PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu | 13. maja 1945, njegov | predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evrop.. primorski 'MS dnevmk TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 85723 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 215 (13.446) Trst, torek, 19. septembra 1989 Nadvse ploden in vsebinski obisk Giulia Andreottija in Giannija De Mic he lis a v Jugoslaviji Popolna pripravljenost na sodelovanje na obeh straneh Jadranskega morja Podpisana »Jadranska pobuda« - Nova stran v obravnavanju slovenske manjšine v Italiji in italijanske v Jugoslaviji - Dogovor o pospešitvi gradnje treh osimskih cest BOGO SAMSA UMAG, BUJE, PIRAN Obisk kar štirih največjih predstavnikov dveh sosednjih držav v Istri je imel izreden pomen: velik politični uspeh, pomembne nove perspektive gospodarskega sodelovanja, nova stran v obravnavanju manjšinskega vprašanja, poudarjena posebna vloga Italije v klubu najbolj razvitih in Jugoslavije med neuvrščenimi, pa še bi lahko naštevali. Protokolarni del obiska je bil minimalen, resnični razgovori so se med predsedniki osrednjih vlad in vlad dežele Furlanije-Julijske krajine ter Slovenije in Hrvaške pričeli že na letališču v Portorožu, kjer so se dogovorili, da bodo maksimalno pospešili gradnjo vseh treh osimskih cest. Osrednji del razgovorov pa je potekal v skoro povsem nezastraženem, radovednih poletno oblečenih turistov polnem hotelu v Umagu. Trajali so dobre tri ure dopoldne, nadaljevali so se med kosilom, katerega so prav zato podaljšali za debelo uro. Rezultate sta najprej strnila oba predsednika vlad Ante Markovič in Giulio Andreotti na tiskovni konferenci s poudarjanjem izrednega uspeha in pomembnih dogovorov. Ante Markovič je dejal, da so zaključki konstruktivni in vsebinsko pomembni. Prišlo je do kvalitetnega skoka, ki podpira jugoslovanske reforme gospodarskega sistema in demokratične preosnove, ki so v odločilni fazi. Jugoslavija je obrnjena proti Evropi in pri tem ji Italija lahko pomaga tako na dvostranski ravni kot tudi na ravni širšega sodelovanja. Na isto valovno dolžino je bil uglašen Andreotti, ki je poudaril, da sta prva zunanja obiska obeh novih predsednikov vlad posvečena prav italijan-sko-jugoslovanskim odnosom. Andreotti je na vprašanja novinarjev v imenu obeh predsednikov izjavil, da »so se dogovorili, da bodo dali obema manjšinama vso potrebno podporo, da uveljavljata svojo identiteto«. Kasneje se je izvedelo, da je bilo manjšinsko vprašanje v ospredju dvostranskih razgovorov obeh predsedni NADALJEVANJE NA 2. STRANI De Michelis in Lončar podpisujeta jugoslovansko-italijanski sporazum (Foto Mario Magajna) Predsednik jugoslovanske vlade Ante Markovič in italijanske Giulio Andreji na srečanju v Bujah (Foto Mario Magajna) Kljub pritiskom in grožnjam srbskega vodstva Slovenija se ne odpoveduje spremembam k svoji ustavi LJUBLJANA — Slovenija je izredno odločno, strnjeno in argumentirano odgovorila na pritiske in grožnje, ki jih je izreklo srbsko vodstvo proti novi slovenski ustavi. Niti najmanjšega dvoma ni več, da bo slovenska skupščina prihodnjo sredo na zasedanju treh zborov sprejela novo ustavo, seveda z vsemi šestimi spornimi ustavnimi spremembami vred, ki določajo dosledno suverenost. Hkrati pa se pritisk in srbska polemika zaostrujeta in nadaljujeta. Včerajšnja Politika piše o izdaji, danes pa bo zasedalo osrednje partijsko predsedstvo. Na dnevnem redu je vrsta vprašanj, med njimi predvsem zaostrovanje polemike med hrvaško in srbsko partijo, toda na dnevnem redu je tudi obtožba na račun Slovenije, da z novo ustavo razbija Jugoslavijo, da je slovenska ustava v nasprotju z zvezno in podobno. Kakšno bo končno razmerje sil na partijskem predsedstvu, je težko in prezgodaj reči. Izredno ostri, odločni in načelni so Hrvati, katerih vidni predstavniki so že v nedeljo v celoti prevzeli in povzeli slovenska načelna stališča do suverenosti, pravici do samoodločbe, ki je neokrnljiva pravica. Slovenski komunisti so o tem vprašanju razpravljali včeraj na seji predsedstva CK ZKS. V uvodnem poročilu je Ciril Ribičič ugotovil, da za jugoslovanske komuniste ne bi smelo biti sporno, kakšen je odnos do samostojnosti, odgovornosti, samoodločbe, republiške državnosti in odgovornosti za lasten in skupen razvoj. Govoril je o spreminjanju srbske ustave, ko so Srbi rotili druge republike, naj se ne vmešavajo v njihove posle, sedaj pa so sprožili politično gonjo. Njim lahko sporočijo samo: »da nas ostrina njihovih napadov in metode, ki se jih pri tem poslužujejo, dodatno prepričujejo, da se v lastnem in v skupnem jugoslovanskem interesu ne smemo umikati«. Tako je poudaril Ribičič in nadaljeval: »S podporo, izrečeno predlogom amandmajev, želimo v ZKJ podpreti prizadevanja za utrjevanje in varovanje ustavnih pravic republike. V tem vidimo tudi najboljše zagotovilo za trdnost SFRJ.« Ribičič je še povedal, da dobivajo celo komplimente od srbskih reformatorjev za nekatere zares daljnosežne spremembe, hkrati pa drugi uporabljajo neverjetno ostre kvalifikacije in cele konstrukcije obtožb. Nato je nadaljeval: »To bomo lažje razumeli, če se spomnimo, da se je že doslej ponekod dogajalo, da so politično in kazensko preganjani tisti, ki branijo obstoječo ustavo, tisti, ki jo z vsemi grobostmi napadajo pa doživljajo medijsko in politično promocijo in družbena priznanja. Kdor želi, da bi se SR Slovenija počutila v jugoslovanski federaciji enakopravna, kot samostojna in odgovorna federalna članica, se bo moral zamisliti nad tem, da zvezni organi eni NADALJEVANJE NA 2. STRANI V Moskvi CK KP o narodnostnem vprašanju v SZ MOSKVA Danes se v Moskvi začne toliko pričakovana plesna seja CK KP Sovjetske zveze 0 narodnostnih vprašanjih, ki so v zadnjih mesecih dodobra stresla ^ovjetsko državno monolitnost. zahtevah baltskih republik po Ve.čji avtonomiji se je utrgal plaz, Saj so jim sledile podobne zahteve y drugih republikah, kar je izzva- 0 ostre proteste ruskih priseljen-,ev' ki se čutijo ogrožene. Da pa 1 bila mera polna, je treba tu j/11611!!! sovraštvo med Armenci Azerbajdžanci, ki je preraslo v K ave Pogrome in krvava obraču-0 Vania. Stalinovo reševanje nadurnega vprašanja s preseljeva- NaDALJEVANJE NA 2. STRANI Proti Avstriji tudi nemški avtoprevozniki BOČEN — Na Brennerju je protest avtoprevoznikov še vedno aktualen, čeprav so se zastopniki šoferjev težkih tovornjakov domenili za kratek premor. Včeraj so namreč odstranili svoje orjake s tretjega cestnega pasu in tako omogočili zasebnim avtomobilom, da so se prepeljali čez italijansko-avstrij-sko mejo. Zastopniki avtoprevoznikov so tako prišli na roko avtomobilistom, premik tovornjakov pa ni bil težko pričakovani pokazatelj zaključka svojevrstne hladne vojne na Brennerju. Avtoprevozniki bi se bili morali namreč včeraj sestati v Sterzingnu, vendar so sestanek preklicali in ga nato preložili na danes. Na Brennerju so se tudi včeraj zbirale enote javne varnosti, ki bi morale poseči, v