimpešte in v mestnih področjih Augsburga in Srhweinfurta je nastaln škoda in izgubo med prebivalstvom. V srditih letalskih bojih in s protiletalskim topništvom io bilo uničenih tU sovražnih letal, od tega 74 stirimotornih bombnikov. V pretekli noči jc nekaj angleških letal vrglo bombe na področje Berlina in nad zapadno Nemčijo. Hitra nemška bojna letala so napadla zopet cilje v mestnem področju Londona. Boljševiške metode se niso spremenile Lvov, 13. aprila. V teh dneh so Sovjeti prvič po letu 1941. spet zasedli nekatere galicijske okraje, v katerih bivajo Poljaki. Zadnji nemški protinastopi, ki so vrgli boljševike nazaj, so ustvarili možnost za pridobitev zanimivega gradiva o njihovem obnašanju in postopanju s poljskim in ukrajinskim prebivalstvom. O vse mtem poroča sedaj poljski tisk v generalnem guvernementu. Razmerje boljševikov do Poljakov, ki se ga v Galiciji še dobro spominjajo iz leta 1939-41, se ni prav nič spremenilo. Očividci so izpovedali, da so se pričeli številni rovi pregoni poljskih rodbin v notranjost Sovjetske zveze. Boljševiki so posebno divji na duhovnike, lz vseh delov vzhodnogalicijskega obrobnega področja poročajo o primerih podivjanih sovjetskih zločinov nad življenji in imovino duhovnikov. Po vzorcu galicijske zasedbe iz leta 1939. so boljševiki takoj po svojem prihodu pričeli z obsežnimi prisilnimi pregoni poljskih rodbin v notranjost Sovjetske zveze. Iz okraja Toporova so v nekaj dneh odpeljali na prisilno delo v Sibirijo 50 rodbin. Bili po so to zgolj otroci, žene in možje nad 60 let, ker so može od 15 do 60 let takoj poklicali v vojaško službo. Nadalje so boljševiki na naravnost nepredstavljiv način izropali prebivalstvo v zasedenih pokrajinah. Neglcde na kakršne koli pomisleke so pobrali ljudem vse, celo čevlje in obleko s telesa. Zlasti vojaki rdeče armade so sc zanimali za zimske obleke, predvsem kožuhe in podložena oblačila. Tudi žene so morale oddati svoje zimske plašče in podobne stvari. Vse žito ie bile skupno z zalogami, ki so se jih naredili kmetje za pomladansko obdelavo polja, takoj zaplenjeno. Sovjeti so kmetom vzeli živino ter jo oddali v takoj osnovane kolhoze. V vasi ITuciska pri Brodih so se ob prihodu rdečearmejcev v vas razlegali pol ure boleči kriki nesrečnih žrtev boljševizma ter v nebo vpijoč« jokanje njihovih žena in otrok. Sovjeti so baje izjavili, da bodo s Poljaki že še obračunali. »Tretja svetovna vojna« Združenih držav Viktor Emanuel doživlja usodo izdajalcev Ženeva, lfi. 4. Iz Reulerjevib komentarjev o odstopu Viktorja Einanuela vidimo jasno, da je bivši kralj pod močnim moskovskim pritiskom. Reuter sramežljivo opozarja na to dejstvo, ko pravi, da je bilo imenovanje Umberta za »italijanskega regenta c jposledica zahtev italijanske" opozicije«, naj Viktor Emanuel odstopi. Isto nam priča drugi Reuterjev komentar, ki poroča o posvetovanjih strankarske junte, na katerih so govorniki vsoh strank smatrali kot popolnoma samo po sebi umevno, da je za »vstop demokratskih sil v vlado* potrebno, da vlada najprej formalno odstopi. Najtrdovratnej-ša skupina so tako imenovani »akeiond-sti«, ki 66 novi politični smeri, ki so jo podžgali komunisti, zelo sumljivo upirajo. Končno nam priča tudi neka Sforzova izjava, katere sile 60 vrgle Viktorja Einanuela s sedla. Sforza, ki je od svojega prihoda v južno Italijo 6talno napadal kraljevo hišo, je odgovoril Reuterjevemu dopisniku na vprašanje, kakšna je prva reakcija Emamielovega koraka, da je za kralja pač predstavljala bolečo odpoved. Italija da bo nekega dne speznala, »da je končno storil 6vojo dolžnost«. Viktor Emanuel doživlja torej isto, kar so izkusili pred njim že ostali izdajalci njegovega kova. Spomnili 6e moramo le na Darlana, Pucheuja in druge ter v zadnjem času na Girauda. k: so jih po končanem izdajstvu njihovi gospodarji pahnili v puščavo, v kolikor jim niso, kot pri Pucheuju, namenili še slabše usode. Ilalijamski kralj dobiva sedaj zahvalo hiše Churchill-Roosevelt, ki sn znebi svojih pomočnikov, brž ko izvršr- svojo nn-lo<;o. Da bo Viktor Emanuel dobil lo brco, je bilo gotovo že prvega dne, ko je svoje ljudstvo izročil sovražnikom Italije. Način, s katerim skuša bivši kralj utemeljiti svoj odstop, pač ne more spremeniti dejstev ter nam poskus reševanja monarhije s pomočjo imenovanja bivšega prestolonaslednika za »italijanskega regenta« dokazuje v polni meri nemoč in pomilovanja vreden položaj te izdajalske klike Savojske hiše, ki propada zaradi svojega lastnega izdajstva. Med tem pa postaja v južni Italiji pot za boljševizem prosta in ni dvoma, da bo Moskva izkoristila priliko za nadaljnje prodiranje. Zanimiv glas o Brozu Stockholm, 13. aprila, »Karntner Zeitung« poroča iz Stockholma med drugim tudi naslednje: »Angleška revija »The Tablet« piše, da je Tito in njegovo gibanje čisto boljševiško. List omenja v zvezi s tem sovjetsko zvezdo, ki jo nosijo Titovi vojaki in se norčuje iz nekaterih krogov v Angliji, ki trdijo, da je himna Broz-Ti-tovih vojakov stara jugoslovanska narodna pesem. List »News Chronicle« jc že pred nedavnim ugotovil, da ta Titova himna nima nič skupnega z Jugoslavijo, To himno pojejo boljševiki vse do Vladi-vostoka. Stockholm. TT je razširil v četrtek zvečer naslednjo objavo: »Zaradi poročil v inozemskem tisku o neki angleški in ameriški demarši pri gotovih nevtralnih državah je TT prosila zunanje ministrstvo za obvestilo. Nato jc bilo sporočeno, da sta v četrtek angleški in ameriški poslanik predala noto zaradi švedske trgovine z osnimi silami.« Berlin, 14. aprila. Pod naslovom: »Tretja svetovna vojna« se ukvarja »Volkischer Beobachter« z neko nedavno priobčeno vestjo, po kateri se v VVa-shingtonu že pripravljajo na tretjo svetovno vojno ter hočejo nakupiti za vojno važne surovine v vrednosti 5 milijard dolarjev, da bi s tem preprečili sleherni drugi sili, da bi ee drznila spustili v novo vojno«. Poraja so vprašanje, tako piše list, kdo se naj prav za prav l>ori v tretji svetovni vojni, o kateri si sedaj v Washing-tonu tako razbijajo glavo. Hullov sistem se upira na upanje, nadaljuje list, da bo oropal Evropo in Vzhodno Azijo naravnih vodilnih sil, v tem primeru Nemčije iu Japonske, da bosta pohabljeni na telesu in duši, popolnoma izločeni kot so-odločujoči sili. Iz tega prihajamo nujno do zaključka, da utegnejo v \Vashingtonu iskati svojega jutrišnjega nasprotnika zgolj v krogu onih 4 velesil, ki bi naj — II Romunsko vojno poročilo Bukarešta, 14. aprila. Vrhovno poveljstvo romunske vojske javlja dne 13. aprila: Na Krimu so v teku težki boji s sovražnikom, ki sledi z oklepniškimi silami premikom nemško-romunskih čet. V odseku Tiraspola so naše čete zavzele postojanke na desnem obrežju Dnjestra. V srednji Besarabiji ni bilo nobenih posebnih dogodkov. Na odseku Jaši—Targul Frumos so nemško-romunski oddelki nadaljevali čiščenje osvojenega ozemlja in zadali sovražniku nove izffube. ysi protinapadi, ki so jih Sovjeti izvedli na tem odseku, so bili odbiti. V zadnjem tednu ;e bilo v Besarabiji in Moldaviji uničenih *40 sovražnih oklepnikov. »Basler Nachrichten« o Hullovem govoru Bern, 13. IV. Glavni urednik lista »Basler Nachrichten« se bavi z >opozo-rilom«, ki ga je Hull naslovil nevtralcem ter piše: »Rdeča nit, ki se vleče preko vseh izvajanj severnoameriškega zunanjega ministra, predstavlja nauk, naj se nevtralnost ravna po konjunkturi, oziroma, da mora tako sploh biti. — Dokler so nasprotniki Združenih držav lahko resno ogrožali nevtralce, jim je bilo marsikaj dovoljeno. Danes pa so se razmero spremenile. Cordell IIull dopušča nevtralcem presenetljivo mnogo za dobo, ko so bili — po njegovem mnenju — ogroženi, saj vključuje v svoje toleri-ranje celo dopustitev nemškega špionaž-nega delovanja. Tozadevno je •nevlrnl-neiši od korektnih nevlralcev«, ki zasledujejo špionažo tuiih sil na njihovem domnevno r. diktatorskim nasiljem čuvale svetovni mir. Doslej so že ponovno govorili o tretji svetovni vojni, poudarja list, loda ta je bila vedno prinešena na dan kot strašilo za primer, da so Nemčija in Japonska ne bi dale premagali. Preostaja torej lo zaključek, ali ne verujejo več v Zediuje-nih ameriških državah v zmago, ali pa so prepričani, da s takšno zmatro ne bi vedeli v smislu zagotovitve daljšega miru ničesar početi, ker se nasprotja med velesilami ne hi dala izravnati. Trajen in plodonosen mir utegne prinesti, kakor poudarja list ob koncu, zgolj zmaga sil, ki hočejo oblikovati Evropo in Vzhodno Az.ijo v mogočna in nedotakljiva vele-področja na podlagi zaupnega sodelovanja vseh tam naseljenih narodov. Le s tem bi bilo dano poroštvo proti tretji svetovni vojni, na katero vvashingtonski bankroterji že danes računajo kot na posledico zmage njih slabe 6tvari. ozemlju brez ozira, ali jo iz"niajo v prid trenutno nevarni ali manj nevarni s!' p liki; kajti špionaža na škodo kake valujoče se države krši mednarodno pravo. Nevtralci — govorimo vedno o poštenih nevtralcih — imajo namreč glede svojih odnosov do vojskujočih se sil ludi svojo »rdečo nit« in to je mednarodno pravo«. Turški glas k Hullovim grožnjam Carigrad, 14. aprila. Hullov govor, tako piše »Cumhuryot«, ni naredil pri nevtralcih dobrega vtisa, saj ves govor iz-zveneva v prikrito grožnjo. Ideja o pravu, neodvisnosti in suverenosti narodov, ki jo sedaj omenja angloameriški tisk, ne odgovarja niti Roosoveltovim izjavam o takozvanih »štirih svoboščinah« niti statutom Atlantske listine. Pač pa smo nasprotno pred zavezniškim pritiskom, ki grozi z blokado vsem tistim državam, ki ne bodo prekinile svojega trgovskega prometa z Nemčijo, Takšen postopek pa nasprotuje vsem načelom mednarodnega prava. Badoglio - prodajalec duš Stockholm, 13. IV. »Aftonbladet« poroča iz Neaplja, da je Badoglio predlagal zaveznikom, naj porabijo italijanske čete. ki so internirano v Indiji, za boj proti Japoncem. Nek Badolijev zastopnik je v tej zvezi izjavil, da Badoglio želi, da bi zavezniki trenutno italijansko mednarodno pravno stanje »sobojujoče« države spremenili v stanje »omejenega zaveznika«. Ako bi zavezniki na to pristali, bi prestolonaslednik Umberto prevzet poveljstvo nad temi četami. Aufruf des Obersten Kommissars Aufruf des Obersten Kommissars iu der Operationszono »Adritisches KUsteu-land«. 