■lil V, \ ^ odbor Vi *IS| ClRED^ij^i odbor * 5' ]]l m 2HMSKI OUIMSP0AD1 ur. k. n ingc Js Osterman V zadnji številki smo obravnavali - v poglavju " iz olimpiade’’! proizvodne kapacitete smuči Avstrije* Danes nadaljujemo še z nekaterimi informacijami s lo Tovarna smuči l|~ I) v Riedu je zabeležila velik vzpon v letu 1962s V tem letu je njihova proizvodaja smuči narasla na eca 145oOoo parov in je s tem po količini največji proizvajalec smuči na svetuy Napram koledarskemu letu 1961 se je proizvodnja pri njem povečala v letu lc62*za 49%, promet pa celo na r5o c/o0 Fischer izvajja KIJ s-\ J SC** / ^vcTfleta 1961 izvažal 55 1962 leta pa že 62 °/o celotne proizvodnje« Glavni kupci so5 Nemčija, USA, Švica, Canada, Francija, Italija in pa Avstralija« Opozorili bi na dejstvo, da je Fischer začel graditi novo to-".'-'.c ru' periferiji y$.\, •, .w.ie&c. - >'• ry~ • . . ■ ’V ’. JiVJ G -* J o OO it. j.1'* t j . i J' riJTufi .v I, ■ .■/čel* obr ito/■.iči ! na periferiji mesta Ried« Celotna tovarna bo imela površino cca 32«ooo m2 in izgleda, da je pred kratkim začela obratovati ! Za sezono 1964/65 planira produkcijo cca 2oo»ooo parov smu-či9 Moramo pa povdariti, da je več Y\ kot polovico njegovih smuči mladinskih, kar vsekakor ni onakega značaja,kakor pa visokovredne smuči# I 2 o Tretji važen proizvajalec jv Avstri— iiicti"a K^EliSlIL ki, ima sedež v Kužsteinu in njena letna proizvodnja znaša okoli 5o - 6o.ooo parov smuči« Od tega izvaža okoli 60 % in sicer v 30 držav« Glavni odjemalci so s ZDA, Švica, Nemčija, Japonska, Francija, Norveška Vel, Britanija, Kanada, Italija, Av— stralija0 Znan je po proizvodnji plai«* stičnih smuči WHITE - Star s katerimi so imeli orgomen finančni uspeh^ čeprav so doživeli precejšnje reklcuiia-. cije0 1 Nadaljni proizvajalec je g* Amstei-ner Anton iz Mitterssila, proizvajalec Blizzard smuči. Tovarna je. šele v razvoju in po našem mnenju ne proizvaja več kakor 354 00o parov smuči letno. Ima pa nekoliko prav dobrih tekmovalnih uspehov, tako da se je vrinila že med vodilne tovarnei S KAKŠNIMI SMUČEH SO VOZILI JDLIMPlJ-SKI TEKMOVALCI ■: , • : > '■ • * . :t ; - . ; ' , • _ • j Za našega bralca in proizvajalca bo morda prav interesantno s kakšnimi smučmi so vozili olimpijski tekmoval7 predvsem pa zmagovalci. Opozorili bi pa, da so se vozile- tri discipline in so bile parkrat smučke raznih proizvajalcev, če gpemo po državah bi v glavnem dobili Bledeče: a/ Avstrijski tekmovalci, katerih je bilo skupno z.ženskami 10 , so vozili v glavnem z Kastle—jevimi smučmi razen dveh parov, ki sta bila Kneisslova in sicer sta to bila tekmovalca Schranz in Messer, Zmagovalec v smuku g, Zimmerman je vozil Fischerjeve smuči, ki pa so imele oblogo iz P—texa, torej isto oblogo, kakor jo uporabljamo mi pri našilu smučeh, i b/ ^acija, ki je poleg Avstrijcev imela vsaj enake uspehe na olimpijadi, čeprav so bili Avstrijci radi domačega terena v prednosti, to so Francozi, so vozili vsi Rossignol smuči, odnosno izključno smuči fran-! coskega porekla, S tem je n,pr» fran4 coska smučarska federacija pokazaJLa i r svojo trdo roko in zahtevala, da Fra^ cozi vozijo na domačih smučeh, ki so jv vse zelo dobre in po uspehih sodeč popolnoma enakovredne avstrijskim smučim c/ Nemčija? tekmovalca Bartels in WaA gneberger sta vozila Fischerjeve smuči- ostali Kastle in en Sohler, d/ Tekmovalci Švice so v glavnem vo zili Head-ove metalne smuči. Vsekakor je to interesantno, saj Head se je prvič pojavil na olimpijskih tekmovanjih# e/ Predstavniki Združenih držav Amerike, kakor Kanadčani so vozili Dead-ove smuči, razen reprezentanta Werner Buda, ki je vozil Kastle-jeve smuči ( za disciplino slalom), | . ( I f/ Ostale alpske dežele, Italija, ČeJ» hi, Poljaki in vsi ostali vzhodnjaki j 60 vozili z Rusi na čelu Kastlejeve