primeru, da bi avtopre-. vozniki skušali izvesti blokado državne ceste in železnice. Poleg najavljenega sestanka avtoprevoznikov se bosta v petek ponovno sestala italijanski minister Bernini in njegov avstrijski kolega Streicher. Ministra bosta sicer prisostvovala odprtju gradbišča nove železniške obvoznice pri Innsbrucku, položaj na Brennerju pa je tako delikaten, da se bosta morala nujno spet posvetiti aferi »stavkajočih« avtoprevoznikov. Protest kategorije se je medtem razširil tudi v Zahodni Nemčiji, kjer so kolegi iz solidarnosti do Italijanov parkirali svoje tovornjake na obmejnih prehodih z Avstrijo v krajih Kie-fersfelden, Salzburg in Achenpass, zaprli pa so tudi prehode pri Lindauu in Fussenu. Zahodnonemški avtoprevozniki so osredotočili svoj protest predvsem na dejstvo, da jim bo Avstrija od 1. decembra letos zaprla pot v nočnih urah. Avstrija je ostala tako popolnoma osamljena, predvsem zaradi blokade nameji z Zahodno Nemčijo. Avtoprevozniki se vračajo k tovornjakom, ki so jih pustili na Brennerju (AP) Popolna pripravljenost na sodelovanje na obeh straneh Jadranskega morja NADALJEVANJE S 1. STRANI kov, ko sta se pogovarjala sama. Prav tako neuradno se je tudi izvedelo, da je Markovič opozoril na gospodarsko reformo in ukrepe, ki jih pripravlja v teh dneh jugoslovanska vlada. Nujno pa potrebuje milijardo dolarjev za sanacijo bančnega sistema in to takoj. Ugotovili so, da je 300 milijonov razpoložljivih iz svetovnega monetarnega sklada, 700 milijonov dolarjev pa bo zagotovil zunanji minister De Miche-lis, ki bo posredoval pri raznih svetovnih skladih in na druge načine, da se sredstva dobijo takoj. Povsem ob zaključku obiska, že v Piranu, je zunanji minister Gianni De Michelis v razgovoru z italijanskimi novinarji podal podrobno in zaokroženo poročilo o skoro vseh razgovorih in zaključkih (že prej je podobno poročilo podal Budimir Lončar jugoslovanskim novinarjem). De Michelis je mnenja, da je obisk velik političen uspeh, nad pričakovanji. Pomemben je politični dogovor obeh držav, dogovor, ki ima širše svetovne razsežnosti. Jugoslavija bo tri leta predsedovala neuvrščenim, Italija pa bo nekaj časa predsedovala evropski dvanajsterici. Dogovorili so se o tesni povezavi in neposrednih kontaktih za reševanje skupnih problemov, glede katerih so splošne ocene obeh držav dokaj podobne in zato obstaja tudi možnost neposrednega razgovora in skupnih predlogov. Na drugo mesto je De Michelis postavil problem Italijanov v Istri in manjšinsko vprašanje na splošno. Bil je resnično ganjen, ko je spremljal svečanosti Italijanske unije, ki so dokaz, da se lahko postopno in učinkovito rešujejo tudi tako delikatna vprašanja. Podpisani protokol o Jadranu je nekaj širšega, saj zajema celotno Jugoslavijo in zanima širše obmejne države in pokrajine. Med drugim predvideva skupna vlaganja za gradnjo jadranske magistrale in takojšen pričetek načrtovanja, da bi cesto iz Dubrovnika preko Kosova in Makedonije potegnili še do Grčije. Za to bi sredstva v celoti zagotovila Italija. Predlog jadranskega sodelovanja bo Italija v imenu obeh vlad uradno ponudila tudi Albaniji. O reševanju ekološkega problema pa bodo čez nekaj mesecev obvestili OZN na zasedanju v Atenah, saj je to prvi konkretni svetovni projekt. De Michelis je izredno pozitivno ocenil delovanje delovne skupnosti Alpe Adria in njene pomembne dosežke ter dejal, da ‘jo je treba nadalje podpirati. Toda tak duh in tako sodelovanje je treba ustvariti tudi na Jugu. Zato je že sprožil pobudo v južnih deželah (Marke, Molise), da se povežejo z Jugom Jugoslavije, kamor je treba vključiti tudi Srbijo (Srbijo je v tem kontekstu večkrat izrecno omenil), da se ustvari podobna skupnost, s podobnimi nalogami in podobnim širšim pomenom. To bo izredno važno na psihološki ravni. Končno so se dogovorili za povsem nov način medsebojnega sodelovanja. O tem je na tiskovni konferenci že govoril Andreotti. De Michelis pa je v detajlih pojasnil, da se bodo: enkrat letno sestali predstavniki obeh vlad, vsake tri mesece strokovnjaki za ekološka vprašanja (mešana komisija se ni sestala štiri leta, ponovno se bo novembra), uvedli bodo kratke periodične sestanke ustreznih komisij vsakih nekaj mesecev. Treba je delati hitro, brez zavlačevanj in razprševanja naporov. Z veliko zamudo, ki pa je bila pogojena z obsežnim poročilom Lončarja o izidu konference neuvrščenih v Beogradu, se je v Bujah pričela svečanost, na kateri so podelili nagrade na natečaju 'Istria nobilissima" in na kateri sta ob 25. obletnici sodelovanja med Unijo Italijanov za Istro in Reko spregovorila Silvano Sau in tajnik ljudske univerze Luciano Rossetti. Sau je poudaril važno vlogo posl. Bormeja, takratnega predsednika Unije, za ustvarjanje sodelovanja, prispevek italijanske skupnosti h krepitvi odnosov in konkretno naštel težave zaradi različnega ravnanja v Sloveniji in Hrvaš- ki, ker skupnost ni povsod priznana in zaradi osnutkov zveznih zakonov, ki bi omejevali rabo jezika in onemogočili rabo zastave manjšine. Predsednik Markovič, ki so ga prisotni zelo toplo pozdravili, pa je orisal izreden uspeh sestanka in zagotovil »podporo jugoslovanske zvezne vlade v okviru njenih pristojnosti vsem zahtevam, ki so bile izrečene s strani predsednika Unije«. Množica v nabito polni dvorani je Andreottija prav tako izredno toplo pozdravila. Njegov čustven in slikovit govor pa je bil posvečen miru in ustvarjanju sožitja med ljudmi. Markoviču se je izrecno zahvalil za pomembno obvezo, ki jo je sprejel do italijanske manjšine. Poleg štirih ministrov, so bili na tej svečanosti prisotni tudi predsedniki vlad naše dežele Biasutti in obeh vlad, slovenske in hrvaške - Šinigoj in Milovič. Iz Trsta pa so bili prisotni sen. Stojan Spetič, posl. Coloni, sen. Agnelli, podpredsednik deželnega odbora Carbone, tržaški župan Richetti, župan pobratene občine Devin-Nabrežina Bojan Brezigar in druge osebnosti. Obisk pri italijanski manjšini se je v izredno sproščenem ozračju končal v Piranu v Tartinijevi hiši, kjer se je predsednik Unije Sau dobre pol ure razgovarjal s predsednikom Andreottijem. Razgovor se je nanašal prvenstveno na finančna vprašanja: tudi za investiranje v tri mešane družbe italijanske manjšine na osnovi sporazuma Andreotti-Lončar se zatika, ni rešeno finansiranje za potrebe Slovencev v Italiji in Italijanov v Jugoslaviji na osnovi finančnega zakona (za kar so socialisti predložili poseben zakonski predlog) in končno brez sredstev je Ljudska univerza. Andreotti je zagotovil, da bodo stvari pospešili tudi s pomočjo hitrega zakonskega postopka. Z veliko zamudo so se visoki gostje poslovili, na trgu v Piranu so jim ploskali številni prebivalci. V Umagu in Piranu je kot novinar krožil med številnimi italijanskimi in jugoslovanskimi časnikarji Paolo Pa-rovel, ki je napovedoval protestne manifestacije Liste za Trst. Nič takega ni bilo (menda je nekdo v hotelu videl Gambassinija). Pač pa se je pojavil na trgu v Piranu prof. Samo