1. Allc Arbeiter und Angestellten dio seit 2o Jahreu olino Unterbrechung im gleichen Betrieb besehnftigt slud und den unter 2 genannten Rerufsgruppen nnge-lioren, mtlssen gemeldet \verden. Der Tag der Vollendung des Zeitraumes ist der 1. IV. 1914. 2. Zur Meldung sind die Botriebsffih-rer verpfUchtet Sie hat die Arbeiter und Angestellten folgonder Berufsgruppen zu erfassoii: Industrie, Bergbau. Gemoindebetrlebo (Strassenbahn, Gas-\Vasser- und F.nergleversorgung), Hauspersonal. 3. Die Meldungen haben bis 16. IV. an den Deutschen Berater fiir die Provinz. Laibach in Laibach im Provinzialgeblude, Amt-Betriebsarbeit, Zimmer 122-11, zu erfolgen. Bei der Meldimg ist der Vor-und Zuname und die \Vohnung des Ar-heitnehmers anzugeben (bei Hauspersonal Namo und Anschrilt des Ilaushaltes). Poziv Vrhovnega komisarja 1. Vse delavce in nameščence, ki delajo brez prekinitve žc 2.") let v istem obratu in spadajo k eni izmed navedenih [»oklicnih skupin, je treba naznanili. Dan, ki še velja za izpolnitev 25 letnice, jo 1. IV. 1944. 2. Naznanili morajo tako delavce obratni \odje. Naznanilo naj obsega delavce in nameščence naslednjih poklicnih skupin: industrija, rudarstvo, občinski obrati (cestne železnice, plinarne, vodovodi, preskrba z energijo), hišna slu-žinčad. H. Naznanilo je treba oddati do 1«. aprila 19-14 nemškemu svetovalcu Amt-Betriebsarbeit za Ljubljansko pokrajino, pokrajinska palača, soba 122-11. v Ljubljani. V naznanilu je treba navesti ima in priimek ler stanovanje delojemalca (pri hišni služinčadi je treba poteč imena fe naslov hišnega gospodinjstva). Nemški častnik ujel angleške skrivače Berlin, 14 apr. V bližini Brittolja na italijanskem bojiiču jc nedavne nek nemški topniški častnik, ki je splezal na skoraj 2000 m visoko goro, odkril tamkaj sumljive sledove v snegu. Vkljub temu, da je imel le enega spremljevalca, se je odločil, da bo stvar raziskal. Kmalu sta naletela na popolnoma zasneženo koio, v kateri je živelo pet mož. Bili so to ameriški vojaki, ki so se vdali. Pri vračanju sta šla Nemca mimo neke druge koče, iz katere so se slišale angleške besede. Preiskala sta jo ter dobila v njej devet angloameriških vojnih ujetnikov, ki so ušli za časa Badoglievc vlade. Skupno sta častnik in njegov spremljevalec pripeljala v dolino 12 ujetnikov. Maršal Antonescu obiskal bojišče Bukarešta, 13. apr. »Maršal Antonescu je zagotovil Romunom, da bo Moldavija na vsak način hranjena.« Tako sc končuje uradna izjava o potovanju maršala po bojišču. Izjava pravi: »10., 11. in 12. aprila ie obiskal maršal Antonescu romunske čete v severni Moldaviji. Pri vseh oddelkih in poveljstvih je naletel na neumorno navdušenje in izpolnjevanje d džnosti, zaupanje v predpostavljene ter na nad vse pričakovanje visoko moralo in zelo dober vojaški položaj. Vojaška in civilna oblastva, ki sc zavedajo svojega težkega poslanstva, so deležna polnega zaupanja prebivalstva, ki izpolnjuje svoje dolžnosti ter s pravico upa v zmago pravičnosti romunske stvari. Dežela lahko z zaupanjem gleda v junaško romunsko armado, ki se junaško bori ter stoji neomajano na zemlji drage romunske Moldavije.« Dominioni hočejo odločati svoji usodi Ženeva, 14. aprila. Konferenca ministrskih predsednikov imperija, ki bo v kratkem v Londonu, ima zelo dolg dnevni red in bo zato razmeroma dolgo trajala, piše »Nevvs Chronicle«. Dominioni hočejo biti v bodoče pred vsemi važnimi sklepi vprašani za svet glede svoje usode. In to je tudi eno najavžnejših vprašanj. Kratka poročila Bern. Uradno javljajo; V dopolnilo sporočila o pristanku ameriških bombnikov v Švici, še javljajo: Naše obrambne jate so prisilile skupno 12 ameriških bombnikov na pristanek 10 teh letal je pristalo v Ducbendorfu, eno v Altcnrheinu in eno pri Oberglattu Vrh tega |e strmoglavilo eno letalo pri Siebenu. To letalo so sestrelila naša letala, ker ni hotelo na poziv pristati. Poleg švicarskih obrambnih jat je streljala tudi protiletalska obramba. Posadke, ki so se deloma rešile z odskokom s padali, so bile internirane. Amsterdam. Reuter poroča iz Carigrada, da sla britanska in ameriška vlada poslali Turčiji skupno noto o turškem trgovinskem prometu z Nemčijo in z deželami, ki jih ie zasedla os. Verjetno vsebuje nota zahtevo, naj Turčija ustavi svoje trgovinske odnose z. osjo. Ankara. Včeraj se je v turški prestolnici sestal turški ministrski svet pod predsedstvom predsednika Šaracogla. Banditoslovje v šolah ofarske republike Velikonočno pismo iz Gorice - »Računstvo, branje in pisanje ni važno, glavna je vdanost Titu in Stalinu!« Gorica, velika noč. Iz krajev, ki bo še pod rdečim jarmom, prihajajo različne vesti. Največ je žalostnih, da bi se človek razjokal nad usodo ubogega ljudstva, ki ječi v raju komunistične »svobode«. Požigi, umori, gospodarska stiska in gro-vsod, kjer je bilo opravka z denarjem, z davki ali trgovino, so imeli v rokah Judje, /nradi njih nenasitnosti se je končno ljudstvo uprlo, prišlo je večkrat do pogromov in krvavega obračuna z ljudskimi pijavkami. Karel Veliki si je poklical za upravo svojih financ Žide iz Italije. Kmalu so se povsod vsidrali in si zagotovili kot zakupci davkov bogastvo ter vpliv in s tem gotove predpravice za svoj nnrotl, kot n. pr.: trgovske privilegije, mala kazen pri zločinih, da se je preložil tržni (lan iz sobote na nedeljo itd. Tudi tu se jc kmalu pojavil temeljit in radikalen odpor. Kot znano, je cerkev v onih časih prepovedala kristjanom jemati obresti po načelu, da je neopravičeno jemati denar in zaslužek brez dela. Toda Judje, ki niso bili kristjani, so lahko delali po svoje in tako so zapeljevali predvsem plemstvo in voditelje države v razkošje iu vojne, za kar so vedno posojali denar. Običajna obrestna mera je znašala pri kratkoročnih posoji- la Trsta Poti sinfonični koncert bo v gledališču »Verdi« v četrtek. 13. aprila pod taktirko Alberta Ereda in s sodelovanjem violinčelisla Benedetta Mazzacu-rali.ia. Izvajana bodo glasbena dela: Schuberlova sedma sinfonija v visokem c-ju. Dvorakov koncert v nizkem b, op. 104 in Smetanova sinfonija. V Trstu so umrli: Prot Marij, Marija Sivic, roj. Bastjunčič, Marija Desko-vif, roj. Kosovič, Marija Preželi, roj. Sokol, Ida Kerševan, Marija Zavron, Ida Nočič, roj. Radeš, Franc Kosovel, Josip Permancič, Ivana Perlič-Janeka. Zvonovi bodo zvonili le oh letalskem alarmu. Zdaj je dan v Trstu znak za alarm po 17 sirenah, ki tulijo le na električni pogon. Oblast pa seveda predvideva, da bi to ne bilo mogoče ob priliki pomanjkanja električnega loka in bi tako prebivalstvo ue bilo pravočasno obveščeno o letalski nevarnosti. Zato bodo nadomestili električne sirene s sirenami na pogon s stisnjenim zrakom, kot je to navadno pri sirenah na parni-kih. Poleg tega pa bodo ob alarmu zvonili tudi zvonovi in se zato ukinja zvo-nenje jx> cerkvah. Da pa bo mogoče preurediti sirene, bo trajalo par tednov in medlem se morajo ušesa meščanov odvaditi zvokov cerkvenih zvonov, da bodo, kadar bodo li zvonili k alarmu, takoj razumeli pomen njihovega zvone-lija. berlinski in bratislavski dvigalci utežev v Bratislavi v medmestnem dvoboju. To srečanje je revanžno srečanje med obema mestnima zastopstvoma. V prvem srečanju je zmagalo zastopstvo Berlina. Pričetek nemškega hockeyskega prven. stva. Dne 16. aprila prično končna kola nemškega hockeyskega prvenstva. Hochgeschurz zmagovalcc v teko čez drn in strn v Bruslju. Na progi, dolgi 5400 metrov v Bruslju je zmagal dolnjerenski prvak Heinz Hochgeschurz v času 16:55 minut pred Grafejem. Dan nemškega veslaškega športa. V nedeljo, 16. aprila se otvarja sezona nemškega veslaškega športa. V vseh veslaških centrih bodo prvič zavcslali nemški veslači. Ta dan hočejo nemški veslači pokazati vsemu svetu, da kljub vojni vihri in težkim časom niso prenehali z enim najlepših športov Nogometni dvoboj med mestnima zastopstvoma Augsburg in Niirnbergom, ki je bil na sporedu za 16. april, je