smuči, - • : • • i Po gornjem pregledu in ostalih poda^- ( tkih, ki smo jih dobili lahko rečemo, da je cca 55 % vozilo na Kastlejevih smučeh, kar je vsekakor smatrati za izreden komercialni uspeh firme Kastle, ki je daleko pred Kndisslem in Fischerjem, Če se pa.vprašamo, kaj so vozili naši tekmovalci, katerim smo preko leta nudili s strani naše tovarne velike ugodnosti in jim . dali na razpolago za treninge najboljše smuči, pa ugoto- rr*\ •- v,' : > % V, X 2 vimo, da je vseskozi vse tri discipline vozil z našimi smučmi Detičelc Fric ( najboljši tekmovalec ^altota že preje ni niti treniral z našimi smučmi) do-čim sta Klinar in pa tudi Pustoslemšek kljub obetom, da bosta vozila naše smuči nazadnje vozila Kastlejeve, Kljub temu pa je prav interesantn of da so Elanove smuči bile poleg Kast-leja, Kheissla, Fischerja, Rosigno-la in Heada in enega para Sohler-ja edine smuči, ki so se pojavile na olimpijad i0 Vsekakor že to moramo smatrati za uspeh in v prihodnje je samo z n:>-šimi vodilnimi krogi v smučarskih organizacijah nčročiti dober dogovor za nadljne delo0 V ilustracijo navajam razpredelnico uspehov, ki jih je doživel Kastle na olimpijadi v Innsbrucku 1964 i USPEHI NA SMUČEH TOVARNE KASTLE Discipline li mesto 2„mesto 3»mesto ŽENSKE Spust Kombinacija MOŠKI Veleslalom Slalom Kombinacija Fepi Stiegler B,Zimmermann Traudl Hecker - B» Zimmermann Pepi Stiegler Bil Kidd Jim Huega Gerhard Nenning - 6 Olimpijskih medalj 8 FIS - medalj Tako je K4STLE dosegel do sedaj skupno 89 medalj Število KASTLE anuči v posameznih tekmovanjih Tekmovalcev skupno na Kastle udeležbe Kastle ŽENSKE: Slalom 46 19 40,42 Veleslalom 46 21 45,60 Spust 51 20 39,2o MOŠKE: Izbirni slalom 97 60 61,90 Slalom 5o 28 56,00 Veleslalom 97 57 58,70 Spust 84 49 58,30 SKUPNO: 471 254 53,90 JI ■3LiDITj3iBi3X'ilLi) TDEBETKREDITDEBETKREDITDEBETKREDITDEBETKEEDIT ?im t n ■ ce/c/^ n _ U W ;as a/ Vsem invalidom ne glede na to, ali so delovni ali vojaški, k i imajo skrajšan delovni čas, se šteje za pokojnino čas zaposlitve s skrajšanim delovnim Čapom, kakor do so bili zaposleni s polnim delovnim časom, če so delp.li tolikšen delovni čas, kot je po 'izvidu in presoji invalidske komisije ustrezal njihovi preostali delovni zmožnosti ( 1« točka'25« člena ZPZ )« b/ Vojaškim invftlidom I, do IV« sku-| pine ( 80 % ali' več vojne in— I validnosti) se.šteje za pokojnino zaposlitves polnim de lovni'm časom s povečanir/ trajanjem in se jim na podlogi ta kšne de- ' n lovne dobe znišujei starost-^1 . j na meja za i^riJ-dobitev "pravice I do osebne V N< pokojnine V . * /j H \ i A \ ;/ ¥ / ■" \ i ;,v s" 'g&s j I i I J-'-'/ •' j', -' A*/-, i f i V letu 1962 je bil posta vijen plan proizvodnje na zaposlenega v povpržju | na celotno podjetje v višini 127.000,- din, kateri se je pa za preteklo leto I povečal za 10 % oziroma na vrednost 140,000,- din na zaposlenega« Ustvarjena proizvodnja na zaposlenega pa nam predstavlja vrednost 208,351,— ali za 49$ j več od planirane# Če primerjamo doseženo pro izvodnjo na zaposlenega v j letu 1962 napram letu 1963^nam to izkazuje 26 °/o povečanja« I j Zaradi lažje predstave navajamo v nadaljevanju primerjavo količinskega obse- ga proizvodnje v smučarskem obratu s V letu 1962 je bio izdelanih s V letu 1963 pa j Lesenih smuči s 61,128 Lesenih smuči : 1 82o526 fetalnih smuči s 4.616 Metalnih smuči s 8 < 092 Plastičnih smuči : 3 plastičnih smuči s 110 !i SKUPNO i 65«747 SKUPNO i 90,728 r i a ali v letu 1963 za 38 % več0 ■ 1 i i i i t Proizvodnja po PLC-ju po posameznih obratih je bila sledeča« i i ! | smučarski ODDELEK i t 1 . i t Mesec Vrednost zaposlenih Vrednost na i i i i zaposlenega l i i Januar 49,969,955 231 216032o 1 1 Februar '■ 65,o76tfo72 25o 26o«3o4 Marec 81,249.732 249 326.3o4 i i April 93,632.273 245 382.376 Maj . 