Pahor s skupinico . (štiri-pet) simpatičnih slovenskih deklet in močnim mladincem, ki je nosil tablo z napisom: »Markovič-Andreotti, Pacta sunt servanda« in letnice »1947, 1954, 1975«. Andreotti, radoveden za vse neobičajno, se je med odhodom zadržal nekaj trenutkov in izmenjal nekaj vljudnostnih besed s skupino. Predsednik Italijanske vlade Andreotti v neposrednem stiku s pripadniki italijanske manjšine (Telefoto AP) Pozitivna ocena KPI o srečanju Andreotti-Markovič TRST — V zvezi s srečanjem Andreotti-Markovič je pozitivno oceno izrekel tudi deželni tajnik KPI za FJK Roberto Viezzi, ki pa je ob tem tudi poudaril, da je potrebno med obveze, ki sta jih italijanska in jugoslovanska stran sprejeli na tem srečanju, vključiti še nekatera neizpolnjena določila Osimskega sporazuma. Pri tem je Viezzi opozoril na nujnost čim hitrejšega sprejema zakona za obmejna področja in na italijansko obvezo sprejetja zaščitnega zakona za slovensko manjšino. S sprejemom zaščitnega zakona za Slovence bi Italija izpolnila ustavna določila in prispevala k razvoju demokracije, kar bi po mnenju KPI tudi občutno izboljšalo odnose med državama. Seveda pa KPI poudarja tudi velik pomen srečanja ministrskega predsednika Andreottija s predstavniki italijanske manjšine v Jugoslaviji. Pri tem tiskovno sporočilo KPI poudarja, da je bil skrajni čas, da se italijanska vlada zave pomena stikov manjšine z matično domovino in da sprejme take ukrepe, ki bi zaustavili padanje politične moči in števila pripadnikov italijanske narodnosti v Jugoslaviji. Andreottijev intervju RTV Beograd BEOGRAD — »Italija je v ES in drugih ustanovah zmeraj vztrajala pri potrebi pomoči Jugoslaviji in podpore njenemu političnemu, gospodarskemu in pravnemu prestrukturiranju. S to podporo bomo nadaljevali, pri tem pa nismo osamljeni, saj mnogi želijo pomagati Jugoslaviji. Njen mir in stabilnost sta namreč zelo pomembna za mir in stabilnost v Evropi in morda celo širše.« To je izjavil italijanski ministrski predsednik Giullio Andreotti v intervjuju za televizijo Beograd. V zvezi z možnostmi razširjanja združene Evrope je italijanski predsednik dejal, da je logično pričakovati, da se združena Evropa ne bo omejila na dvanajst držav. Izrazil je upanje, da se bo združenju nekega dne priključila tudi Albanija in celo ZDA in Kanada. »Jugoslovanski in italijanski politiki si želijo kar najtesnejših stikov, ki bi imeli poleg političnega tudi operativni pomen. Operativna srečanja služijo tako pogajanjem in proučevanjem kot pripravi naslednjih srečanj. Danes smo na primer s temeljito in obsežno razpravo začrtali pot, po kateri bo peljal ta naš vlak prijatejstva.« ZIS pripravlja nove ukrepe za izhod iz krize BEOGRAD Minister za razvoj zvezne jugoslovanske vlade Božo Marendič je včeraj na tiskovni konferenci obrazložil sveženj ukrepov pod skupnim imenom: »uresničevanje reformske in protiinflacijske politike«. Že pri naslovu se je zataknilo, saj so srbski novinarji ne glede na vsebino predlaganih ukrepov hoteli vedeti, ali je to izreden protiinflacijski načrt, kot ga je zahtevalo srbsko vodstvo. Marendič je odgovoril, da je to nadaljevanje začete vladne politike, ki je v celoti protiinflacijsko usmerjena, imenuje pa se lahko, kakor je komu všeč. Zadnji vladni ukrepi so bili učinkoviti, čeprav niso bistveno prispevali k zmanjševanju inflacije, ustvarili pa so možnosti za resen spopad z njo. Izvoz se je povečal za tretjino in za 15 odstotkov v konvertibilne države. Devizne rezerve so dosegle 3 milijarde dolarjev in povečala se je industrijska proizvodnja. Inflacija pa narašča, ker niso pogašena osnovna žarišča. Zato je vlada v svežnju ukrepov pripravila nov zakonski predlog o delovnih razmerjih, deviznem poslovanju, predvsem pa o monetarni politiki in strogem nadzorstvu. Plač niso formalno omejili, toda poviške lahko izplačajo šele ko poravnajo račune z upniki, kar pomeni bistveno omejitev osebnih dohodkov v podjetjih z izgubo. Obračune je treba delati mesečno in usklajevati dohodke z izdatki. Zvezni minister je tudi vztrajal pri celotnem svežnju predloženih ukrepov, ki so jih že poslali v zvezno skupščino. Pričakujejo, da jih bo skupščina sprejemala po pospešenem postopku. Minister je zagrozil, da bo vlada odstopila, kolikor skupščina ukrepe ne bi sprejela. Med njimi ni zakona o novi davčni politiki, minister ni neposredno omenil kliringa s SZ. Na prvi pogled gre za vrsto monetarnih in drugih ukrepov ter zakonov, ki jih je vlada delno že predložila, skupščina pa predvsem pod srbskim pritiskom zavrnila, delno pa gre za nove zakone in ukrepe, ki so vsi naravnani na nadaljnjo liberalizacijo gospodarstva. Minister je posebej poudaril, da so že liberalizirali prodajo nekaterih izdelkov, za belo tehniko in marsikaj drugega. BOGO SAMSA Obnoviti odnose med Budimpešto in Tel Avivom BUDIMPEŠTA — Po 22 letih sta Madžarska in Izrael včeraj obnovila diplomatske odnose. Vest o tem izredno pomembnem dogodku je posredovala madžarska tiskovna agencija MTI, ki je tudi sporočila, da sta sporazum podpisala madžarski zunanji minister Gyula Hom in njegov izraelski kolega Moše Arens. Diplomatske odnose z Izraelom je Madžarska prekinila leta 1967 po tako imenovani šestdnevni vojni. Zgodovinski korak Budimpešte je prišel dokaj nepričakovano in Arensov obisk sploh ni bil napovedan. Zbliža-nje med državama se je začelo že pred dvema letoma, ko sta Madžarska in Izrael v obeh prestolnicah odprla predstavniške urade, pa tudi izraelski premier Jitzak Šamir je bil v tem času dvakrat v Budimpešti. Na Madžarskem živi približno 100 tisoč Židov, kar je največ v Vzhodni Evropi po SZ. Prav Sovjetska zveza, ki je pod vodstvom Mihaila Gorbačova že začela s pošiljanjem konzularnih misij v Izrael, pa bi bila lahko naslednja, ki bi sledila madžarskemu zgledu in tako še okrepila svojo vlogo v dogajanjih na Bližnjem vzhodu. • Slovenija se ne odpoveduje spremembam k svoji ustavi NADALJEVANJE S 1. STRANI republiki pomagajo uveljavljati spremembe, ki se nanašajo na federativno strukturo, čez nekaj mesecev pa drugi republiki oporekajo pravico, da utrjuje z ustavo SFRJ opredeljen položaj, pravice in pristojnosti lastne republike. Namesto omejitev in groženj pričakujemo Slovenci od ostale Jugoslavije in še zlasti od zveznih organov, ki so tudi naši organi, spoštovanje in utrjevanje ustavnih pravic in enakopravnosti republike in slovenskega naroda. Za nas v ZKS, ki smo inicirali in sopodpisali Temeljno listino Slovenije 1989, bi bil velik poraz, tragičen za Slovenijo in federativno zasnovo avnojske Jugoslavije, če bi se pokazalo, da se v federaciji namesto takšnega pričakovanja uresničujejo grožnje, politični pritiski in poskusi vsiljevanja volje. To bi pomenilo, da se že kršijo sklepi CK ZKJ o mednacionalnih odnosih, ki zanikajo obstoj bolj in manj vrednih narodov, nezgodovinskih in zgodovinskih, velikih in majhnih, enakopravnih in "bolj" enakopravnih. Bilo bi usodno ne le za Slovenijo in slovenski narod, ampak bi