preložen na zadnjo nedeljo v mesecu maju Boksaii v Hamburgu. Zanimanje občinstva na hamburškem boksaškem turnirju dne 23. aprila bo osredotočeno na srečanje med prvakom težke kategorije Jean Kreitzom in van Diessenom. Razen tega se bosta spoprijela izvrstni Nizozemec Luc Lusas in njegov rojak Kees Dunajska Austria bo gostovala v Zagrebu. Dunajska Austria bo gostovala dne 16. aprila v Zagrebu ter nastopila proti večkratnemu hrvaškemu državnemu prvaku Gradjauskemu. lih (en teden) 45, pri posojilu na leto dni pa 33%. Toda Judje so zahtevali večkrat dvojno vsoto in še več, tudi 174 odstotkov. Tako so si Judje nabirali denar, gospodarski in politični vpliv, ki so ga obdržali vedno in vse dotlej, dokler se ni ljucfstvo uprlo in so sc včasih tudi knezi ojunačili, da si črtajo svoje dolgove, če ne zlepa pa zgrda. V Angliji je imel Žid že v 10. stoletju tak položaj, da so ga označevali kot gobo, ki vsrku vase vse premoženje dežele. Tudi tu so jih izgnali ali vsaj omejili njih vpliv in parazitstvo. Tako iu podobno je preživljal večni Žid svoje življenje po raznih državah med kopičenjem premoženja ter političnega vpliva in pa med preganjanjem. Jud je bil vedno brezobziren in drzen, kot tujec se je lahko spuščal na vodstvu kakega finančnega ministrstva v najbolj divje špekulacije in vojne, usoda države ter izid vojne in število padlih žrtev, za vse to mu ni bilo mar. Če je država propadla ali zašla v bankrot, jej ud odpotoval v drugo državo. Tako je bilo vse do one dobe, ko se je začela pripravljati francoska revolucija po razkrajajočili geslih o 6vobodi, enakosti in bratstvu. Čim se je posrečilo Judu vliti krščanski družbi in državnemu organizmu strup liberalizma, so bile družba in države napadene od smrtonosne bolezni, o naravi, Bogu in vsem našem elosu, pa je dolžnost nas vseh, ki hočemo po Bogu v umetnosti služiti domovini kot svečeniki«. Co bi se mogli temu visokemu cilju vsaj delno približali, če bi mogli to vzvišeno nalogo vsaj deloma izpolniti, potem se mi zdi. da bi lahko tudi mirno in vedro zrli v bodočnost s tiho a trdno nado v srcih, da bo nekoč dodeljeno tudi nam, in če ne nam, pa vsaj našim potomcem. listo čisto veselje in sinja radost, ki je spet v skladu in smislu Pregljevega gesla in njegovih besed, da bodo namreč vsi ki hočejo biti umetniki in ki hočejo biti ljudje; Zdravi kot Zemlja in dobri kot Luč!< S temi besedami, ki so žele veliko odobravanje, se je poklonil ravnatelj De-bevec v imenu Narodnega gledališča jubilantu. Tudi Gleduliški list jc jiosvečen njemu s članki ravnatelja Debevca, dramaturga Modra in režiserja SkrbinSka. Jubilantu je čestitala tudi deputacija iz Tolmina, ki so jo predstavljali g. urednik Kemperle, župnik iz Podmelca g. Peter Šorli in tolminski kaplan g. Lojze Duhovnik. Dr. Pregelj se jo z njimi dalje časa pogovarjal iu obujal spomine na mladost v domačih krajih. Nato so člani Narodnega gledališča v režiji g. M. Skrhinška predstavljali žalno igro Azazel z gospo Boltar-Ukmarjevo in g. Janom v glavnih vlogah Mirjaine in Judeža. Novo inscenacijo, ki je s svojo novostjo, praktičnostjo in liriko bogato pripomogla k uspehu, je napravil arhitekt Vlado Gajšek, nove kostume pa gdč. Vilfanova. Igra je v priredbi novega dramaturga prof. Modra dosegla popoln uspeh kot izredna umetnina, kot pesnitev velike globine in izredne besedne tvornosti. Avtorja jc občinstvo klicalo na oder, kjer jn prejel venec v imenu Narodnega gledališča. 0 predstavi bomo še jvoročali, zdaj samo z veseljem lahko za-iieležimo: po dvajsetih letih je Pregljev Azazel doživel novo vstajenje na našem osrednjem odru v obliki, ki je potrdila njegovo notranjo ceno velike umetnine in ustvarila pogoje tudi za odrski uspeh; potrdila pa tudi ljubezen gledališča in vseh, ki so pri igri sodelovali, za prave, duhovne vrednote naše preteklosti in polpreteklosti. ki jih je treba rešiti in potrditi za bodočnost. Preglju kakor Narodnemu gledališču tako k proslavi kakor k uspehu samo čcslilama ŠPORT SK Moste (ŠD Iztok): Vse aktivne člane in odbornike naprošam, da pridejo zanesljivo na važen sestanek, ki bo v soboto ob 19 v gostilni Lovšin v Gradišču. Oblak, zagolovol — Načelnik. ŽŠK Hermes — nogometni odsek. Pozivam vse igralce prvega in rezervnega moštva, da se zanesljivo udeleže v nedeljo, dne 16. t. m., treninga na dva gola na našem igrišču v Šiški. Načelnik. ŽŠK Hermes — upravni odbor in odbor za pripravo 25 letnice. Pozivam vse odbornike upravnega odbora, kakor vse odbornike, izvoljene na zadnjem občnem zboru, da se zanesljivo udeleže seje upravnega odbora in pripravljalnega odbora za izvedbo 25-lelnice, ki bo v nedeljo, 16. t. m., ob 9 v klubskih prostorih na Štadionu v Šiški. Udeležba vseh nujno potrebna! Predsednik. Saška—Sudeti — nogometni dvoboj. Zastopstva Saške in Sudetov se že marljivo pripravljajo na dvoboj na nogometnem polju, ki bo dne 30 aprila v Chem-nitzu. Revanžno srečanje bo 30 avgusta v Briixu. Berlin Bratislava — dvoboj dvigalcev utežev. V nedeljo, 16. t. m., se bodo sestali življenje na Vrhniki poteka v miru Vrhnika, 14. aprila. Vrhnika živi svoje življenje mnogo mirneje kot marsikateri kraj na deželi. Odkar so je pri nas pojavilo gibanje OF, jo bilo na Vrhniki sicer precej ljudi, ki so z njim simpatizirali, a njihove simpatije niso bile tako močne, da bi šli v hribe in bi tvegali tudi življenje za svoje simpatije. Po 8. septembru se jih je nekaj opogumilo in odšlo v hribe. Ti niso bili prisilno mobilizirani, ampak so odšli svojo pot popolnoma prostovoljno. Ostalo je pri nas tudi še nekaj takih, ki šo zmeraj na tihem drže s komunisti. A ti so se zelo potuhnili ali pa so začeli oprezno delati račune, kam bi so bolje kazalo nagniti. Imamo pa tudi, hvala Bogu ljudi, ki so od vsega začetka vedeli, kje je njihovo mesto, kaj je resnična borba za narodne koristi in kaj je narodu v j>oguho. Ti so se postavili odločno po robu komunistični propagandi. Zdaj spregledujejo tudi že drugi Ta proces gre precej počasi, in to zato, ker pri nas še nismo sami na lastni koži občutili, kaj komunisti počenjajo nad Slovenci. Toda če smo doslej lahko živeli v miru, to ni zaslužen je komunistov. Komunisti bi pač tudi nam ne prizanesli, ko bi iineli priliko se izdivjati. Da smo še kolikor toliko srečno prestali nevarne časo v pri- meri z drugimi, so imamo zahvaliti za vednim pogumnim slovenskim lan toni, ki so nas varovali. Mogoče bi se mnogim odprlo oči, ko bi imeli priliko večkrat slišali kaj o komunizmu. Ta prilika je bila dana doslej samo delavcem. Tudi pri nas se jo nam reč organizirala delavska protikomuni stična akcija. K delavcem prihajajo vsak teden predavatelji, ki jim osvetljujejo vprašanje komunizma in ga prikazujejo v pravilni luči. Včeraj sta bili med delavci spet tali predavanji. Predavala sta g. Jeločnik in g. Jesih. Medtem ko so doslej predavate. Iji prikazovali le komunizem in njegovo ftogubnost, sta se govornika včeraj do taknila tudi pozitivnega programa za bo. dočo ureditev družbe. Jasno je namreč, da tudi onim, ki se bore proli komu nizniu, ni do tega, da bi branili stari reil z vsemi njegovimi napakami. Tudi do. mobranci se bore za nov red, a za pravi, srečni red, v katerem bo slovenski narod mogel mirno živeli na svoji zemlji. Izvajanja obeh predavateljev, zlasti pa še g. Jeločnika, so napravila na poslušalce močan vtis. Odločna in jasna ho. seda o teh stvareh bi bila potrebna vsem Vrhničanom, ne lo delavcem. Slišimo, da se bo uvedel protikomunistični jiouk tudi v višjih razredih ljudske Šole iu to naredbo z veseljem pozdravljamo. Gospod prezident bo govoril! V teh težkih časih, ko gre naši domovini za biti ali ne biti, je naloga slehernega zavednega in poštenega Slovenca, da zbere vse svoje zdrave moči in sile in se uvrsti v veliko množico tistih, ki delajo iz ljubezni do naroda in do svete slovenske zemlje za srečnejšo in lepšo bodočnost nas vseh. Vsak izmed nas se mora zavedati, da od posameznika prav tako kot od narodnega občestva zavisi naše življenje ali naša smrt. Vsak Slovenec danes odgovarja za svojo dejanja pred Bogom in zgodovino. Tisti, ki so spoznali resnico v vsej njeni prozorni jasnosti, pa imajo šc posebno dolžnost: posvetiti vse svoje delo in vse svoje življenje razširjanju resnice in njeni dokončni zmagi med našim ljudstvom. Pri tem svojem delu pa se moramo zavedati, da bomo uspeli le tedaj, če se bomo borili in delovali kot en mož, v strnjenih vrstah pod vodstvom prezidenta generala Rupnika. Vsi zavedni Slovenci, bodisi pod orožjem ali na drugih mestih, smo vsak na svoj način slovenski vojaki, borci za rešitev slovenskega naroda. V nedeljo ob 10 dopoldne se zberemo vsi v veliki unionski dvorani, da bomo slišali besede gospoda prezidenta, ki nam bo povedal, kako napreduje naša borba in nam dal smernice ter navodila za bodočnost. Nihče, kdor danes čuti s slovenskim narodom, kdor se prišteva k njegovi zdravi večini, naj ne izostane! Pride naj poslušat našega prvega borca za rešitev in vsta-jenje naroda. Nekdaj iako zaničevani kolovrat zopet v časti Pri obnovi naišh opustošenih in obubožanih krajev