85,817.747 243 353,159 Junij 82,294.950 247 333.177 Julij 8o,754.732 246 328.271 Avgust 83,437.470 243 343.364 September 69,983.724 249 281.o59 Oktober 94,22o.94o 247 381.561 9 Mesec Vrednost zaposlenih Vrednost na zaposlenega November December 78,564.721 81,471.596 248 25o 316.793 325.886 S K U PN 0 j '946,523.912 • ‘ : % V V \ . . .• . 246 ' ' • ]■ 3,847.659 ■ i TELOVADNO 01 ODJE s I I J anuar 7,493.781 4o '■ 187.344 Februar 4,419.613 41 lo7.795 Marec 7,452.oo2 42 177.428 April 9,2o8.684 .. .. 44 2o9»288 Maj 7,539.47o 47 16o.414 Junij 10.983.639 48 228c82o Julij 11;696.839 47 248.86o Avgust 11,513.555 44 261.65o September 8,258.522 44 , 187.693 Oktober 12,582.o38 44 285«95o November lo,322.o31 45 231e6oo December 9,978.351 43 232.054 S K U PN 0 r—= 77TT- 111,448.525 44 2,532.o92 KOVINSKI OBRAT Januar 11,179.722 28 399.270 Februar 7,224.51o 3° 24o.817 Marec lo,745.476 3 o 358.182 April 6.786.166 29 234,oo5 Maj 7,827.457 3o 260.915 Junij 12,126.568 32 378c95o Julij 17,483.453 33 529.8ol Avgust 14,2o9.o83 35 4o5.97o September 9,467.o79 35 276.487 Oktober 11,938.632 34 351.13o 10 Mesec Vrednost Z\apo slonih Vrednost na zaposlmega November 13,193 o8ol 33 1 399.812 December 11,097.879 33 336s29o . J S K U P U 0 ? 133.,279-826 32 1 4,164«ooo 1 _ ..L I • • « ft H "« o- • * 9 0 o “O n <*—- '■« o « . SEDLARSKI OBRAT: * * «T ? 1 * » ’\ _____________ — ———-•->• . ^ .. ——,)• Januar 3,158.718 11 287.156 Februar 4,224.o41 11 S84j003 Mare c • 5,37o,837 12 447.569 April .4,191,843 11 3810o76 Maj 4f363*88o 11 396,716 l Junij 5,837=o84 11 53o„644 Julij 5,326,38o 13 4o9o76o Avgust 5,634,4ol 13 433«415 September 4,370,138 14 312«152 Oktober 5,684.o71 14 4o60oo5 November 4,979,589 '14 355 o 684 D cember 0 5,574,566 14 398a183 S K U P N C s 58,716.048 1? 4,893,ooc . . ~ ,'T ' i • • ‘j SKUPNO PO OBRATIH; ■ ; Obrat Vrednost zaposlenih vrednost na zaposlenega Smučarski oddelek 946,523.912 246 3,847«659 Splošno lesni 111,448,525 44 2,5386o92 Kovinski obrat 133,279«826 32 4*164»ooo Sedlarski obrat 58,716.048 12 4,893.000 SKUPNO PODJETJE 1,249 c 968;. 311 495 2;,525eOoo 11 Ako primerjamo dinamiko vrednosti proizvodnje po posameznih mesecih in po obratih, je točno videti pri lično uravnovešenost v smučarskem obratu, dočim mosecne vrednosti proizvodnje v ostalih obratih močno varirajo, kar je pa od visno od strukture proizvodnje,, katera se v ostalih obratih veliko več menja* Latar Tadej HIGIENSKO TEHNIČNO VARSTVO \ v poetjel ju j zajema v letu 1963 sledeča področja: A/ nesreče pri delu B/ zaščita strojev in naprav C/ higiensko tehnična zaščita in D/ zdravstveno varstvo E/ požarna in splošna varnost. 1 UVODNE BESEDE; Zmogljivost in spsobnost delavca -proizvajalca v veliki meri odvisi od njegovega zdravja, Zdravje je med drugim odvisno tudi od mjego-vih delovnih razmer, zato je skrb za delovnega človeka eden najvažnejši ših činiteljev v naši socialistični skupnosti, Ta skrb pa ni dolžnost samo posameznika, temveč je to dolžnost nas vseh. Boriti se pro ti zmanjšanju nesreč predstavlja veliko humano dejanje, ki je nepo sredno povezano s porastom produktivnosti in dvigom našega živijen-: skega standarda, I A / Nesreče pri delu Tudi v letu 1963 se je v podjetju | polagalo higiensko tehničnemu var-' stvu veliko pozornosti. Ena izmed osnovnih nalog HTV komisije ter 12 ostalih služb v podjetju in samih proizvajalcev je bila večja varnost v podjetju in s tem v veliki meri zmanjšanje obratnih nesreč, ki v sei danjem sistemu zdravstvenega zavarovar-nja v glavnem bremenijo gospodarske j organizacije, j I [ Analiza nesreč v lanskem letu nam po-i kaže pozitivne rezultate na tem področju, V tem letu ni bilo težje o— bratne nesreče, , j V sorazmerju s številom nesreč v lanskem letu 1962, * je bil zabeležen viden padec, - , ' ’ i V bistvu