resnično ogrozilo obstoj Jugoslavije in enakopravnost narodov in narodnosti, republik in pokrajin v njej. Zato je vztrajanje pri temeljitih družbenih reformah na eni strani in odpor zoper poskuse prekrajanja federativne Jugoslavije na drugi strani naš cilj tudi tokrat, ko pojasnjujemo, zakaj vztrajamo pri rešitvah, ponujenih v predlogu amandmajev k ustavi SR Slovenije in zakaj bomo komunisti te rešitve tudi v naprej podpirali v skupščini SR Slovenije in se zoper njihove nasprotnike borili povsod, kjer se bodo pojavljali, v Sloveniji ali izven nje«. B. S. V Moskvi CK KPSZ NADALJEVANJE S 1. STRANI njem celih ljudstev od krimskih Tatarov do povolških Nemcev in meshetinskih Turkov je prav tako imelo tragične posledice, saj smobili v prejšnjih mesecih priča pravim pokolom meshetinskih Turkov v Farganski kotlini. Sledili so jim zapleti v Novem Uzenu,_kjer so Kazahi zahtevali izselitev vseh tujih priseljencev. Še in še bi lahko naštevali nacionalne zaplete, ki pretresajo Sovjetsko zvezo. Tu naj še omenimo, da so se prebudili celo Ukrajinci in Belorusi, ukrajinski uniati so imeli v nedeljo mogočno manifestacijo v Lvovu, kjer je več kot 100 tisoč ljudi zahtevalo, da sovjetska oblast prekliče Stalinov sklep, s katerim so jih prisilno iz katoličanov slovansko-bizantinskega obreda »spreobrnili« v pravoslavce. Ob vsem tem je samo po sebi umevno, da Gorbačov ne bo imel lahkega dela. V Moskvi že krožijo govorice, da se stara partijska garda pripravlja na protiudar. Gorbačovu pa je do sedaj spretno uspelo prehiteti svoje politične nasprotnike. Zadnjič se je to zgodilo aprila, ko je CK stisnjenih zob, a pokorno, upokojil kar 110 svojih članov. Po televizijskem pozivu 7. septembra in po srečanju z voditelji treh baltskih republik je povsem jasno, da narodi in narodnosti Sovjetske zveze ne smejo pričakovati drastičnih sprememb, saj je Gorbačov jasno povedal, da je dosedanja federalna ureditev nedotakljiva, da je treba zajamčiti enakost vsem državljanom SZ in da ne bo dopustil ustanovitev republiških partij po nacionalnem ključu. Razprava o narodnostnem vprašanju se bo torej končala s kompromisom, ki pa ne bo zadovoljil nikogar. Posameznim republikam bodo obljubili in morda tudi dali večjo gospodarsko avtonomijo, nekoliko težje bo z jezikovno m kulturno avtonomijo, ker je ta predsoba za politično avtonomijo, na to pa Moskva ne pristaja. Ob tem je zgovorno pisanje agencije Novosti, ki opozarja na nevarnost kratenja pravic Rusov in drugih manjšin, če bi se oblast preve decentralizirala. DILAOI'2 IMPORT- EXPORT MEDNARODNA DISTRIBUCIJA LESA IN LESNIH PROIZVODOV S. r. I. 34132 TRST - Ul. Ghega 3 - Tel. (040) 62088/64310/64677 Tlx 460442 DILATS - Fax (040) 362595 - P.l. in C.F. 00519540322 Program gospodarske komisije Alpe-Jadran za dveletje 1989-90 TRST — Gospodarska komisija Skupnosti Alpe-Jadran je med zasedanjem v Meranu na Tridentinskem odobrila program dela za prihodnje dveletje. Ta predvideva z ene strani pobude znotraj skupnosti za to, da se še bolj utrdi sodelovanje med deželami, regijami in pokrajinami, ki so njene članice, z druge strani pa pobude zunaj meja skupnosti, ki naj izpilijo podobo skupnosti Alpe-Jadran v tretjih državah. Kot prvo obvezo si je gospodarska komisija A-A zadala proučitev predlogov, kako vse pospešiti, raztegniti in poglobiti vsestransko sodelovanje med članicami skupnosti posebej v vidiku evropske združitve po letu 1992. Na turističnem področju gre za izvajanje ustrezne resolucije, ki so jo sprejeli na nedavnem zasedanju o turizmu v Dubrovniku. Na torišču tehnoloških inovacij bo treba nadalje zgladiti pot vzajemni izmenjavi tehnoloških postopkov in zadevnih informacij na podlagi že izdelanih projektov. V tej zvezi so tudi sklenili začeti izdajati revijo "Science of Development". Na energetskem področju bo potrebno zagnati delo prvenstveno glede možnosti izkoriščanja sončne toplote, biomas in termičnih sesalk. Posebno pozornost bodo posvetili ustanavljajoči se delovni skupini za ekonomske informacije, ki bo skrbela za zbiranje in širjenje konjunkturnih podatkov. Poleg tega bodo pospešili sodelovanje s konferenco predsednikov trgovinskih oziroma gospodarskih zbornic, da bi na ta način uvedli redno izmenjavo informacij, a v tem sklopu tudi umestili pristojne mešane delovne skupine. Kar zadeva pobude, ki bodo usmerjene prek meja skupnosti Alpe-Jadran, je bilo sklenjeno, da je treba začeti kar najučinkoviteje izkoriščati vsa možna informacijske sredstva, tako tudi avdiovizualna. Ne samo, promocija gospodarskih dejavnosti v okviru skupnosti Alpe-Jadran bo šla obvezno tudi skozi udeleževanje njenih članic na sejmih in razstavah. Zgleden primer tega bo konkretizacija razstave 'Tehnologija Alpe-jadran" v Moskvi. Naslednje zasedanje gospodarske komisije bo 22. in 23. februarja 1990 v pokrajini Trento. V Deželi se mudi tudi 25 funkcionarjev in tehnikov iz vaznih afriških držav Od danes na obisku v FJK trinajst parlamentarcev iz Velike Britanije TRST, VIDEM — Predsednik deželne skupščine Paolo Solimbergo bo danes sprejel trinajst britanskih parlamentarcev, ki pridejo na skoraj tridnevni obisk v Furlanijo-Julijsko krajino, da se seznanijo z njeno stvarnostjo - prvenstveno z značilnostmi njenega posebnega statuta. Delegacijo, v kateri so predstavniki obeh političnih grupacij, to je konservativci in laburisti, vodi Hugh Rossi, ki je bil večkrat minister in je italijanskega porekla. Gostje so vsi člani skupine British-Italian Parliamentary Group, katerega smoter je poglabljanje prijateljskih in siceršnjih vezi med državama. Po obisku na Deželi se bodo parlamentarci sešli z vodstvom Tržaške pristaniške ustanove, zatem bodo obiskali Jadranski zavod združenega sveta v Devinu, nato pa Miramarski grad. Jutri bodo šli v Oglej, Čedad in Pušjo vas v Slovenski Benečiji, pojutrišnjem se bodo seznanili z industrijsko stvarnostjo v pordenonski pokrajini, potem pa se bodo podali še drugam v Italijo - v Venelo, Toskano, Rim in Cassino - ter zaključili "turnejo" z obiskom pri Fiatu. Njihov obisk je pod pokrovitelj- stvom britanskega veleposlaništva v Rimu. Že včeraj pa je dopotovala v FJK 25-članska delegacija iz frankofonskih držav Afrike, sicer Zaireja, Konga, Alžirije, Madagaskarja, Kameruna in Libanona. Gre za funkcionarje in tehnike, ki se udeležujejo strokovno-uspo-sobljenostnega tečaja pri Deželnem centru za malo in srednjo industrijo -CRES, izrecno namenjenega vodilnim kadrom iz tretjega sveta. Tečaj je na pobudo ženevske International Labour Organization (ILO), njegov namen pa je poglobitev tematik glede izkoriščanja informatike pri upravljanju manjših industrijskih podjetij. Gostje so si seveda najprej ogledali Center za znanstvene in tehnološke raziskave pri Padričah, kjer je pač tudi sedež CRES, nakar so obiskali tovarno Mo-diano-Grafad. Jutri pojdejo v Furlanijo. Zanimajo se zlasti za lesno, elektronsko in kovinsko industrijo. Pri Meranu našli eksploziv BOČEN — Karabinjerji so včeraj odkrili nedaleč