sta obleka in perilo zelo važno poglavje Treba bo poseči prve čase zopet po domačem predivu in tkivu. Volno domačih ovac bo treba doma predelati, da sc bo dobila trpežna preja za pletenje raznih trpežnih pletenin, predvsem delovnih jop in zimskih nogavic Zato naj se goji čim več ovac povsrd po deželi. Tudi staro tvorivo je uporabno. Stare nogavice je treba dobro oprati, sparati in pregredešati, pa se dobi zopet materijal za prejo. Za mešanje se lahko uporablja tudi umetno predivo, ki je sicer manj trpežno, pa vendar zelo dobro uporabno. Za predelavo materijala služita dve pripravi, gredeše in kolovrat. Svoj čas je vse predlo po deželi in po mestih in domači tkalci so imeli vedno dosti dela. Kasneje se je pa razvila tekstilna industrija do takšnih mej, da je bil omogočen nakup tkanin tudi najrevnejšim. Danes je to nemogoče in bo tudi še po vojni precej časa onemogočeno redno delo tekstilnih tovarn. Zato mora vsakdo gledati, da si pomaga kakor ve in zna, da se obleče. Da seznanimo naše žene in dekleta s tem koristnim delom, je dana zdaj možnost pouka vsem, ki se zanimajo za to na Zavodu za ženski domači obrt v Ljubljani, Dolenjska cesta 23. Tam se vrši pouk v predenju in predelavi raznega materijala ob ponedeljkih, torkih, sredah in petkih dopoldne od 8. do 12. ure Na razpolago so novi kolovrati in vse druge priprave. Dana je tudi možnost zaposlitve po dovolj-no doseženi spretnosti predenja. Prijave sprejema uprava zavoda dnevno od 10. do 12. ure. Novi grobovi + Ivan Gerkman. V Ljubljani jo izdihnil g. Ivan Gerkman. Blagega očeta hodo pospremili na zadnji poti v soboto 13. t. ni. ob pol 3 popoldno iz kapele sv. Janeza na Žalah. + Danica Skalar. V Ljubljani je v Bogu zaspala gospodična Danica škafar. Rajnico bodo pospremili na zadnji poti v nedeljo ob pol 5 popoldne iz kapelice 6V. Nikolaja na Žalah. + Panika Gašperin. V 80. letu starosti jo za vedno zatisnila oči mati. gospa Fanika Gašperin. Blago mater bodo pokopali v soboto ob 4 popoldne iz kapele sv. Andreja na Žalah. ■j- Keziku Slavik. V Ljubljani je umrla gospa Rezika Slavik. Nepozabno rajnico bodo pospremili k sv. Križu v soboto ob pol 4 popoldno iz kapele sv. Jožefa na Žalah. + Anton Kosta. V Ljubljani je umrl krojaški mojster g. Anton Kosta. Pogreb bo v nedeljo ob 4 (»opoldne iz kapele sv. Aniona na Žnlali. Naj rajni počivajo v miru, vsem njihovim dragi mnaše iskreno sožalje. t Župnik Janez Molj V Kamniku jc dne 28. marca 1944 umrl g. Janez ?vl o 1 j . župnik v pokoju, starosta duhovščine ljubljanske škofije. Imenovani sc je rodil v župniji Cerklje nu Gorenjskem 23. oktobra 1S51. V mušnika je, bil posvečen 27. julija 1877. Služboval je za svojega dolgega duhovniškega življenja v Tržiču, Rovtah, Smledniku. Beli peči, Stranjah ter Sostrem. L. 1914 je kot župnik v Sostrem stopil v pokoj, ker je bil cclo življenje rahlega zdravja, rudi v pokoju je še pomagal v dušnem pastirstvu in jc dlje časa oskrboval duše v Trzinu. 95 letnega starčke so pokopali dne 30. marca 1944 v Kamniku trije duhovniki. N. p. v m.! Osebne novice Lep jubilej dela. Trnovčani se bodo čudili, ko bodo zvedeli, da vrtnarski mojster Bizovičar Ivan danes praznuje 50 letnico svojega rojstva. Splošno priljubljeni vrtnarski mojster in posestnik v Trnovem jc rojen Trnovčan. Že njegov oče je vrt-naril in v poznejših letih je bil jubilant prava opora velikemu podjetju, katerega jc kmalu prevzel v lastne roke. Med prvo svetovno vojno se je boril v okolici Gorice, bil težko ranjen, tako da je postal invalid, kar ga pa v njegovi pridnosti in delavnosti ne ovira. Posebno je znan kot priden in navdušen pcvec, zlasti pa cerkveni pevec v trnovski cerkvi in pa kot vidni član bivše bojevniške organizacije. Vsi prijatelji, stanovski tovariši, zlasti pa pevci in bivši bojevniki jubilantu iskreno čestitamo! Zgodovinski paberki 15. malega travna. 1811. leta je bi) izdan osnovni ccsarski odlok o ureditvi Ilirskih provinc. Francozi niso kar takoj pometli s starimi avstrijskimi naredbami. Pustili so, da so ostale vse nižje oblasti v polni veljavi in poprejšnji uradniki so uradovali naprej, lc da so se morali podrediti novi vladi Takoj ob prihodu pa so razveljavili starodavno ustavo deželnih stanov, ker jc bila plod pred-pravicc fevdalnega plemstva. Ustava, ki ni priznavala enakih pravic vsem državljanom, je bila popolnoma tuja novemu času, ki je hotel v smislu revolucionarnih načel pritegniti najširše plasti naroda k soodločanju o vodstvu države. Kako premišljeno in preudarno so ravnali Francozi vidimo iz tega, da so izdali dekret o ureditvi novih dežel šele spomladi 1811. leta, čeprav jih je Avstrija odstopila že v schonbrunskem miru 1. 1809. Po določbah tega dekreta je stal na čelu vse uprave generalni guverner, ki sta mu bila pride-ijena, a ne naravnost podrejena, generalni Za danaSnji dan Koledar Sobota, U. malega travna: Helena, kraljica; Peter Gonzales, opat; Baziilsu, m. Nedelja, li. malega travna: i. poveliko-nočna, bela; Benedikt Laber, spoznavalo«. Lunina sprememba: zadujl krajce ob 5.59. Herschel napoveduje dožov. vreme. Dramsko gledališče »Razbiti vrč«. Red Sobota. Ob 18. Operno gledališče Baletni vefer. Izven. Ob 18. Kino Matica »Nenavadni dvoboj« ob 15 in 19. Kino Union »Ljubosumnost« ob 16 in 19.15 Kino Sloga »Ura slabosti« ob 15. 17 in 19. Lekarniška služba Nočno alnlbo Imajo lekarne: dr. Kmet, Ciril Metodova 43; rar. Trn-koczy dod.. Mostni trg 4, in mr. Ustar, Selenburgova ulica 7. Zdravniška dežurna služba Nedeljsko zdravniško deiurno službo bo opravljal od sohoto od "0 do ponedeljka do 8 mestni višji zdravnik dr. Franc Ci-bor, LJubljana, Štefanova 7, tel. 36-41. intendant za finance ler generalni komisar za pravosodje. Najvišje upravno vodstvo jo tvoril »Mali svet«, ki so ga sestavljali vsi trije člani vlade in dva sodnika pri-zivnega sodnega dvora v Ljubljani. V upravnem oziru jc razpadlo ozemlje Ilirije na šest civilnih pokrajin in sicer: 1. Kranjska, ki pa so ji odcepili Vipavo, Kastav, Lupoglav, Pazin, Kožljak in Devin. Te so priklopili deloma novi pokrajini Istri, deloma pa Civilni Hrvatski. Dobila pa jc Kranjska motniško okolico. 2. Koroško z Beljakom. 3. Istro, ki ji je pripadal tudi Trst in nekdanja goriška grofija tja do Soče. 4. Civilno Hrvatsko, ki je obsegala tudi kvarnerske otoke. 5. Dalmacijo z Za-drom. 6. Dubrovnik s Kotorjem. Nekdanja Vojna krajina je imela samostojno upravo. 1854. leta se je rodil v Bukovju pri Celju Bezenšek Anton, slovenski steno-graf. Po dovršeni gimnaziji v Celju se je vpisal na filozofsko fakulte'o v Zagrebu. Napravil v Pragi izpit iz stenografije, bil tri leta stenograf v hrvaškem saboru, pa odšel nato v Bolgarijo. Služboval je kot ravnatelj stenografske pisarne pri narodnem sobranju v Sofiji in kot gimnazijski profesor. Nato pa kot gimnazijski profesor in univerzitetni docent. Umrl je 1915. leta. V dijaških letih se je poskušal v leposlovju, največ pa se je trudil, da p.-ilagodi Gabelsbergerjev stenografski sistem v tesni zvezi s češko stenografijo za južne Slovane in Ruse. Priredil je učbenike za Slovence, Hrvate, Bolgare in Ruse. Sestavljal je učne knjige za bolgarske srednje šole in se tudi sicer kulturno udejstvo-val med Bolgari. Za mnogostransko udej-stvovanje je prejel razna odlikovanja, med drugimi zlato palmo častnika francoske akademije. Dočim se je njegov sistem stenografijo med Bolgari stalno uveljavil, ga je pri nas zamenjal sistem Fr. Novaka. Znova vas opozarjamo na knjige »Slovenčeve knjižnice«, ki jih morda še nimate. Ne zamudite za nizko ceno dobiti lepo in vredno knjigo. V tisku so zda j: Tomažu: Pohorske legende skaceiik: Podeželski zdravnik MatiiK: Fant s Kresinia Skrbite, da ne boste nobene zamudili! Nakaznice za kurivo Pokrajinski gospodarski svet jc zaključil razdelitev nakuznic za kurivo za kurilno dobo 1944-4> trgovcem s kurivom. Glavarji gospodinjstev sc pozivajo, da dvignejo nakaznico zu svoja gospodinjstvu pri trgovcu, pri katerem so bili vložili prijuvo zu nakazilo kuriva, in sicer najkasneje do vključno četrtka 20. aprila. Nakaznice, ki do 20. aprilu ne bodo dvignjene, zapadejo. Gospodinjstva, ki so oddala nepopolne ali sumljive prijavnice, dobijo nakaznice šele potem, ko bodo vse potrebne poizvedbe in ugotovitve zaključene. Pri prevzemu nakaznic je predložiti trgovcu potrdilo o podani prijavi in osebno izkaznico glavarja gospodinjstva. Ker se kontingent m dovoz premoga in drv od meseca do meseca izprcininja, se na mesečnih odrezkih nakaznic količina premogu in drv ni mogla vnaprej označiti, temveč sc bo od meseca do meseca objavljala v časopisju. Taksa zu celoletno nakaznico za gospodinjstva skupin A znaša 5 lir, za nakuznico skupin B 7 lir, za nakaznico skupiu C 8 lir, ki naj jo plača vsak trgovcu ob prevzemu nakaznice. Opozarjajo se vsi potrošniki, du se vrši stroga kontrola in sc bodo v primeru, da je kdo podal zn eno in isto stanovanje prijave pri raznih trgovcih, nakaznice razveljavile in zadeva prijavila sodišču. Drugi poziv za oddajo pnevmatik V smislu naredbe Šefa pokrajinske upravo V111. št. 1153/2 z dno 17. marca 1944 (Služb, list št. 30/20 ex 1014) se morajo oddati dno 18. aprila 10-14 od 14. do 16. uro pnevmatike (plašči in zračnice) velikosti 500 X 16 (ter manjše nli večje, če so od istega avtomobila). Pri oddaji treba navesti evidenčno (LB) številko prizadetega motornega vozila. Oddajo ee gornjo pnevmatiko tudi od vozil, ki so bila osigurana (rezervirana — «;icherge«vtellU) po Viš. SS in policijskem vodji v XVIII. obrambnem okrožju — vodilni štab za pobijanje tolp. Kraj oddaje: Javna Skladišča Ljubljana, Ciril Metodova (bivša TyrSeva) št. 33, skladišče 10. Za pnevmatike drugih dimenzij bodo sledili podobni pozivi. Honorarni telovadni učitelji Pokrajinska uprava razpisuje več mest pomožnih honorarnih telovadnih učiteljev (-ic) na meščanskih, srednjih iu strokovnih šolah v Ljubljani. Sprejeti prosilci (-ke) bodo najprej obiskovali nekajdnevni telesivovzgojiu tečaj, da se izpopolnijo v samostojnem .odstvu šolske telovadbe. Službena mesta nastopijo s 1. majem 1944. Pogoji za sprejem so naslednji: 1. Vsaj nižji tečajni izpit (izpričevalo). 