lahko ugotavljamo, da se gibljejo obratne nesreče v zadnjih letih v neki konstantni krivulji, ki je zelo pozitivna v primerjavi z re- J publiškim povprečjem gibanja nesreč, j Pri vseh teh rezultatih pa ne smemo pozabiti pomoči in razumevanja organov upravljanja in uprave podjetja, ki tej službi polagajo veliko pozornosti , in razumevanja. Seveda tudi ne smemo | prezreti, da je še mnogo problemov, ki stoje pred HTV službo v podjetjuj posebno če upoštevamo perspektivni razvoj podjetja in vzporedno s tem reševanje še mnogo nerešenih problemov v podjetju* zaposlenih H • ‘+*1 za M Van j/ fecJnu j 'Hbl 191)3 S- N s: O "K, O 5 i ženi na smučeh,HEAD. • Kb sem izvedel, da nas bo obiskal Mr«j HEAD sem si podzavestno naredil predstavo o tem"smučarskemu velikanu " * Moja predstava je bila kar dosti na- ! tančna, saj je Mr« HEAD tipičen Američan, enostaven, simpatičen in jedrnat, Je verjetno eden od redkih pro> ducentov, ki se tudi dejansko razume 1 na smuči, Z metalno smučko je teoretik eno inpraktično seznanjen do zadnje j podrobnosti, i Z ogledom smo začeli v laboratoriju, Ta naš laboratorij z izredno skromno opremo ni naredil kak poseben vtis na MR, HEAD-a, večji interes je pokazal le za novinarske smučke in za poskusno trganje drsnih oblog, V pbratu smučarije se je zanimal za reskanje np. vnLGO-tu in za debelinsko skobljanje sredic* I Ko smo prišli v obrat metalnih smuči je šele Mr, HEAD pokazal pravo zanimanje; Zanimal'se je za vsako podro- i bnost in obenem kazal veliko začuden- ! je nad kvaliteto izdelkov. Zaradi spe-1 cifičnosti pogojev dela v ^uneriki ima on vrsto operacij bolj mehaniziranih, i a zato verjetno manj kvalitetno izde- i lanih kot jih imamo mi. Obdelava drsne j ploskve s " cikliao" je pa za njega bila novost, ki ga je toliko zanimala, j da jo je še sam poskušal izvesti« Pred zaključkom obiska si jo I®« HEAD ogledal nekaj gotovihprirnerkov naših smuči. Po detaljnem in dolgotrajnem ogledu tekmovalne VSL smučke je rekel " VERY GOOD ", to priznanje iz ust takega strokovnjaka veliko pomeni, V nadaljnem pogovoru je izrazil začudenja nad kvaliteto, ki srno jih sorar-zmerno hitro dosegli« ^d večjih evropskih producentov metalnih smuči,katere je obiskal, postavlja pred nas le FISCHERJA, Obisk IvijT, HEAD-a priča o tem, u.a si je ELkN ustvaril dober glas že izven meje Evrope, Taki obiski in stiki z velikimi producenti so za nas velikega pomena * Naša proizvodnja metalnih smučij je še mlada, smuči iz steklenih vlaken j pa so šele zlezle iz povojev, zato se z dosedanjimi uspehi ne smerno slepiti ter nikakor zapirati sani vase » Edino : stalni kontakt z " šriičo" svetovnih . I v • i proizvajalcev smuči nam lahko daje ; pravilne smernice za bodočo proizvodnjo« ing, Peter Petricek 16 Bralcem " NAŠE SMUČINE " se «. oglašam prvič z željo, da t nekaj skromnih vrsticah opišem in prikažem v številkah kaj sem delal v brusilnici meseca februo.rja Upam, da bo moje pisanje zanimivo predvsem pa za tiste, ki pravijo saj stroj sam brui. Jaz pa rečem, da tudi stroj zahteva celega človeka predvsem pa veliko pazljivosti in veselja do samostojnega dela. Primer za dan 1, II. 19č4 ( RS ) za žaganje lamel (fleh) S1 za gladki rez (oblšnit) (GR ) za prirezevanje lesa { štucar ( ŠT ) vidi rezkarja za robni-šenge dleto noži za rezkalni stroj ( frezar ) skobelnih nožev-dolž. 80 ročno. ^apifeal sem samo glavna orodja,ki 3 dneva v dan prihajajo v brušenje, Razna manjša dela, kakor tudi čiščenje in vzdrževanje strojev, pa naj omenim kot dopolnilo, ki ti}' di zahteva svoje delo. Prikaz za col mesec februar kožnih žag za razrez RS lo5 konj za žaganje lamel F 35 " za gladki rez GR 63 " za prirezovanje ŠT lo " 4 kom 2 it 9 11. 