od Mera-na na Južnem Tirolskem 15 dinamitnih palic. Pravzaprav gre za eksplozivno želatino, ki je ležala tam že kakšni dve leti in je zaradi tega večji del tudi ni več uporaben. Razstrelivo so našli v kraju, ki mu po domače pravijo Tenders, sicer v skalnati razpoki; zavito je bilo v plastično folijo. Možje postave zdaj preiskujejo, ali je najdbo mogoče povezati s terorističnimi atentati, do katerih je prišlo na Južnem Tirolskem v poslednjih dveh letih. Danes na pobudo CGIL, CISL in UIL Protest upokojencev tudi v deželi FJK TRST — Za danes, 19. septembra, so sindikalne organizacije upokojencev, ki delujejo v sklopu CGIL, CISL in UIL, napovedale vsedržavno "mobilitacijo" v podkrepitev zahteve, da rimska vlada nemudoma sprejme njihove predloge za ureditev razmer na področju zdravstva in drugih socialnih storitev ter za dokončno rešitev problema o navezavi pokojnin na dinamiko plač. Deželna tajništva vseh treh sindikatov v Furlaniji-Julij-ski krajini vabijo slehernega upokojenca, da aktivno pristopi k današnjemu protestu, "ki presega denarne meje, saj je Povezan tudi s splošnejšo problematiko krivic v davčni zakonodaji", z zahtevo po reformi socialno-dajatvenega sistema in z nujo po preureditvi siceršnjega skrbstvenega aparata. Vse to - piše v tiskovnem sporočilu sindikatov - pa sodi tudi v okvir dolgotrajnih prizadevanj za to, da se preosnuje javna politike o izdatkih v socialne namene, ki so tudi privedla do vsedržavne splošne stavke dne 10. maja letos. Sindikati odločno zahtevajo od deželne vlade Furlanije-Ju-Hjske krajine in krajevnih ustanov s pokrajinskimi upravami Vred, da v skladu z rokom, ki ga predvideva ustrezni zakon, začnejo uresničevati deželni socialno-skrbstveni načrt. Med Zatonom in Ugljanom Namesto ribe 1 • • • V e v divji prašič ZADAR Zadrska ribiška bratca Ante in Ive Deroš sta včeraj s harpuno zadela nič manj kot... merjasca. Zgodilo se je v morskem pasu med Zatonom in otokom Ugljan, kamor je bil divji prašič namenjen. Žival je bila težka 120 kilogramov, do celinskega obrežja pa sta jo možakarja privlekla s pomočjo "kajiča". Meso sta potem seveda s slastjo pojedla skupaj z družinskimi člani in sosedi. Kakor poroča časopis Slobodna Dalmacija, je ravno tisti morski pas skušal preplavati pred štirimi leti še en merjasec, pa tudi njemu podvig ni uspel, ker ga je doletela enaka usoda. Oba sta prišla z Velebita, kjer je divjih prašičev še kar, to pa zato - kot pravijo domačini - ker so te živali našle v Zatonu zelo povoljno jim življenjsko okolje. Dne 23. in 24. oktobra v Ljubljani Madžarsko gospodarstvo na vpogled Slovencem LJUBLJANA V dneh 23. in 24. oktobra bodo v Ljubljani "Dnevi madžarskega gospodarstva in tehnike". Njihov namen je ta, da se strokovnjaki in poslovniki v Sloveniji globlje seznanijo z najnovejšimi tehničnimi dosežki na Madžarskem in da se na tej podlagi postavijo temelji za raztegnitev gospodarskega sodelovanja med Slovenijo (in Jugoslavijo kot tako) ter Madžarsko. Predsednik Gospodarske zbornice Madžarske v Andraš Gabor je predstavnikom sredstev množičnega obveščanja ponazoril, da hočejo Madžari v Ljubljani predstaviti svoje najbolj konkurenčne industrijske proizvode, poleg tega pa tudi "novi stil" upravljanja gospodarstva v tej državi. Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Marko Bulc pa je med drugim ugotovil, da se gospodarska kooperacija med Slovenijo in Madžarsko že zdaj prav dobro razvija, obenem pa je izredno pripomnil, da še zdaleč niso izkoriščene vse možnosti za razširitev takšnega sodelovanja; to velja še prav posebno za dolgoročne oblike proizvodne kooperacije in za oblikovanje mešanih podjetij, kakor jih predvidevajo novi zakonski predpisi tako v Jugoslaviji kot na Madžarskem. V obalno-kraški regiji Sindikat novinarjev KOPER V petek, 22. septembra, ob 13. uri bo v mali gledališki dvorani v Kopru (Verdijeva ulica 3) ustanovna skupščina sindikata novinarjev obalno-kraške regije Koper. Dnevni red: izvolitev organov skupščine; poročilo o delu iniciativnega odbora za ustanovitev sindikata novinarjev; sprejem Pravil o delovanju in organiziranju sindikata novinarjev obalno-kraške regije Koper; obravnava osnutka stavkovnih pravil sindikata novinarjev; izhodišča za izdelavo delovnega programa; razprava na poročilo, akte in izhodišča; volitve izvršnega odbora in predsednika; podelitev članskih izkaznic; razglasitev volilnih rezultatov in razno. Franzu Bergerju iz Beljaka ”ex tempore 1989“ v Piranu PIRAN - V piranski galeriji so predsinočnjim odprli razstavo šestinštiridesetih slik z letošnjega 24. mednarodnega slikarskega tekmovanja ex tempore. Na ex temporu, ki se je razvijal od 11. do 16. septembra, je več kot 200 platen žigosalo 141 slikarjev iz Avstrije, Francije, Italije in Jugoslavije. Med sedemnajstimi deli, ki so bila v ožjem izboru za dodelitev prve nagrade, se je pristojna komisija odločila za sliko Franza Bergerja iz Beljaka. Podelili so še naslednje nagrade: Jožetu Kotarju iz Novega mesta nagrado SO Piran, Dragu Božičniku iz Maribora nagrado Splošne plovbe, Francu Rantu iz Železnikov nagrado DO Droga, Raulu Perčiču z Reke nagrado zavarovalne skup- nosti Triglav Koper, Marjanu Blaži-ni z Reke nagrado Luke Koper, Jožetu Kotarju iz Novega mesta nagrado Igralnice Casino, Brunu Pal-ladini z Reke nagrado stanovanjskega podjetja Dom Koper, Marinu Casettiju iz Trsta nagrado Hotelov Bernardin, Veljku Tomanu iz Rakitne nagrado Hotelov Palače, Igorju Rukavini iz Opatije nagrado Hotelov Piran, Milovanu Valiču iz Nove Gorice nagrado Ars Transa Pavleta Bernika, Robertu Primigu iz Beljaka nagrado restavracije Pavel, Urošu Žitniku iz Ljubljane nagrado gostišča Ribič, Tomažu Železniku iz Ljubljane nagrado gostišča Fontana, Silvanu Clavori iz Trsta nagrado Scan Studia Leskovšek in Francu Železniku iz Pirana nagrado A.S.A. Piran. j. u. Umetnostnozgodovinsko bogastvo, ki ga Piranu tudi na tujem zavidajo Ovrednotiti rojstno hišo Tartinija! PIRAN Kar težko je verjeti, da je bil lahko eden najlepših arhitekturnih in umetnostnozgodovinskih spomenikov na Obali v času množičnega turističnega obiska predvsem obalne turistično najbolj razvite občine pravzaprav prazen! Rojstno hišo znamenitega skladatelja in violinista Giuseppa Tartinija na istoimenskem piranskem trgu so restavratorji po dolgotrajnem in zahtevnem delu obnovili in tako rešili propada prostore trinadstropne palače. Poslikave v njej pričajo o bogati stavbni zgodovini od 14. do 19. stoletja. Vse to bi si zagotovo marsikdo rad ogledal! Pomisliti gre že na to, kako takim stvarem strežejo v tujini, ko gredo dobro v prodajo veliko skromnejši spomeniki. Gre jih seveda na primeren način ponuditi, jih predstaviti z reklamo in obvestili, urediti obisk oziroma ogled. Pravzaprav malo, če vemo, da je vse to ostalo že narejeno, da bi to lahko bila pomembna obogatitev turistične ponudbe brez dodatnega vlaganja. Nočemo ali ne znamo številnim tujim in domačim obiskovalcem Obale in Pirana ponuditi bogastva