2. Starostna doba 20—40 let (krstni list). 3. Opis dosedanjega praktičnega udej-atvovanja na telcsnovzgojnem polju. Prošnje naj se vložo pri prosvetnem oddelku pokrajinske uprave (soba št. 5) najkasneje do 20. aprila t. 1. Med najlepše slovenske romanc spada getovo Jurčičev Deseti brat z Vavpoličcvimi ilustracijami, ki ga ni mogoče več kupiti. Nič pa nc bo zaostajal za tem Jurčičev roman: Cvet in sad, ki spada med najbolj zrela njegova dela. Tega prireja Zimska pomoč kot knjižno darilo /.a svojo ljudsko in bibliofilsko tombolo. Knjiga bo tiskana le v tolikih izvodih, kot jih bo treba za knjižne nagrade. Ilustriral jo bo naš mojster, akad. slikar S. Santcl. To bo zelo iskana knjižna redkost. Ljubitelji knjig in Jurčičevi častilci, ki so želeli pohiteti ob pisateljevi rojstni stoletnici na njegov dom, pa jim dogodki tega niso dopustili, se bodo našemu velikemu mojstru besede oddolžili na ta način, da bodo z nakupom tombolskih tablic omogočili ponovno izdajo romana. Dnevne novice Kongregaelja gospodlčen In kongrega-clja učlteljlo pri sv. Jožefa limita v nedeljo 16. t in. ob pol 7 »kupno sv. obhajilo, v ponedeljek zvečer pa redni shod. Pridite vsel V počastitev spomina pok. ravnatelja Viktorja Cluha jo podnrll g. dr. Debevec Frano 200 lir Škofijski pisarni. Bog plačaj! Zalivala. V počastitev spominu blago-pokojno gospe l'4rnat Joslplno Je noiuie-uovuna darovala zavodu za novotvorbo Josipa Cliolowe znesek 500 Ur. Uprava zavoda so neimenovani dnrovalkl v Imenu avojili bolnikov uajlskrenejo zahvaljuje. Namesto venca na grob K. Franca nulin jo darovalo uradnlštvo Prometno banko 300 lir Škofijski dobrodelni pisarni. Bog plačaj! Lmotr.lška razstava pri Obersnelu sn približuje svojemu zaključku. Razstavo jo do soduj obiskalo Izredno mnogo občinstvu, kl jo pokazalo svojo visoko pojmovanje sodobne sloveusko umetnosti, llazslava so zaključi dne 16. t. in., toroj v uedeljo, zato vabimo občinstvo, naj tudi znduja dva dni v znatnoiu številu obišče Oborsuolovo galerijo. Pevke In pevci akad. cerkvenega zbora! Na belo nedoljo začnemo zopet z rednimi pevskimi vajami ob 10 dopoldne za akad. službo božjo pri oo. frančiškanih. Prliuorcll Edina za ljudske šolo In edina od oblasti odobrena je »Boblč, Slovenska slovnica s pravopisom«, kl Je lišla v knjigarni Klolnmayr & Bamborg, Miklošičeva 16. Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo. ln trimesečni tečaji pričenjajo 15.. 17. lu IS. aprilu. Vpisovanje in Informueljo dnovno: Trgovsko učtllšče »Chrlstofov učni lavod«, Domobranska 15. Kurjača za stabilni parni kotel nujno potrehujo mestni vodovod tor naj »o lote rcsentl zglusu v II. nadstropju v Maiirovi hiši na Krokovem trgu št, 10 med 8 in U. Opozorilo manurakturlstoni. .lavljeno nam jo bilo, da so »o v protnotu pojavile ponarejono točke oblačilnih izkaznic, zato opozarjamo vso trgovce, dn morajo pri prodaji blagu na oblučiluo izkaznico vsakokrat brezpogojno zahtevati od kupca oblačilno izkaznico tor sami odrezati odgovarjajočo točko, ne pa so zadovoljiti a io odrezanimi točkami. — Združenje trgovcev. Dvanajsti tečaj za pomočnice za hišno prvo pomoč ob letalskem napadu so prlčno v ponedeljek, 17. t m., od 17.30 do 19. Pro-davanja bodo v aejnl dvorani nicstneir;i poglavarstva, dohod poleg prodajalno mestno eleklrnrno, K točaju naj pridejo vse ru bifno zaščito prijavljene gospo In gospodično, kl so so prijavilo do 10. t. m. One udeleženko tega tečaja, kl bi bilo po 17.30 šo /jiposlono, naj prosijo svojo delodajalce, da jim omogočijo za to dni prihod k predavanjem o pravom času. Predavanja so prlčno točno ob določeni url. 1'raktlčnl tečaji o prv4 pomoči za pomočnico za hišno prvo pomoč, kl so žo napravile teoretični dol tečaja, hodo oil 24. t. m. daljo tor bo natančon razpored objavljen v prihodnji potkovl številki.' HlSni gospodarji in hišni starešino, ki še niso prijavili pomočnic za hišno prvo n«mo'. naj to čimprej store, ker bodo ti točaji v najkrajšem času zaključeni. Za Socialno pomoč Iz pisarne odbora zu Socialno pomoč smo prejeli: Truden Aleksander je daroval v počastitev spomina blagopokojne ge. Scliiffer za Socialno pomoč 500 lir. Tudi knjiga o metalki vsakdanjega živliersia bo ime'a številne in lepe slike, ki bodo ponazarjale zanimivo Čtivo. Berite »SVETOVE« knjige! Se denes se naročite na edino > slovensko poljudno znanstveno | knjižno zbirko »SVET«! | ■Kamni KULTURNI OBZORNIK Fr. Marolt: VII. sinfonični koncert Veliki orkester Radia Ljubljana je dal na Cvetni pondeljek 3. aprila v ciklusu simfoničnih koncertov svoj sedmi koncert pod vodstvom dirigenta D. M. Šijan-ca. Spored je obsegal dela: Richard Wa-gner, uvertura iz opere Tannhausen in istega skladatelja odstavek iz opere Par-sifal, Čar Velikega petka (Karfreitags-zauber); Matija Tome, variacije na pesem >Od kneza Marka«; Nikolaj Riimski-Korsakov, simfonična suita Šeherezada. Prvo delo jx>zna naše operno občinstvo iz istoimenske opero, ki jc bila pri nas večkrat uprizorjena (prvič Benišek 1901-2), kot samostojno simfonično uverturo jo je izvajal uaš radijski orkester irviC. Čar Velikega petka je opernemu •oslušalstvu znan izza uprizoritve Parsi-r.-la v ljubljanski operi (prvič Polič 1933), kot samostojni koncertni stavek ga je pri nas bržčas prvič izvajal kapelni'k dr. J. Čerin z Muziko dravske divizijske oblasti in člani orkestra kr. opernega lledališča (Unionska dvorana, pondeljek aprila 1022). Tomčevo delo, zloženo 1. 941 je doživelo na tem koncertu krstno '.avo. Rimskega - Korsakova Šeherezada 3 bila v ljubljanski operi večkrat izva-nna kot baletna glasba (prvič Rukavina 921, ponovno Švara 1937), kot simfonič-io suHo jo je prvič izvajal naš radijski orkester. Nisem poklicni glasbeni kritk in si •atoroj ne usvajam pisati na tem mestu objektivno kritiko« t. j. vrednotiti kou-ert slogovno kritično in kulturno poli-ično. Oboje bi bila naloga naše strokovne kritike, ki je kar neče bili, iu to v 'rokovnem glasbenem listu, kakršnega mo imeli v Novih Akordih. Spričo pomembnega dogodka, ki me jc v tem .vrutem ča&u »ix>muil lepših dni, hočem povedati Ie nekaj misli, ki bi utegnilo zanimati vsakogar, Iti so mu v dobri vo-fji namenjene. Slišati nadpovprečno simfonično delo dejstvujočega domačega skladatelja v soseščini uveljavljenih glasbenih stvaritev, izvajano od stalnega simfoničnega orkestra, pod vodstvom našega dirigenta, ob polno zasedeni Unionski dvorani, je v teh razmerah za Ljubljano glasbeni dogodek prve vrste. Pred 32 leti bi bilo nekaj takih letnih dogodkov priklenilo na Ljubljano Talicha. In bogvedi, kje bi bila naša glasba danes! Koliko grenkih razočaranj smo preboleli, prestali neuspelih poizkusov, potrosili energije zaman in zakopali glasbenih talentov, predno nas je kruta zgodovina prhnorala k ustanovitvi stalnega, nam prepolrebnega simfoničnega združenja? Stoprav brezobzirne internacije so prisilile poklicne godbenike k samopomoči, do zamisli rodnih simfoničnih koncertov pod vodstvom stalnega dirigenta. Zavoljo delovne povezanosti in sestavnega študija pod enotnim vodstvom se je zamogel orkester dopolniti in vigrati. Rodno dnevno muziciranje, ki traja že dve leti, izbrani sporedi stalnih cikličnih koncertov in razmeroma zadovoljivo izvajanje jo dalo izvajalcem moralno opravičilo in utrdilo samozavest; domači skladatelji so našli vrednega izvajalca, poslušalstvo prepolrebnega glasbenega znanilca in dandanes tako zaželjeno duševno zatočišče. Nekdanji, iz vseh različnih ljubljanskih godbenikov sestavljeni orkester, ki ga je za sleherni nastop sproti komaj za teden dni povezala kakšna velika glasbena osebnost (Talich, Matačič, Bathon, Scherchen), se je po redkih nastopih takoj razSel. Vsak glasbeni gosi je na itak redkih in s težavo organiziranih vežbah zapravljal svojo sposobnost s popravljanjem glasov, 6kupin3kim vigra-vanjem in se je njegov težko doseženi uspeh takoj zopet izgubil. V danih razmerah vežba naš radijski orkester po dve uri dnevno, kar pomeni pri današnjem fizičnem stanju in ob vsem normah nem delu v