1 n 2 11 1 n 4 n 4 ti dleta 17 lom klešče 8 " noži za rezkalni stroj ( frezar ) 28 " tračne žage 15 " noži za poravnalnike ali debelinske stroje sem seštel takole s llo cm 80 cm 60 cm 5o cm dolž., stroj, 28 28 36 32 kom, roč, 2o 24 24 12. kom Končni seštevek krožnih žag 213 kom ostala rezila 72 kom in noži za skobelne stroje 2o4 kom Skuter Frano Op, UREDNIKA. Takih in podobnih člankov si želimo še več. Številko III/5 risala in opremila REICHMANN ERIKA 17' ERSONAINE. VESTI •| """ 1 ' . 1 • — ■ ' 1 ■ ' -j 11 r*^ ■ t i r i ■ — I I STANJU U.jLuVMID SILE I V začetku februarja je bilo skupno j zaposlenih : v podjetju I I v rednem delovnem mzmerju s j moških : 253 j žensk s 239 [ Skupaj : 492 I v začasnem delovnem razmerju j moških : 5 I žensk i 2 I I Skupaj s 7 I j vajenci : 3 moški | v inštitutu i I v rednem delovnem razmerju moških : 11 žensk : 2 Skupaj i 13 V obratu družbene prehrane? moških ; - žensk : 7 Skupaj : 7 I i Koncem februarja pa je bil skupno zaposlenih v podjetju ; I----------------------------- | v rednem -'ielovnem razmerju : moških j 257 žensk : 24o skupaj : 497 18 i i v začasnem delovnem razmerju : I I moških s 5 I žensk s 2 skupaj : 7 l vajenci : 3 moški V inštitutu s .... I I v rednem delovnem kzmerju I moških ? 11 žensk : 2 skupaj : 13 I I v obratu družbene prehrano : . v rednem delovnem razmerju : | i moških : - i žensk : 7 I Skupaj j 7 j I i GIBANJE DELOVNE SILE -------------------------- V februarju so se zaposlili : --------------------------------------- I ! v podjetju : I v rednem delovnem razmerju KOZAMERNIK STANE - na delovnem i [ mestu konstruktorja v konstruk. i ŠPIK MARIJA - na delov«mestu bruj-šenja na brusilnem stroju v kovip-skem obratu, TAVČAR ANDREJ - na delovnem mestu mizarska ročna dela v delavnici metalnih smuči lesnega obrata KUPLENIK FERDINABD - na delovnen mesu kurjenja parnih kotlov, RESMAN ALOJZ - na delovnem mestu transportnega delavcaf DEBELJAK IVAH na delovnem mestu sklad, <&lavna v le arom obratu. RESuiAN ANTON — na delovnem mestu ključavničarska dela v kovinskem obratuc n VSEN NOVOSFEEJET1M DELaVCEM ŽELIJO MNOGO USPEHOV IN ZADOVOLJSTVA PRI i DELU ! V FEBRUARJU SO ODŠLI : is podjetja*. NOVAK FRANC •- zaposlen na delovnem ; mestu lepljenja lesa - po sporazum^ na lastno željo; POTOČNIK ANDREJ >- zaposlen na delovnem mestu sedlarskih ročnih del v sedlarskem obratu -- v poskusnem roku o ■ POROKE Poročili so se ; i CrOLkAJER JANEZ — preddelavec mcnta£te; REZ/JI J0)fe - oddeikovodja razreza : lesa Dežman Štefan - električar VSEM NOVOPOROČENSEM ISKRENO ČE3TITAV0 ! Smučarska zveza Slovenije nam je najavila ?;a dar-. 28,11- prihod tekmovalcev; ki so se udeležili PIS-a tekem v Kranjski gori. Naši predstavniki so jih čakali v popoldanskem ljasuf da bi jim razkazali tovarno in, da bi jih skromno pogostilii Kako je ta obisk izpa.-del vidimi na priloženi sliki. Od Zavarovalnice iz Kranja smo do- j bili pismeno obvestilo, da se poveča mesečna premija pri kolektiv- i nih nezgodah, Zavarovanje od 100,- ! din na 200^- din, v zvišanju me se- ! čne premije se tudi 100 % povisanjo, zavarovalno vsotee Obširnejše obvestilo o tem zavaro- : vanju je bil objavljeno na ogla- i snih deskah, dne 19o 2» 1964,, Člane kolektiva pa ponovno obveščamo, i da dobijo vse informacije o novem načinu kolektivnega zavarovanja v i knjigovodstvu osebnih dohodkov, ali. pri varnostnem tehniku« Člani kolektiva, ki eventuelno ne bo hoteli pristopiti k povišanju kolektivnega zavarovanja, oziroma \ povišanju i a zavarovalne vsote,bo- j do podpisali izjavu odrekanju pravic , de kolektivnega zaval ovanj ai v podjetju.