Tartinijeve hiše? Njena vrata so sicer odprta vsak dan do 14. ure, dokler so v njej zaposleni v Skupnosti Italijanov v Piranu, ki imajo v hiši svoje prostore. Avgusta je bila v atriju in v dvorani v prvem nadstropju na ogled svojevrstna razstava avstrijskih slikarjev Valentina Omana in Franza Bergerja, ki sta s posebno tehniko posegla v podobe beneških karnevalskih mask. Kdaj pa kdaj je zašel v hišo naključni obiskovalec, ki ga je po dvoranah popeljala predstavnica Skupnosti Italijanov in poskrbela tudi za potrebno razlago. To resda ni njeno delo, vendar ga pre- prosto ne more odkloniti. Potrebovali bi človeka, posebej usposobljenega za to, morebiti vodiča po hiši, kakšno fotografijo, razglednico... Žal tega ni, ker ni denarja, povedo v Skupnosti. Njihovi stroški vzdrževanja Tartinijeve hiše so izredno visoki - Skupnost, ki je prej delovala v dveh pisarnah, jih zagotovo ne zmore, občinski proračun pa le s težavo sledi. Morda bi si lahko pomagali s študentom na počitniškem delu, morebiti bi lahko priskočil na pomoč kdo iz turistične dejavnosti, saj bi vendarle znalo obroditi sadove v obojestransko korist. Sicer pa so v piranski Skupnosti Italijanov Giuseppe Tartini že angažirani z novimi delovnimi obveznostmi. Novo predsedstvo se ubada s številnimi načrti, med katerimi je tudi sodelovanje v organizaciji novembrskega kongresa slovenske mladine. MIRJAM MUŽENIČ Planina in svet okoli nje vabita ljubitelje naravnih znamenitosti PLANINA Odkar nam avtocesta od Razdrtega do Ljubljane uiogoča hitrejši prihod v slovensko prestolnico in še čez, smo h!»ajda pozabili na zanimive in ogleda vredne kraje, ki se naha-Pq° ob ston glavni cesti za Ljubljano. To seveda ne velja za stoino, kajti slikovitost njene jame je evropsko znana. Tudi pod jih ,,rn‘ skalami grajeni Predjamski grad privlačuje pozornost tujoobiskovalcev. Pivka jama, ki se nahaja med Postojno in Pred-Po/°' I Bologna, 25. - 29. oktobra 1989 Sobne mtemazbmk delFindustmlizzamne ediHzk Mednarodni sejem gradbene industrializacije Letos 25. SAIE Na letošnjem sejmu gradbene industrializacije v Bologni bo sodelovalo nad 1.500 razstavljalcev, od teh več kot 300 iz tujine. Do sejma je še mesec dni, zaradi tega utegne biti število razstavljalcev še večje. Poleg italijanskih razstavljalcev, ki pokrivajo največ razstavnega prostora bodo tu prisotni tudi operaterji iz Avstrije, Belgije, Kanade, Danske, Finske, Francije, Velike Britanije, Japonske, Irske, Izraela, Jugoslavije, Luksemburga, Norveške, Nizozemske, Zvezne republike Nemčije, Nemške demokratične republike, San Marina, Španije, Švice, Švedske in ZDA. Razstavljali bodo na 216.000 kv. metrih površine, od teh je 76.000 kv. metrov pokritega prostora. Lani so imeli 140.023 obiskovalcev, od teh jih je 5.012 bilo iz tujine. Na lanskem sejmu so imeli 33 strokovnih posvetov, na katerih je bilo 8.000 udeležencev. Sejem je obiskalo 30 uradnih delegacij iz tujine. Letos bo sejem praznoval pomembno obletnico. Letošnji sejem je namreč 25. po vrsti. Tudi kultura • ew na sejmiscu Tudi kultura najde svoje mesto na takšem sejmu kakršen je bolonjski o gradbeni industrializaciji. V sodelovanju z nekaterimi kulturnimi ustanovami in priznanimi arhitekti priredijo več razstav. Ob priliki sejma CER-SAIE od 3. do 8. oktobra bo odprta razstava z naslovom "Carreaux di Madoura'. Gre za Picassove keramične ploščice. Od 3. oktobra do 19. novembra bo odprta razstava del kiparjev, ki so naredili tudi keramične izdelke. V oktobru bo odprta razstava del arhitekta Carla Scarpe. 7. oktobra bo na sejmišču posvet o vlogi muzejev v Italiji in o potrebi po gradnji novih muzejev. Lani kar 80 odstotkov SAIE letos beleži 25-letnico uspehov. V tem četrt stoletju se je na področju gradbeništva veliko stvari spremenilo. Gradbeni stroji so prisotni vsepovsod. Število delavcev zaposlenih na gradbiščih je zaradi tega precej manjše od tistega pred kakim desetletjem. Vse več se v gradbeništvu uporabljajo v tovarnah narejeni polizdelki. Pri vsem tem pa je uporaba najrazličnejših strojev vedno bolj nujna. Seveda je sejem SAIE v Bologni danes čisto drugačen od tistega pred 25-leti. To je tudi razumljivo, saj sejmi so odraz časa v katerem živimo, na sejmih vidimo kako se svet spreminja. Prvi SAIE je bil leta 1965. Na njem so pobudniki hoteli dati največ poudarka gradbenim polizdelkom, ki so takrat bili še novost. Italijanska industrija je takrat gradbenikom ponujala že polizdelane elemente. Nov sejem v tem pomembnem gospodarskem središču Italije je bil najbolj primerna izložba za te nove izdelke, ki so si takrat v Italiji šele utirali pot. Z leti je SAIE postal eden najpomembnejših evropskih sejmov na področju gradbeništva. Največje zanimanje za to kar bomo na njem videli je seveda v Italiji. Ker pa so italijanska gradbena podjetja med tistimi, ki veliko gradijo v tujini, še zlasti v tretjem svetu, je bilo čisto normalno, da so se za sejem pričeli zanimati tudi tujci. Sejem zanima proizvajalce gradbene tehnike iz razvitih držav, ki hočejo tem potom prodreti tudi v tretji svet. Sejem pa zanima tudi gradbenike in naročnike del iz dežel tretjega sveta, saj tu vidijo kdo jim bo lahko nudil pomoč pri gradnji nujnih infrastruktur. Na sejemskih dneh pride do koristnih srečanj in pogovorov. Tudi sejmišče v Bologni se je v teh letih razvijalo in širilo. Danes je to zelo sodobno središče opremljeno s pisarnami, ki jih nudijo razstavljalcem, z dvoranami za razne posvete in kongrese, opremljeno je z vsemi servisi, vključno seveda bankami. Poslovni ljudje tu imajo veliko prostora, da sklepajo pogodbe, kot da bi bili doma. Z vsemi napravami so povezani z vsem svetom. Sejemski prostor je danes zelo velik: 216.000 kv. metrov razstavne površine, od teh kar ena tretjina v paviljonih. Razstavljale! so na sejmu SAIE od 25. do 29. oktobra so zasedli ves razpoložljivi prostor. Prav zaradi tega je že pred leti bilo treba nekatere specializirane razstave prenesti na drug datum. Rodila sta se tako dva nova sejma, ki hodita vsak svojo pot, pa čeprav sta povezana z matičnim. Letos od 3. do 8. oktobra bo sejem CERSAIE. Na njem bodo razstavljali keramične izdelke, ki pridejo v poštev predvsem pri opremi kopalnic in kuhinj. Izdelke bodo razstavljali na 105.000 kv. metrih v glavnem pokrite površine. Razstavljalcev bo 900. Lani je ta sejem obiskalo 97.901 ljudi. Prihodnjo pomlad, od 14. do 18. marca 1990, pa bo na sporedu sejem SAIE-DUE. Razstavljalcev bo nad tisoč. Letošnjo pomlad so imeli 124.164 obiskovalcev. Obiskovalci - Lani so na sejmu SAIE imeli 140.023 obiskovalcev, od teh 5.012 iz tujine. Leto prej je obiskovalcev bilo 129.250, od teh 4.027 iz tujine. Kar velja pri tem poudariti je dejstvo, da je tolikšno število obiskovalcev prišlo na sejem v pičlih petih dneh. Tudi letos bo sejmišče odprto samo pet dni. Kar velja pri vsem tem povedati, je to, da ne gre za sejem, kjer so na ogled izdelki široke potrošnje. Na ta sejem obiskovalci ne pridejo zato, da bi tam preživeli