Radiu, opori, šoli, raznih združenjih in solističnih nastopih za godbenika težko delo. Saj dela poklicni godbenik tega orkestra povprečno skoro neprekinjeno od osmih zjutraj do dvaindvajsetih zvečer. Svoj razmeroma hitri napredek ima pripisati združenje izdatnemu številu prvovrstnih glasbenikov — veščih godbenikov. Orkester, ki razpolaga s koncertnim mojstrom Ruplom, profesorji Dermeljem. Jerajem, Pfeiferjem, Šedlbauerjem, Ušakoni i. dr., se smo lotiti izrazno in tehnično najtežjih nalog. Morebiti bo znala naša Glasbena akademija uvaževati takšna prizadevanja tako, da bo naš glasbeni naraščaj navajala k študiju specialnih glasbil Ln ga usmerjala v naše simfonično telo. Ljubljana ima nepotrebnih slabih pevcev solistov na pretok, dobrih specialnih godbenikov pa pri manjkuje. Duša in glava vsakega zvočnega telesa je vedno njegov stalni dirigent. V njegovih rokah leži duhovno in tehnično vodstvo orkestra, organizacija in izvedba dela. Zdi 6e, da je nadarjeni, mladi in podjetni glasbenik D. M. ftijanec, ki je od vsega počotka prevzel nase polno odgovornost za lako težko spočelo ustanovo, dal s tem koncertom sebi in izvajalcem nov zagon in zanesljivejše jamslvo za uspešnejši napredek v začrtani smeri. Da se jo naša javnost pričela resno j zavedati svojega sodelovanja s to takšno kulturno prizadevnostjo, mi priča polna zasedba dvorane. V tem kulturnem občestvu je prevladovala mladina, naš glas. beni naraščaj in kar lepo že število prisotnih malih partitur, ki ti preleuko poslušajo in ostro pazijo. Odveč bi bilo razglabljati estetsko in slogovno docnane ustvaritve Wagfierja ali R. Korsakova. Idejno predrugačeni nagibi novih in ovih struj ter njim pristna posredovanja so nam časovno sicer odmaknila te mogočne spomenike človekovega stvariteljskega duha, razvrednotila jih niso. Kadar jih poustvarja močna izvajalska osebnost, kongenialna tem veličastnim tonskim podobam, se iz njih znova oglasi pristna jim sila doživetja. Doživetja, ki ga vo in zna ustvariti prej ko slej lo genij. Uvertura Tannhiiuserja zlasti je bila podana graditeljsko kaj plastično in s primerno še odtehtanimi sredstvi. Da tej tonski drami izvirno pristna dinamika ni bila dosežena do najtanjših fines, sta deloma krivi koncertna dvorana, deloma ne popolnoma sorazmerna zasedba instrumentalnih skupin. Iz večletno izva-jalue prakse vem, da je prvotna Unionska dvorana po preuredbi v kino dvorano izgubila polovico svoje akustične dobrote. To dejstvo ne moli le poslušalstva, ki ob različni zasedbi prejema na različnih mestih boljše ali slabše zvočne ulise. Vso bolj jo Ui nedostalek opasen dirigentu, ki so nikoli ne sme zaupati osnovno dinamičnemu forto to dvorane (v vsaki dvorani različen), da bi po njem neposredno uravnaval zvočne jakosti izvedbe. Prav taka je z izvajalci, ker se med seboj ne slišijo točno in se zatorej no morejo kontrolirati. Izvajalcu jo prava iu edina nagrada za njegovo delo ugodje nad lastnim lnuzici ranjeni. Kadar in kjerkoli lega ne doseže, je e svojim izra-žajem, ki mu jo posvetil vse svojo sile, nezodovoljen. In so lo nezadovoljslvo prenese posredno tudi na poslušalstvo. V Unionski dvorani je treba dinamiko zmanjšati za celo stopnjo na rovas delu pristne dinamike in izvajalske zmogljivosti. ki jo zlasti v harmoničnih kompleksih pihal skrajno težko dosegljiva. Predmetnemu izvajanju velja priznati, da se je zlasti skupina trobil dinamično Izdatno Izboljšala. Pihala so v podajanju tonskih kompleksov kakor linij še soraz- merno težka in zato premalo gihka ter često proglašena. V godalih so zlasti prve violine žo kar enovito ubrano in vi-grane, obligati za sj>oznanje prešibki, viole pa nezadostno zasedene. Spominjam se, da so dirigentski gostje ob slabše zasedenem orkestru v tej dvorani napram snočnji dinamiki dosegli dinamično boljšo rezultate. Za uravnanje tega Uiko težko dosegljivega sredstva bo treba šo dosti notranjega dela, da bo orkester tudi v tej dvorani — na drugo ni skoro misliti — dosegel lagodnejše Ionsko podajanje, blngozvočnejšj in zalo in-timilejši izražaj. Morda bi bilo za boljšo uglašenje s to dvorano priporočljivo, da bi orkester vežbal v njej vse skupno vežbe pred nastopom, od časa do časa pa prirejal tam krajše informativne bralne vajo za naraščaj Glasbene akademije. Čar Velikega petka mi ni zapustil dojrna, kakršnega som pričakoval. Izvedbi je manjkalo intimnosti: tiste skromne in zalo tako pristno dobrotnosti, ki grešnika uklcuni, da ga v globokem spoznanju prečiščenega dvigne in potolaži. Za Šijančevo, tehnično korektno izvedbo ni hotela vstali ona čudovita podoba krsta na Veliki petek, ki prerodi dušo med solzami spoznanja v objem skrivnostnega Stvarstva. Zainau sem čakal Parsifalovc tolažbo »Ich sah sie welken, dio einst mir Iachton: ob hout sio nach Erlosung sclnnachten? Auch deine Triine vvard zum Segenstaue: du vveinest, sieh, es lnclit dio Aue!< Zdi se, da nekateri niso še doživeli svojega Velikega pelka. Ne zadostuje za to ubranost glasbil z dvorano, virluozna vi-granost, mladostna zamahovitost, impro-vizatorska prešernost. Do skrajnih tajn. skrilo zaklenjenih v najgloblji kamrici nam bo treba seči, da so oglasi glas žive stvari, stvari višje vrednoto. (Konec jutri.) Kaj je novega pri naših sosedih? Z Gorenjskega Janez Klemen. V Kamniku je umrl v torek, 11. aprila podobar Janez Klemen. Bil jc znan po vsem okraju, ker je veliko delal za ccrltve in za razne kapele. Benkovič Karol je umrl v Kamniku in bil pokopan na velikonočni ponedeljek. Lil je brat pokojnega pisatelja Benkoviča Jožeta ter ljubljanskega odvetnika dr. Ivana. Zaradi zglednega življenja jc bil splošno spoštovan in priljubljen. Preddvor. V prvem četrtletju se jo v občini rodilo 16 otrok, 2(5 občanov pa no pospremili na pokopališče. Na dopust doj-li vojak Anton Arnež se je pri drvar-jenju v gozdu tnko ponesrečil, da so ga morali /, rešilnim avtom odpeljati v bolnišnico. »Vse za vas« je bil naslov prireditve delovne fronto v Kranju. Nastopil je poseben balet, več drugih umetnikov in ar-tistov ter komikov. Tudi lepe pesmi so žele obilo priznanja. S Spodnje Štajerskega Hrabri Spodnješfajcrci. Z železnim križcem druge stopnjo so bili odlikovani: desetar Franc Vodončič, desetar Jožef Senčnikar ter deseturja Adolf llauptmann in Kari Pirnat iz trboveljskega okrožja. Zaključek kmetijske šole v St. Jurju ob južni železnici. Pred nedavnim so v št. Jurju ob južni železnici zaključili zimski tečaj. Vodja šole Budackor je na zaključni slovesnosti dal pregledno poročilo o delu na tečaju. Šest najboljših učencev in devet učenk so dobili za na- Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih Lov na labodji par Oni dan sem se napotil v Tivoli, otroški ;"iv žav me je pritegnil, da sem stopil proti ljubljanskemu otroškemu paradižu. Prijetno jc bilo gledati in opazovati, kako se je mali drobiž igral in se šel zares Nečesa pa tisti dan nisem bil vesel. Pred nekaj dnevi so na tivolsko jezerce spustili tri čolne, katere najemnik zdaj izposojuje. Odjemalcev je vedno dovolj, toliko da še v vrsti čakajo. Menim, da ti čolni niso za razposajene fantaline okrog 12 do 15 let, saj uganjajo na vodi potem le svoie posebne norčije. Ena takšnih jc tudi tale, zaradi katere sem bil slabe volje: Na dveh čolnih sta bili vkrcani »posadki« takih nadebudnih ljubljanskih fan-talinov. Vožnja po vodi jim jc bila menda preveč dolgočasna in naredili so si voini načrt, kako bodo zajeli plavajoča laboda, ki sta sc dotedaj mirno »spr hajala« po tivolskem jczercu. Načrt je bil narejen in liajd na obojni« pohod. Z enim čolnom na levo, z drugim na desno od labodjega para in tako počasi proti jezerskemu kotu. Laboda sla se sprva umikala. Menda sta mislila, da ie njuno »obkoljevanie < le tako slučajno. Obroč se ie vedno bolj ožil in ožil. Labodoma jc začela presti trda. Z močnim prhutanjem sta se zbegana laboda dvignila nad vodno površino in spet po svoji »strategiji^ ušla zasledujočemu »sovražniku«. In boini načrt se jc potem začel ipel znova. Toliko časa jc trajal, dokler ni minil čas, ko so se morali fantalini izkrcati na polno. Labodje gonje jc bilo konec. Ali ne bi kazalo, saj zaradi tega sem napisal te vrstice, da take čolnarje sploh nc puste v čolne, ali pa naj jih službujoči mestni paznik resno opozori, da se tako »manevriranje« in lov za labodi nc spodobi, če fantje žc sami niso toliko fantovski, da ne uvidijo, da kaj takega ni fantovsko. — Labodji prijatelj. iIki- m Cestno blato dober gnoj Znana stvar je. da manjka številnim ljubljanskim malim pridelovalcem poleg semena ludi dobrega gnoja, čemur je pač vzrok, da nimajo, razen malih živali, nobeno živinorejo. Ljudje si pomagajo, kakor vedo in znajo, bodisi z greznico, z umetnimi gnojili, s pepelom in slifnim. Tudi kompost je dobrodošel. Iznajdljivi pridelovalci pa si pomagajo tudi s cestnini blatom. Poleg raznih živalskih odpadkov vsebuje coslno blato zelo mnogo kalcija, ki je nujno potreben zlasti krompirju, koruzi in paradižnikom, pa ga barjanska zemlja ne vsebuje preveč, medtem ko ga je na severni slrani, kamor je zemljo naplavila Sava. dovolj. Zato