-, 'Rok odjave je do 31 o marca 1964« * ! Sr* lj Nevenka 1 Tekmovalci FIS— a na obisku v tovarni >' ELAN 110 19 Tovarniško glasilo " NAŠA SIvUJ— j ČINA " je v letu 1963 izšlo vsake ga 15» v mesecu« Obseg posamez- , nih številk je bil od 2o - 25 ciklostiranih strani, naklada pa je bila mesečno po 55o komadov« Tako je izšlo skupno 6»600 izvodov« Problem uredniškega in redakcijskega odbora je že poznan, saj je bil že obravnavan na predlog urednika na upravnem odboru, vendar je do j danes še vedno ostal nerešen, Jasno; je, da se temu delu nudi premalo \ pazljivosti in pomoči, čeprav je danes obveščanje kolektiva in širše javnosti o delu podjetja že obveznost« V letu 1963 je " NAŠA čSJČINA" obravnavala v glavnem sledeče} lt/ v uvodnikih redno najaktualnejšo tekočo in širšo tematiko v odnosu na Elan, Primer Skopje; statut, prazniki , voščila, Innsbruck in drugoo 2«/ Na prvih straneh vedno naj aktu-, alnejše probleme znotraj podjetja, finančna poročila, problematika proizvodnje, delo EE,: organov upravljanja, sindikata in drugih organizacij« j 3«/ Nadaljp redne preglede o zaposlenih, o nesrečah, o varnosti pri delu, o oddihu, investicijah, reorganizaciji in drugo, 4«/ Bazna tolmačenja pcdpisov, prav Tilnikov, dolžnosi in pravic delov« človeka, invalida in drugoe 5«/ potopisi 6,/ Rubrike s za razvedrilo, miselna gimnastika, šport, kino in križanke0 IJZDATKI s 1962 1963 184,320 1* Poslovni stroški 2« Osebni dohodki na zaposlenega 3« Honorarji za ’ S prispevke 778.137 762,549 i Skupaji 778.137 946o869 izvod '& 143,- IV 20 Elan pa dobro raste I ! — Ja, saj tudi neprestano sejemo c Sl icipzamo pir¥QmWo L E S MO I) M D US T R (i J C E V, (L OVC SV/ m SOZOARJEV” Kakor vsako loto, tako se je tudi letos, ekipa smučarskega kluba " ELAN " udeležila II. državnega prvenstva v veleslalomu in tekih, kateri se je vršil na Jahorini od 15 - 16 februarja# Vsekakor je bilo to tekovanje za nas zelo zanimivo, saj se je prvič vršilo izven Slovenije. Samo potovanje bi' lahko rekel je precej nar-pomo, saj traja vožnja do Sarajeva celih 16 ur, nato pa še z avtobu— I som Sarajevo - Jahorina 2 uri. Toda je pa po svoje tudi zanimivo, posebno z avtobusom na ^ahorino. j 0 sami organizaciji prvenstva bi lahko rekel, da je bila dobro pri— j prav]jena. Razen par manjših stvarit za katere pa ni bila kriva organizai-cija pač pa muhasto vreme in prema- lo snega. Prvi dan tekmovanja je bil na spo- 1 redu tek za moške in ženske. V ženski konkurenci nismo imeli predstavnika zato pa nag je bolj zanimalo kako bodo tekli naši fantje. Takoj smo opazili, da se je sneg hitro spreminjal in bali smo se ali so fantje pravilno mazali. Izkazalo pa se je, da je bil naš strah upravičen kajti, vsi niso dobro namazali in so na progi dobesedno garali. Uspeh pa je bil naslednji: Peterman anez je zasedel 11 mesto, P eterman Franc in Hrovat Janez, pa sta bila diskvalificirana radi tega1, ker sta si odpela smuči in šla ne- | kje brez njih, • Drugi dan pa je bil na sporedu velej-slalom za moške in ženske. Tudi ta ; dan se nas je držala smola pri mo- ; skih, dočim so ženske opravičile zaupanje in osvojile kot ekipa tudi : pokal. Rezultati pri ženskah s 1, Dobida Majda, 3» Koren Majda in 4, Mežek Minka# Skupno je nastopilo 11 žensk,1 Pri moških pa smo imeli pokal že skoraj v rokah, toda na koncu se | je pokazalo, da je član naše ekipe Grm Janez zgrešil vratea in bil diskvalificiran in s tem je tudi pokali odšel v druge roke« R zultati pi moških : r> 3, Cvenkelj Prane, 8, Kohinc Janez, i (O 1 '■i •-/'r#/ t 16, Vogelnik Jur, 2o» Arh Anton in 26* Mencinger Oto« Na koncu bi omenil še to, da je tekmovanje postalo že zelo kvalitetno in bo treba v bodoče bolj resnih priprav s strani vseh nastopajočih, Mencinger Oto 2 0 8 PIONIRJEV IN PIONIRK NA STARTU Na tekmovanju na Jezerskem so i pionirji in pionirke dokazali, da je še dovolj talentov za aplsko smučanje. V nedeljo 16, februarja je bilo ! na Jezerskem republiško prvenstvo r v veleslalomu za pionirje in pio- j nirke e ■ :j Čeprav večkrat jiovdarjamo, da pri nas zastaraj iščemo nasldnike