nedeljsko popoldne, si ogledajo to kar je razstavljenega, poslušali nekaj glasbe in tam povečerjali. Na sejem SAIE obiskovalci pridejo, da se seznanijo z novostmi na področju gradbene industrializacije, da tu sklenejo pogodbe. Zaradi tega so obiskovalci na-prošeni, da izpolnijo vprašalno strokovnjaki polo na kateri označijo tudi svoj poklic. Lani je bilo 22,4 odstotkov obiskovalcev gradbenikov. Arhitektov je bilo 6 odstotkov, inženirjev 6 odstotkov, geometrov 14,3 odstotkov, gradbenih strokovnjakov 1,8 odstotkov, trgovcev 8,1 odstotkov, inštalaterjev 4,5 odstotkov, trgovskih posredovalcev 6,5 odstotkov, zastopnikov servisnih podjetij 5,1 odstotka, zastopnikov javnih ustanov 5 odstotkov. Le nekaj manj kot dvajset odstotkov obiskovalcev je bilo takih, ki so na sejem prišli iz gole radovednosti. Na letošnjem sejmu pričakujejo prav tako kvalificirane obiskovalce. Na sejmu bodo razstavljali stroje in naprave, ki so danes zanimivi in potrebni v gradbeni dejavnosti. Italijanska in tuja industrija bosta tu prikazali najbolj sodobne izdelke. M. Jesenski mednarodni zagrebški velesejem OD 18. DO 24. SEPTEMBRA Dežela Furlanija-Julijska krajina je tržaški Trgovinski zbornici tudi letos poverila nalogo, da organizira sodelovanje naše dežele na Jesenskem mednarodnem zagrebškem velesejmu, in to predvsem glede na veliko zanimanje, ki so ga pokazala podjetja iz tržaške pokrajine za udeležbo na tem pomembnem srečanju z jugoslovanskimi partnerji. Razstavni prostor kot po navadi obsega reprezentančni del z uradom za informacije in razstavni del, v katerem se kolektivno predstavljajo podjetja iz naše dežele. Želimo si, da bi tudi ta udeležba predstavljala konkretno spodbudo za začetek novih poslovnih odnosov in za pospešitev ekonomskega sodelovanja Jugoslavije s kvalificiranimi proizvodnimi in posredniškimi podjetji iz naše dežele. Pa poglejmo seznam podjetij, ki bodo zastopana na razstavnem prostoru Furlanije-Julijske krajine v Zagrebu: ASEM S.p.A. Obrtna cona 33030 BUIA (VIDEM) Tel. 0432/9671 R.A. Tlx. 450608 Fax 0432/960282 Sektor dejavnosti: personal kompju-ter in dodatki BANCO Dl ROMA Korzo Italia 15 34122 TRST Tel. 040/6781 Tlx. 460003 BRM TS I Sektor dejavnosti: bančne službe BAREGEL Ul. Rittmeyer 12 34134 TRST Tel. 040/363020 Fax 040/363020 Sektor dejavnosti: stroji za kavo, sladoled, naprave za bar IMP.EL. di Zuccoli Fabio Ul. sv. Frančiška 16 34133 TRST Tel. 040/772211 Sektor dejavnosti: varnostne naprave proti vdorom in požarom, videokon-trola, avtomati za vrata in vhode INDUSTRIA TORREFAZIONE CREMCAFFE' TRIESTE S.r. Ul. S. Pigafetta 6/1 34148 TRST Tel. 040/810351, Tlx. 460261 Fax 040/365088 Sektor dejavnosti: pražena kava NEVAR S.r.l. Ul. Maiolica 15/b 34129 TRST Tel. 040/767277 Fax 040/765605 Sektor dejavnosti: stroji in naprave za zlatarne BERBEX S.r.l. Ul. Faedis 2 33040 POVOLETTO (VIDEM) Tel. 0432/679468-679685 Tlx. 451021 RAIF I Fax 0432/679986 Sektor dejavnosti: hladile! za pivo -pre-mix in post-mix - hladilni pulti -kompletne točilne naprave CIEX si dott. Mario Valastro S.a.s. Ul. Stuparich 19 34142 TRST Tel. 040/360626-360662 Tlx. 460115 Fax 040/768805 Sektor dejavnosti: deli karoserij proizvodnje RHIBO, Pianoro (Bo) FORNIRAD & CENTRO TRIESTINO INFORMATICA Ul. Conti 9 - Ul. Pascoli 4 - Ul. Colog-na 10 34100 TRST Tel. 040/733332-572106 Fax 040/733332 Sektor dejavnosti: elektronika-infor-matika in njeni izdelki, materiali in sestavni deli itd. P.I.L.M. Srl Industrijska cona Ponte Rosso 9 33078 S. VITO AL TAGLIAMENTO (PN) Tel. 0434/85031-85032 Sektor dejavnosti: stroji za spajanje lesnih okvirjev VVILMA IMPORT EXPORT di Fermo C. & C. S.a.s. Dolina 190 34018 TRST Tel. 040/228530-228330 Tlx. 460142 Fax 040/228012 Sektor dejavnosti: stroji na splošno, kemijski in tekstilni prozivodi V ekonomskem okviru, ki je v letu 1988 zabeležil presežek italijanske plačilne bilance v znesku tisoč milijard lir, medtem ko se je trgovinska bilanca zaključila s primanjkljajem 12 tisoč milijard, je splošna menjava z Jugoslavijo dosegla 5.000,469 milijarde lir. Od tega je na uvoz odpadlo 2.959,017 milijarde, na izvoz pa 2.041,451 milijarde lir. Italijanski primanjkljaj je torej dosegel rekordno raven 917.566 milijard lir. Gospodarstveniki iz tržaške pokrajine upravljajo dober del izmenjave med obema državama, in to predvsem zahvaljujoč dejstvu, da v našem mestu obstojajo kvalificirana in solidna zunanjetrgovinska podjetja, specializirana za blagovno menjavo po načelu kompenzacije (to je poslovnega načina, ki se vse bolj uveljavlja v trgovinskih odnosih z vzhodnoevropskimi državami in tudi z Jugoslavijo) in seveda tudi trajnosti tradicionalnih odnosov, ki jih je porodila zemljepisna lega naše pokrajine in ki jih utrjuje tudi poseben poslovni inštrument, kakršen je avtonomni račun. Kar zadeva tržaški avtonomni račun, se je do novembra 1988 postopoma potrjevalo utrjevanje naraščanja izme- njave, do katerega je prišlo v letu 1987; vendar pa se je po lanskem novembru - zaradi spremenjenih razmer v Jugoslaviji in še posebno zaradi sprostitve jugoslovanskega uvoza po generalnem računu za široko paleto dobrin - na nek način omejilo zanimanje za poslovanje v obmejnem prometu. Glede na leto prej je ob koncu leta 1988 padec z ozirom na skupno vrednost uvoza in izvoza (ki je dosegla 554,662 milijarde lir) znašal 5,54 odstotka, medtem ko je bil v odstotnih vrednostih še občutnejši padec v prvih osmih mesecih letos: uvoz je upadel za 42,15 odstotka in je dosegel 121.269 milijard, izvoz pa je upadel za 22,29 odstotka in je dosegel 146.453 milijard lir (pri čemer je izvoz prvič presegel uvoz), kar pomeni skupni upad za kar 32,75 odstotka. Edini pozitivni podatek je tisti, ki se nanaša na saldo avtonomnega računa Lanska slika deželne prisotnosti na sejmu v Zagrebu in ki sedaj znaša 55 milijard lir, medtem ko je še pred letom dosegal 98,5 milijarde lir. S tem se je torej okrepil trend po uravnovešanju med izvozom in uvozom. Problem prevelikega aktivnega salda je večkrat načela tudi Trgovinska zbornica, ki je posredovala svoje predloge za njegovo odpravo. Medtem pa so v teku tudi stiki s predsedstvoma gospodarskih zbornic Slovenije in Hrvaške, da bi skupaj poiskali načine za oživitev inštrumenta avtonomnega računa, zlasti v perspektivi njegove nove in večje vloge v okviru enotnega evropskega tržišča leta 1993, ko bo postal »most« proti vzhodnim državam. Tržaška zbornica je pozorno sledila faze ratificiranja izmenjave not do katere je prišlo leta 1984 med tedanjima ministroma za zunanjo trgovino obeh držav Caprio in Bojaničem. Italijanski zakon št. 107 z dne 2.3.1987 je uzakonil ustanovitev mešane medvladne komisije za ekonomsko kooperacijo in za obmejno trgovinsko menjavo. Prvi operativni sestanek te mešane komisije je bil julija 1987 v Trstu. Na drugem, ki je bil maja letos v Novi Gorici, pa je komisija sprejela sklep o ustanovitvi mešanega odbora, ki bi ga sestavljali predstavniki obmejnih trgovinskih oziroma gospodarskih zbornic in