pa jc vedno krompir na severni strani dobro obrodil, bolje, kakor na južni. Cestno blato — seveda ne v preobilni meri — se je izkazalo kot zelo izvrstno gnojilo tudi za travnike, katerim manjka kalcija, kar se pozna po preveliki množini rastože ki-slicc. Apno. ki vsebuje seveda tudi kalcij, pa jc za malega pridelovalen pogosto predrago, loda cestno blato jo brezplačno in prnv lako dobrodošlo in sc ga zalo mali pridelovalci v obilni meri poslužujejo. Razne nesreče in poškodbe V ljubljansko bolnišnico jc bila iz Vibičja, občina št. Jurij pri Grosupljem, pripeljana 18 letna posestnikova hčerka Angela Virškovn. hudo poškodovana na glavi. Zadel jo je drobec na travniku eksplodirajoče granate. -Na Večni poti št. 47 stanujoči Janko Mabjan je padci in si zlomil desno nogo. — V četrtek popoldne jc v Kolodvorski uliri padel in si zlomil nogo 4"i letni delavec Alojzij Metež, stanujoč v Vošnjakovi uliri št. 18. — Pri mesarju Vrhoven nn Borštnikovem trgu stanujočo nameščenko Josipino Ojroievčevo jc zadela kap. Prepeljana je bila v splošno bolnišnico. Rdeči križ poroča Paleti za Dnehnii. Ker sc internirane! preseljujejo iz. Daehnua drugam, no sprejemamo do nadaljnjega paketov za to tabori išfe. Kdor jc v četrtek, 13. t. m., oddal puket za Dacliau, naj pride čimprej ponjl Zalivale: Slovenskemu Rdečemu križu so darovali: Verovšek Jurij, veletrgo- vcc z železnino 300 lir namesto velikonočnih čestitk prijateljem in znancem; Kun-stelj Tono .100 lir namesto venca nn grob Mngopokojne ce. Milene Todorovič-Keknr; mr. K. Sušnik, lekarnar, 200 lir namesto cvetja na krsto blagopokojncgn sod. nad-sretnika v p. Leopolda Žužku. — Vsem prisrčna hvala! grado knjige. Prirejena jo bila ludi razstava, ki jo pokazala, kaj so se dekleta naučila. Vesela po|>ol(laiiska prireditev, ki so jo pripravili tečajniki, jc šo poživila razpoloženje. Upoštevanja vreden razpis. Graški dnevnik prinaša pod posebnim naslovom: : Pozor! To ni bomba!.' kratko obvestilo, ki se glasi: »Da sc podaljša možnost poleta nočnim lovcem, vozijo ti s seboj posebne |M>sodo z gorivom. Te posode letalo lahko odvrže. Po svoji zunanji obliki jc posoda dokaj podobna bombi. Verjetno je seveda, da se l>o posoda pri padcu na tla znatno poškodovala in izgubila prvotno obliko. Na vsaki taki posodi je tudi poseben napis v nemščini, ki pravi: Pozor! Posoda za gorivo. To ni bomba! Takoj obvestite najbližjo stražnico ali letališče! Nagrada 10 mark. — Vsaka od teh posod jo namreč iz drngoceno surovine in jo jc trelia vnovič izrabiti.« List pristavlja, da bo vsak najditelj dobil obljubljeno nagrado 10 mark, ki pa naj najditelji pazijo, da ne bodo s plamenom ali ognjem prišli preveč blizu posode, ki bi utegnila zaradi malenkostnih ostankov bencina v njej eksplodirati. Prva skupna vaška nralnicn nn Sp. štajerskem. Te dni je bila v Slovenji vasi v celjskem okrožju izročena svojemu namenu prva skupna vaška pralnica. Urejena je bila v nekdanji garaži, kjer so postavili dva pralna stroja in uredili vse drugo tnko, tla ni treba od namakanja pu do končnega izpiranja prav nič obdelovati perila z rokami. Po namakanju pride perilo v posebno centrifugo, nato se perilo kuha in izpira v praktičnih kadeh, ki so prevozne. V posebnem oddelku te skupne pralnice je bila urejena tudi kopalna kabina, zamišljena kot začetek skupne vaške kopalnice. Dolgo-trajno pranje je. kmcticam tako prihranjeno in v kratkem bodo tudi drugod ustanovljcuc take skupne pralnice. Smrtna nesreča. Osemletni Anton Osctič, doma iz Dobrne, je našel nn travniku ročno granato in sc začel igrati 7. njo. Granata jc eksplodirala in fanta ubila. MALI OGLASI Naznanila ljubljanskih prireditev Dramsko gledališče Sobota. 13. aprila, ob IS: »Razbiti vri«. Red Sobota. Nedelja. I", aprila ob 18: »Azazel«. Izven. Cene od !4 lir navzdol. Klclstova klasična veseloigra »Razbiti vrč« v provodu dramaturga g. J. Modra. Osebo: Valter, sodni svetnik — VI. Skrbln-tek. Adam, vaški sodnik — Cesar, pisar — Peček, Marta — P. Juvanova. Eva, njena hči — V. Jnvanova, Vid, kmet — Korošec, RuproUt, njegov sin — Nokerst, Brigita — Krotjova, služabnik — Verdonik, Lita, dekla — Pitgljova, Meta, dekla — Verdonikova, birič — Pfolfer. Itožisor prof. Sest, scenograf A. Oerlovičeva, kostumi J. Vilfanovo. Operno gledališče Sobota, 13. aprila, ob 18: Baletni večer. Izven. Cene od .10 lir navzdol. Nedelja. 1(. aprila ob 11.30: »Princeska ln zmaj«. Mlodinskn opereta. Izven. Cene od 23 lir navzdol. — Ob 18: »Travlata«. Izven. Gostovanje sopran. Zlate Ojun-gjenčeve. Cene od 40 lir navzdol. »Italetnl večer« obsega 3 točke: 1. na glasbo J. Gregorea komičen balet v enem dejanju »Na terasi« Solo plešejo: I. Kir-bosova k. g. — rokavlčnrka, Japljeva — prodajalka cvetja, SuSteršičeva — zapeljivka, Pogučar — Perujčan, Kirbos — bnron, Polik — oficir. 2. točka je bajeslovni balet iz grške mitologijo »I k aru s« na ritem tolkal (eno dejanjol, kot solista: Ktrbos — Ikarus, Hiti — Dedal. 8. točka večera je pantomimičon balet na glasbo W. A. Mozarta: »M a n d a r i n«. Plešejo: Bravničar-jeva — Chung-Vang, Kirbos — kitajski mladenič, Pogačar — mamlorio, Remšknrjevo — metuljček, Polik — poslanik, Hiti in Seme njegova spremljevalca. — Koreografija večera jo Kirbosova. Dirigent Neffat. Scena A. Gerlovičeva. Načrti kostumov ,T. Vilfanova. Opozarjamo, da bo v nedeljo popoldne ob 14.30 ponovljena mladinska opereta Gro-gorca in Gotovina »Princeska In zmaj«, kl so odlikuje z bajnim dejanjem, melodioz-no glasbo in pestrimi baleti ter nudi malim ia velikim zanimivo predstavo. Uprizoritev opere »Cartnen« z gostoma Milo Kogejevo In Ivanom Franelom, VI lil se morala vršiti v nedeljo II. t. m., jo preložena na prihodnji teden. Oddnjnlbka skupina »Jadransko primorje« RADIO LJUBLJANA Dnevni spored za 13. april: 7 Poročila v nemščini — 7.10 Jutranji pozdrav; vmes 7.30 Poročila v slovenščini — 9 Poročila v nemščini — 9.10 Koračnica, napoved sporeda v nemščini in slovenščini, nato koračnica — 13 Opoldanski koncert — 15.30 Poročila v nemSčini in slovenščini — 12.45 Vesoli zvoki zn premor — 14 Poročila v nemščini — 14.10 Pozdrave lz domovine iz vaja radijski orkoster s sodelovanjem komornega zbora pod vodstvom D. M. Šijanea — 17 Poročila v nemščini in slovenščini — 17.15 Drobni napevl — 18.45 Gospodinjska nra: Žena in protiletalska zaščita — 19 Fantje na vasi — 19.30 Poročila v slovenščini, napoved sporeda — 19.45 Športni pre-glod — 20 Poročila v nemSčini — 20.15 Večer Ivana Cankarja, ob 25 letnici njegove smrti; sodelujejo člani Narodnega gledališča v Ljubljani, radijski orkester in komorni zbor pod vodstvom dirigenta D. M. šijflnca — 22 Poročita v nemščini — 22.10 Zdaj so pa začno. 1 Zapustil nas je naš ljubljeni soprog, oče, brat, stric, svak, gospod Gerkman Svan Pogreli bo v soboto, C. aprila 1141, ob pol 3 z Zal, iz kapele sv. Janeza na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Maribor, 13. aprila 1944. Žalujoči: Jožefa, soproga; Majda, hči: Ivko, sin družine: Gerkman, Rezar i« Pestot-nik ter ostalo sorodstvo DEKLE vajena vsega gospo-diujstva in kuho išče službe k manjši družini. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 30%. STALNO SLUŽBO dobijo: gospodiujska pomočnica, postrežniea in hlapec n konjem. 1'iačn dobra, vse oskr. ha v hiši. Domobrau-sku cesta 7. PRIDNO KUHARICO sprejmem v dobro družino. Naslov v upravi »Slov.« pod šl. 3104. DVA NATAKARJA plačilnega in jelonnSo, mlajše moči sprejme hotel »Bellevue«. UČENCA za krojaško obrt sprejmem. Modni salon Sla-I>hr Orosluv, šmartin-ska 8. KROJAŠKEGA pomočnika in vajeucn sprejme krojaški salon »MODA«, Resljcva 8. ZGUBILA sem zlato verižico z Marijinim obeskom. — Pošten najditelj naj jo odda v upravi »Slov .< CVETACO ia špinnčo dobite nn stari mesarski stojnici ob Malirovi hiši. Vod. uikov trg. KARFIJOl.A špinača se dobi pri Gospodarski zvezi, — Ulcivveisova 29. PISALNI STROJ z dolgim valjem, dobro ohranjen, po mož-nosti bolite znamke, kupim. Zaloška e. 77. KUPUJEMO prazne cementne In »lične papirnate vreče PE i nONAH A. I vrževa c. 35 a. PEGE IN LIšAJ vam zanesljivo odstrani »ALBA« krema. DROGERIJ A KANC, Židovska ulic« 1. LETNI PLAŠČ kupim. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Plašč« št. 3069._ KUPUJEM rabljene šivalne ilro. je. Plačunj najvišjo dnevno ceno. Nova trgovina. Dunajska 3ft -nasproti Gospodarske Ul STARE URE zapeatoe. žepne id budilke. lamo prav dobro ohranjene, kupim Janko Jazbec, Miklo-iičeva cesta 12. KUPIM rabljena kolesa, moška in damska. Plačani najvišjo dnevno ceno. Novo trgovina, Dunajska 3fi (nasproti Gospodarske zveze. PRODAM šivalni stroj (»grozljiv v brezhibnem stanju. Nova trgovina — Dunajska 30 (nasproti Cospodnrske zveze. KUPIMO rabljene pisalne stroje, razne clektromo. tor|e in druge tehniške predmete. NOVA rtlGOVINA, Dunajska eesta 3h (nasproti Gospodarske zveze). TEMNO OBLEKO L modnimi hlačami, čislo novo, fino blago, prodam. Za srednjo postavo. Vprašati: Kraukopanska ul. 23 na dvorišču desno, — tramvajska postaju Keršič (Šiška). KUPIMO: fasopia za zgodovino iu narodopisje XXVIII, Maribor 1033. . Illv-risehes Blati, vse letnike. — C a r i n t h i a , letnik I. iu tudi kompletno serijo. . Carno-lia, Vaterland. Zeit. sehrifll Laibach 1839. talirg. I. - Miti. d. Musealvereins v. krnin, letn.: 1S9I, IS94, IS"3, 1936. . Costa, Dcnk-bueh, Laibach 1837. -Mitt. d. krain. - kustl. Forstvereitia. Vse letnike. . Pleleršnik, Slo. vensko-nemški slovar. . Lj. Zvon 1S82—1001, 1911. 