naših znanih^M* smučarjev kot so Tinček Mulej, Štefe, Cvenkelj, Polda, FinžgarLakota in Ankele-tova, nas je to tekovanj e na Jezerskem lahko prepričalo le nasprotno, Mladinskega prvenstva v velaslalo mu se je namreč udeležilo kar 268 i mladih tekmovalcev, kar je gotovo svojevrsten rkord, Ta rekord pa nam daje slutiti, da se tudi v naših krajih zimski šport nenehno in zdravo razvija* Najboljši udeleženci tga pionirskega prvenstva na Jezerskem pa so bili pionirji in pionirke iz v Štajerske in Koroške, kajti ti tekmovalci so pustili za seboj v glavnem svoje>tekmece; iz Gorenjske^ ki so pa veljeli za velike favorite« Najmenj mladih smučarjev pa je bilo la Ljubljane, kar pomeni seveda precejšnjo razočaranje in presenečenje Vsekakor prav interesantno, da je v ’ Štajerska in Kor,oaka- Naredila tak lep napredek, česar se tudi mi, kot proizvajalci prav Kieselimo0 • 'OB^IŠTlilUO V PRIHODNJI'ŠTEVILKE VAM BOMO POSREDOVALI VAŽNEJŠE REZULTATE IZ OLIMPIJADE IZ INNSBRUCKA, Uredništvo NAJVEČJE ozko grlo v Elanu je prehod med sušilnico in temperirnico. Na hodniku inštituta je novo skladišče lesa - Napredek I Zakaj v pisarnah nežni spol nen nosi več ozkih kril? Verjetno zaradi visoke stopnice pri vhodu v barako, Z-anima nas kdaj in kje bomo postavili kolesarnico, ki že čaka na montažo. Eno izmed naših vabil s ..... na redno sejo ,,,,, , ki se bo vršila v ponedeljek dne > ob 8 uri zjutraj v Bolnici za duševne bolezni v Begunjah, Dnevni red j 1, Pripombe na obstoječo organizacijsko shemo podjetja. Vzgledfti red vlada na dvorišču odpadkov lesa« Podatki izvirajo is časopisa i ! j " Lgibasiibungei.- Leibeserziehung - i j 1/1984 - KEIN - iia Stroj | Smuči so znatno starejše od. kdsao i V muzeju v OslOj. Helsinki in Stock— j holmu so izločene smuči in fragmenti i ( odlomki ) istih iz manjšo kamene in . bronaste dobe0 »"tardst teh smuči, ki : I so izkopane la sijev šote in barja so ugotovili iz f - do-.k n pril jsp-j 1 jenih ratlin,, Tudi pevsko risbe j aajdeno ob severno norveških obalah 1 j in polotoku .Rodcy iz miajše kamene j doba predstavljajo smučar je p i ;• Končno nam daje tudi raziskava jezi-’ kov pojasnilo o starosti smu&L0 Sicer pomeni germanski izraz " SKI " V začetka smo pdono, nasprotno'je •| Pa finska beseda «SUSKt ” Se od ! začetka označevala rekvizit ■■ smuč * j 1 ko in je skupna vsem finsko - ugrijs- [ ; kim jezikom, ki potekajo ir. uralskih ■ i predelov in gredo v zgodovino rtfbli-•; bližao 4 .000 let nazaj, ; okoro verjetno sc smučka nastale iz ; potrebe po kretitvi Jr> lovu savorrdh 1 ; jelenov in prehoda azijske kulture I na severno jLneriko0 • I j Naj značajne jši pastor /.a razvitek j smučanja je vsekdor bila severna in j i vzhodna Evropa-'med katerimi so bil: 1 klavni nosilci naudi iz finsko- ugrij cke grupe0 Oni imajo pri smučkah ne samo isto vezavo temveč tudi isto mesto 7,a nogo ter sta bile obe smučki; enako dolgif kar pa ni bil slučaj na Laponskim Finski in 'vzhodni Karelijie i i j LAPLviHDSJI TIP - I • V finsJam nacionalnem epu tar v litera— j turi 16 stoletja ( Olaus Magniis* Sohe- ; fferusj Reguard itd«,) se govori o laplandsken tipu smuči - o kratkih z kože preoblečenih / Andor 11 in gladkih dolgih ntučeho Z prvimi — kratkimi anemi se ja drsal: na način drsanja na ledu, dečim se je na dolgih smučeh vozile.j Širše in okro-gle vrste s^nči so so udomačile pri ameriških Indijancih.-. Tudi v alpski?), predelih so ijili 20 zelo zgodaj poznani talci snežni čevij, odnosno sne&e deske {‘Cotthardbrstt- li ) ne pa pravo smuči:. Ko so iz potopisov v .160 stoletju prišle'prve vrste o ozkih deskah na. ... katerih so lahko dr s J -■ v srednjo Evrop?,Ri*nikdo pričel r.a pomisfiif da 'bi^to napravo preizkusil na način ; 4alpskih in predalpskih terenih - česu pravzaprav služij o 0 Foneme ja bil kal: pur smuči izložen? tako lova 36"C* v Wcx:r.f-M (Kcmčija), še, prejo so pa take anuči, bile.. kažane štučoitom v Teatro onifcoinioc >;• r.-jstu Lyeden . toro j v časih ko sc. ne. Nor veškem bili opremljeni z mučkvni sku? J vri. poštar j: • Smučanje de v veh ki.aj.Lh najpreje udomačilo v tedanji avstrijski SRAN— ! J3KI c’e Sc li in t£ pr j > --tih na vi-* s oken platoju i^dno /j sedanji avstrijsko- jugo,«lovar .-.k i meji0 Težko ne bo moglo k.laj ugotoviti dali j^ smučanje v tah krajih demon- : strir.nl kak vojak custafa Adolft ki je Ib daj zaše 1 v ta tedaj zakorlci del : ^ j Evrope, ali pa so to bili planinci j i? severaj Vredno je dodati, da celo j trupe Guotafa Adolfa :: i.so us p d. e v Srednji Evropi popularizirati smučanje, čprav je švedski kralj imel že tedaj v svoji Armiji smučarska ode— lenj a in je z 4000 tako opremljenimi * i vojaki smučarji prišel na Poljskot i ZARADI BOLEZNI V F E D R U A .R. J U ^1964 Zaradi iačasne nezmožnosH zadelo ( bolovanje ) je podjetje izplačalo za 484 dni 505.678,- din. IZOSTANKI SO BILI Z,HALI: Nesreče pri delti Nege družin, člana Ostalih bolezni primerov 27 dni izplačano 38,389,- 3 primeri 7 " " 6,497,- 81 primeDv 45o " " 46o.792,- izostanki in dajatve po oddelkih s Telovadno orodje Smuč arija Kov.del. sedi,dej., in sklad « gotov,izdelkov Razrez sklad.lesa« komunala Uprava Inštitut SKUPAJ s lo pnberov 76 dni 35 primerov 227 " 11 12 12 4 M II 64 6o 41 16 izplačano 79.317,-" 239.047,- » 71.768,- 48.537,- 44.685,- 22,324,- 84 primerov 484 dni izplačano 505.678,- V mesecu februarju so se boleznine v primerjavi z mesecem januarju zvišale za 40 dni in 121.391,- din. Kolman i^arta - POTOPIS - x.s. Lepa asfaltna cesta se vije v ser-' pentinah nad Iteo, na katero je od tam lep pogled« Predno zaviješ čez zadnji hrib v staro svetišče, te pozdravi naselje — manjše mestece, ki se tudi novo imenuje Delphi« Hoteli in gostišča nudijo turistom okrepčila in počitek , Že. o vstopu v sveti prostorp^Lepo novo poslopje — muzej, ki se šele dobror dograjuje o V levo ob robu pa ti zastane dih ob jjogledu na šest imposantnih stebrov ogromnega Apolonovega svetišča. Nekoliko vi-, sje od tu ^a je še zelo dobro o— hranjen teater t starogrškem stilu, Na.centru podiuma, ki je označen s posebno ploščo, je naš spremljevalec pretrgal list papirja in mi, ki smo sedeli zelo visoko na aren— skem stopnišču, smo čisto razločno; slišali šum pretrgarraga oaiiirja, 4/ \UAJi7\A kjer so ohranjena kamnita sedišča« Prav zgoraj pa so vdelana v hrib vrata,; kamor je dotekal potok, ki je napajal množičo. Na spodnji strani pa je nasip j z obzidjem. Na pročelju so tri kame- i nite niše, kjer so častili zmagovalce« < V Apoleonovemu svetišču samem je še dobro ohranjen prostor kjer je Piti.j a skozi dimno Kopreno prerokovala uspehe ali neuspehe vojskovodjem, ki so se zatekli tu sem po nasvete pire d bitko, N a spodnjem delu naselja so ostanki starih zgradb, kjer so sprejemali goste vojskovodje in jih za»« bavali toliko časa, da so zvedeli od njih vse podrobnosti, na osnovi katerih jim je potem Piti.ja izpovedala bodočnost« D DELFI rekonstrukcija svetišča Apolonovim hramom tako dobra akustika, čeprav na pro— steme Levo od Apolonovega templja stoji 2e zdaj v gvoji veličini zakladnica Atencev« Prav zgoraj nad1 gledališčem pa je odlično ohranjen stadiono Ta bi se dal lahko še danes uporabljati, v kolikor ne bi predstavljal take zgodovinske posebnost^.. Na zgornji strani je vsekan v goro, : 26 Omeniti vredno je še potok, ki teče ob svetišču, katerega so imeli za svetega zato, ker je ba—je ozdrav-1jeval oči, da so bolniki spregledali« Videl sem mnogo turistov vseh narod— isti , ki so se sklanjali v strugo si izpirali oči* Zakaj ne bi to na-Vv» redil tudi jaz? Z najlepšimi vtisi smo zapustili Delphi in tudi N