1916. - Kronika VI. — Knjigarna Kleinnmvr & Bambcrg - Miklošičeva cesta 16. LEPO, MODERNO kuhinjsko opravo, nc. rabljeno ugodno pro. dam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 3101. MIŠI. PODGANE in Ščurke zanesljivo okončutc s sirupom, pa dobite v dro. gerlji KANC, Židovska ulica 1. STROJI rabljeni naprodaj: dva motorja 43 in 53 KS z generatorjem na oglje; veneeijanka; kleparsk' stroj (Sik-kenmnsehine); poljske tračnice. Vprašati pri Ileršič, komisijska tr-eovlna strojev, Ljubljana, Rimska cesta 13. t Sporočamo tužno vest, da je v 80. letu starosti sklenila svoje pridne roke k večnemu počitku naša skrbna, srčno dobra, zlata mamica, stara mama in tašča, gospa Fanika Gašpsrin Pogreb bo v soboto, 15. aprila ob 4 popoldne z Zal, iz kapelico sv. Andreja na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 14. aprila 1914. Žalujoči rodbini: Gašperlin in Sajovie KNJIGE r raznih jezikih, znan. stvene, medicinske in tehnične, novejšega časa, časopise in tudi cele knjižnice kupuje »talno knjigarna klein-mavr & Bnmberg, Miklošičeva 16. OMARO za obleko, dobro ohranjeno. kupim. Ponudbe s ceno in velikostjo je nasloviti na upr. lista pod iifro: »Dobra omara«. NUDIMO: Pnnbolzer, Vel. zgodbe-sv. pisma zn katol. mladino mešč. in viš. Ijud. Sol, 262 sir. ilu-str. in zemljevidi po 7 iir. Pri večjem od- i'einu po dogovora. — .njigorna Kleinmavr & Bamberg, Miklošičeva 16. ,eL KINO »SLOGA« "" Vesela in zabavna pustolovščina mladeg« zakonskega parčkn v Bavaria-filniu »Ura slabosti« v glavnih vlogah: Hannelore Sehroth, Paul Bichter, Fritz Odcmur. Josel Kichhcim. Predstav* ob delavnikih ob 1S, U in It v nedeljo io ob 10.30. TEL KINO »UNION« "" Ljubosumen ženin povzroča svoji zvesti nevesti neštevilne nevšečnosti v veliko veselje svojega prav tuko ljubosumnega okolja »Ljubosumnost« V glavnih vlogah: Curola Iliihn, Ilunt Nielscn, Werner Fuetlerer itd. Predstava ob delavnikih ob U In 17.1S TEl KINO »MATICA« Lepa in slavna Hana Vitova ter simpatični Ernst v. Ktipsleiu v veliki ljubezenski drami »Nenavadni dvoboj« Film čustev in lepote. Ciganska glusba, plesi Predstavo ob delavnikih ob H In ob 1» Sedaj velja zatemnitev od 2! do 5 Zapustila nas je naša preblaga soproga, sestra, svakinja, teta iu stara teta, gospa Slavsk Rezika Pogreb nepozabne pokojniee bo v soboto, 15. aprila 1914 ob pol 4 popoldne f Zal, iz kapelice sv. Jožefa na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 13. aprila 1914. Globoko žalujoči: dr. Matija, soprog Marija Reich, sestra Edo Tavčar, dr. Karol Slavik, svaka, Josipina Leve, svakinja, in ostalo sorodstvo Sporočamo tužno vest, da je umrla naša ljubljena Danka Škafar Pogreb drage pokojniee bo v nedeljo, dne 16. aprila, ob pol petih popoldne z Zal, kapele sv. Nikolaja, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 14. aprila 1944. FRANC in JOSIPINA ŠKAFAR, starši; BOZENA in ZLATA, sestri; ZVOKO, brat. J. B. POLAK Izvirna povest i* časov Keltov v naših krajih »Mir!... Mir!« ... Takoj so mirili gonjači pse in jih pretepali z dolgimi in tankimi brinjevimi bičevniki. »Knez, kneževiči in lovci prihajajo!« opozori Alpavnef, vodja lova, hlapce in gonjače. Hlapci so začeli urejevali na konjih še to in ono, čeprav so vedeli, da je vse v redu in ne nedostoje ničesar. Zdajci se pojavijo na pristavi knez Tolistobar, njegovi sinovi in lovci. Zdaj so umolknili cclo psi... Kelti so bili močni ljudje, a samo srednje rasli; knez Tolistobar pa je bil človek izredne velikosti, moči in spretnosti; njegovo kopje ni zgre5ilo izlepa cilja; če je zadel ž njim srnjaka aH jelena v polno, ga je predrlo: njegova velika bojna sekira je preklala glavo staremu medvedu; njegov težki in okovani kij je omamil tura, če je ž niim udaril na pravo mesto med rogova; kamen iz njegove prače ni zadel satno zajoa v tekli, temveč tudi ptico v poletu; njegova mala sekira, če je zadela v polno, je razbila nere6CU čeljusti tako, da je bil za napad nezmožen; volka in risa pa se je otepal, če ni šio drugače, s samim lovskim nožem. »Vse v redu?« vpraša knez in se ozre po navzočih. Namesto odgovora udari Alpavnef, vodja lova, s kijem ob bronasti ščit, ki je visel na lipi; in zadonelo je gromko po pristavi in oznanilo, da je vse v redu in pripravljeno za odhod na lov. »Na sedla!« veli knez; in že zajaha svojega izredno velikega, močnega in težkega konja. Raz konja se ozre še enkrat po navzočih in veli: »Naprej!« In sprevod lovcev na koniih se je začel pomikati po kolovozu, ki se je vil kot leno plezajoča kača iz pristave skozi loke in gzdove proti današnjemu Javorju pri Vagenšperku. Na čelu lovskega krdela je jezdil knez Tolistobar in njegovi štirje sinovi: tem so sledili velmožje in letem ostali lovci; gonjači pa so odšli s psi peš, in sicer po bližnjicah. Konji, na katerih so jezdili lovci, so bili težke pasme; eakaj Kelti 60 uporabljali konje za delo in boj; za navadno ježo so jih uporabljali samo ob času lova in pa tedaj, kadar so iezdili na po-sete v oddaljene kraje. Opremljeni so bili njih konji z močnim jermenjem, ki je bilo okrašeno s kovinastimi izdelki; na mestih, kjer bi utegnilo to jermenje konja žuliti, so podlagali krpe od kožu-hovine; sosebno še pod sedla, ki so imela spredaj in zadaj visoke kljune, na katere so privezovali ali natikali nekatere vrste orožja in pratež; a ob času vojne vence glav sovražnikov, ki so jih pobili v vojni in jim posekali glave; glave so nabirali v vence na močnih trtah ali vitrah. Dospevši na kraj današnjega Javorja, so lovci na jasi razjahali, oddali konje hlapcem, jim naročili, naj se vrnejo domov, čez tri dni pa jih naj pričakujejo v dolinici, kjer stoji sedaj cerkev Matere božje v Dednem dolu in kapela Božjega groba, ki ju oklepajo kapelica sv. Kri-ževega pota in venci šumečih gozdov. Ko so lovci pobrali raz konje na 6edlo pritrjeno in privezano orožje in orodje za lov, so se vrnili hlapet s konji domov. Gonjači so odšli na svo|a mesta, lovci pa so posedli v travo, da se malo okrepčajo; zakaj morda do večera ne bo več prilike za lo. Megla je začela izginjati; le po dolinah se je valila in izginjala kot voda ob povodmji, ko se začne odtekati. Po hribovju in gričevju pa je bilo videti le še tu in tam posamezne lise megle. Te posamezne lise megle so bile podobne valovom, ki so se odtrgali od morja in se zapletli med drevje in grmovje tako, da niso mogli več nazaj k svojim vodam in so se končno raztopili v zlatih, čeprav ne več vročih, jesenskih sončnih žarkih. 4. Po kratkem oddihu in skromni lovski zakuski reče knez Tolistobar: »Možje, sedaj pa na stojišče in na delo!« — In lovci so odšli v gozd ... Ko so bili lovci na svojih stojiščih, je zatrobil knez na svoj lovski rog, ki je bil narejen iz turovega rogu in umetelno okrašen. Kot bi zajokale po gozdovih gozdne pošasti, tako je bilo slišati male in velike lovske pse, ki so zalajali, zacvilili in od radosti zajokali, ko so jih izpustili gonjači, da so se razlili po gozdu in začeli slediti in goniti zajce, lisice, sme, jelene, neresce, volkove, medvede in ture; celo divje mačke, kune in risi so splezali proti vrhovom dreves; tudi vrane, srake in Soje so zavreščale med vejevjem. Visoko nad gozdovi v sinjem zraku pa so zaplavali kragulji, sokoli in orli in dajali s svojimi prodirnimi kriki znamenje, da so na preži. Psov so imeli Kelti dvoje vrst; ena vrsta teh psov je bila izučena za pogon, ena pa za napad; oni za pogon so bili srednje velikosti in so imeli kratko dlako, oni za napad pa so bili veliki in so imeli dolgo dloko; le-ti so bili tudi iz-borni čuvaji, ki se niso ustrašili ne človeka, ne živali in ne zveri; brez strahu so &e lotili še tako pobesnelega tura; bila pa je ta vrsta psov zelo krvoločna. Zabrenčal je kamen, vržen iz prače, in obležal je zajec ... Zasvištelo je kopje, in zadeli srnjak ni mogel pobegniti ., Po gozdu je šinila mala bojna sekira, in zvrnil se je jelen ali pa je padel raz drevo divje pihajoči in jezno hlastajoči ris ... Težka bojna sekira in še težji okovani bojni kij sta podrla tu volka, tam ne-resca; in če je bila lovcem lovska sreča še posebno mila, je padel tudi mcdvec in včasih celo tur, ki pa se mu je tud pogumen in spreten lovec raje umakni nego bi se ga lotil . ,. Mnogo dela je imel na lovu tudi lov-ski nož; omaljeno žival je bilo treba za klati, mrtvim živalim pa je bilo trebč pobrati one dele drobovja, na katere s< čakali lisjaki, volkovi in ptice ujede Žlahtne dele drobovja: pliuča, srce, led vice in želodec, pa so nabirali kuhari na trte in jih ob koncu lova pripravljal za pojedino. Fiir »Ljudska tiskarna« — Za Ljudsko tiskarno; Jože liraraari« — llerausgeber, iz'-jate!]: Ini Jože Sodja — SchritUeitei, urednik; Janko Ualnei,