katerega naloga bi bila skrbeti za ažurniranje seznamov C in D avtonomnega računa. Tradicionalno letno zasedanje Itali-jansko-jugoslovanske in Jugoslovan-sko-italijanske zbornice, ki bo letos v Trstu, in sicer 9. in 10. novembra, bo spet priložnost za pregled vseh ekonomskih problemov, ki obstajajo med obema državama, in tudi za oblikovanje predlogov za njihovo rešitev. V okviru skupnosti Alpe-Jadran, ki vključuje tudi jugoslovanski republiki Slovenijo in Hrvaško, vodi tržaška Trgovinska zbornica delovno skupino za tehnologijo, v kateri sodelujejo vse zbornice z območja Alpe-Jadran. Skupina ima v načrtu simpozij, na katerem bi ugotovili možnosti uporabe znanstvenih dognanj in dosežkov v proizvodnem sistemu dežel Alpe-Jadran in se dogovorili, kako to uporabo spodbujati. Simpozij naj bi bil v Trstu, pri njegovi pripravi pa bosta s Trgovinsko zbornico sodelovala tudi Dežela Furlanija-Julijska krajina in Center za znastvene in tehnoške raziskave pri Padričah. Ta iniciativa je vzporedna s projektom za prenos tehnologije med Bavarsko, Furlanijo-Julijsko krajino in Hrvaško, ki ga finansira Evropska gospodarska skupnost, in tudi z ustanovitvijo centra BIC v Kopru, povezanega s tržaškim BIC, katera sodi v okvir finansiranj, zagotovljenih s sporazumom Goria-Mikulič. Banca Agricola Kmečka banka Gorica GORICA Korzo Verdi 55 Telefon 0481/3871 Telefax 0481/87335 Telex 460412 AGREST I 461239 AGRBAN I AVTONOMNA DEŽELA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA izreka dobrodošlico obiskovalcem deželne razstave v italijanskem paviljonu DEAR01/1 IMPORT-EXPORT E. CRISMANCICH & C. s. r. I. ZUNANJA TRGOVINA NA VELIKO Tovorni terminal Fernetiči - REPENTABOR (Trst) Tel. (040) 213589 - 213028 Telex 460260 DEAR I Fax (040) 213589 ■ V / ■ ■ W ■ A M M A 7/ M M M S. n. A. L IMPORT - EXPORT OSCAR DELL EXPORT 1970 Uradi: TRICESIMO (Udine) - Italia Palazzo Esposizioni Morena - Tel. (0432) 852082 Nerjaveča jekla - Kmetijski Telex n. 450167 Donofrjo _ udine „ Fax (0432) 852086 Telex n. 450862 hladno in toplo valjena jekla proizvodi Komponente za Filiala: GORIZIA Via Paternolli, 11 - Tel. (0481) 34157 Magnetne pločevine Kemični in elektromehaniko Naftni proizvodi Cinkane in inox Filiala: TRIESTE Via Roma, 15 - Tel. (040) 65633 plastični proizvodi cevi Filiala: MONTENERO Dl BISACCIA (CB) Via Frentana - Tel. (0875) 96238 FOR TRANS S.R.L ŠPEDITERSKO PODJETJE DNEVNI ZBIRNI SERVIS ZA • BLIŽNJI VZHOD • JUGOSLAVIJO • VZHODNO EVROPO CARINSKE KONZULENCE TERMINAL FERNETIČI - Tel. 040/213831 URAD V NOVEM PRISTANIŠČU HG 71 Tel. 040/308004 - Tlx. 460247 - Tfx 040/214181 Posebna pozornost skupnostim ES, SEV in EFTA, a tudi sodelovanju s Sovjetsko zvezo in državami v razvoju Zagrebški velesejem gonilo h gospodarskemu razmahu v državi Jesenski mednarodni velesejem v Zagrebu je nedvomno najpomembnejša tovrstna prireditev v Jugoslaviji, tokrat pa velja zanj tako na domačih kot na tujih tleh še večje zanimanje kot doslej. Pa ne le zato, ker slavi 80. oble-etnico, temveč tudi in morda predvsem zaradi globokih družbeno-gos-podarskih sprememb, ki se začenjajo postopno uveljavljati v naši matici. To se odraža že v številu razstavljalcev -3.300 iz 77 držav vsega sveta, ki jim je vodstvo sejemske ustanove dodelilo skoraj 380.000 metrov razstavnega prostora - sicer pa v kopici strokovnih posvetov in poslovnih srečanj, tempiranih vseskozi na leto 1993, ko naj bi se rodila Združena Evropa. Jugoslavija se pač pripravlja na izrazito tržno usmeritev gospodarstva, obenem pa tudi na utrditev svoje vloge kot povezovalke zahodnega ekonomskega sistema z vzhodnoevropskim, kjer se mestoma prav tako snujejo novi prijemi. Morda ni napak pripomba, da se premalo govori o postopku prevetritve tudi kapitalističnega aparata; če namreč trdimo, da je realsocialističnemu odklenkalo, potem je treba povedati, da isto velja za paleokapitalizem, kar dokazujejo prizadevanja za njegovo demokratizacijo. Toda povrnimo se k zagrebškemu velesejmu, ki se bo menda kmalu vključil v seznam specializiranih, torej ne več splošnih sejemskih prireditev, ker to narekuje mednarodni razvoj. Sicer velesejem že zajema niz specializiranih manifestacij. Jesenska priredba je namenjena prikazu tehničnih in tehnoloških novosti na proizvajalnem in storitvenem področju, to pomeni, da je sejem pravšnja priložnost za izmenjavo trgovskih informacij ter razvojno-tehnoloških izkustev, kot tudi za navezovanje novih in utrjevanje dosedanjih kooperacijskih sporazumov v vidiku še višjih oblik mednarodnega sodelovanja. Razstavna pahljača gre od mehanskih konstrukcij in metalurgije do lad-jedelstva, elektroindustrije ter kovin-sko-predelovalne industrije, od precizne mehanike in optike do kemijske, avtomobilske, lesne in gradbene industrije, od tekstilstva in živilske industrije do gostinstva, turizma in najrazličnejših izdelkov ter opreme za vsakovrstne javne storitve. Skoraj tri četrtine držav razstavlja kolektivno,To pa so tudi najpomembnejši trgovinski partnerji Jugoslavije: Sovjetska zveza, obe Nemčiji, Italija, Avstrija, ZDA, ČSSR, Poljska, Madžarska, Bolgarija, Romunija, Kanada in Turčija. Tem velja prišteti še kakšnih 40 držav v razvoju iz Azije, Afrike in Latinske Amerike; njihovo število je tokrat precej večje, kar pripisujejo dejstvu, da je Jugoslavija imela v gosteh 9. vrh neuvrščenih. Vsi ti razstavljale! imajo na sejmišču na voljo neoporečno organiziran Poslovni center. V okviru vsakoletne posebne predstavitve ene od nastopajočih držav (industrijska proizvodnja in uspehi na znanstvenem, kulturnem in drugih področjih) je zdaj na vrsti Sovjetska zveza; osrednji razstavni stand je namenjen Moskvi, v četrtek pa bo okrogla miza "Marketing in nove oblike gospodarskega sodelovanja med sovjetskimi in jugoslovanskimi podjetji". Izrecno pozornost je sejemska ustanova posvetila Evropski gospodarski skupnosti, Evropski skupnosti za svobodno trgovino (EFTA) in vzhodnoev- ropskemu Svetu za vzajemno gospodarsko pomoč; razlogi za to tičijo v naših uvodnih mislih in seveda v okoliščini, da so končno padle pregrade med Evropsko skupnostjo in njeno nekakšno "inačico" v vzhodnem delu naše celine. Jugoslovanskih razstavljalcev je 2.120. DRAGO GAŠPERLIN EDIT0RIALE STAMPA TRIESTINA s.p.a. ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA d.d. 34137 TRST - UL. DEI MONTECCHI 6 Tel: (040) 7796677 Telex: 460270 EST I Fax: (040) 773715 Filiala: GORICA UL. RABATTA 1/3 Tel.: (0481) 530532 Telex: 460366 EST GO Fax:(0481) 31009 KOMERCIALNI SEKTOR: izvoz - uvoz: ♦ repromateriala za grafično, kar-tonažno in papirno industrijo ♦ grafičnih strojev, časopisov ♦ splošnega blaga v okviru avtonomnih računov TRSTA in GORICE BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA ZANESLJIV PARTNER V PROSTORU ALPE-ADRIA TRST - Ulica Filzi 10 BCIKB S R.L. Sedež: 34133 TRST — Ul. Cicerone 8 Tel. 040/362301 — p. p. 901 Filiala 34170 GORICA — Drev. XXIV. maj 1 Tel. 0481/31659 — 32173 Telefax 0481/81965 Telex 460857 LESENE ZASTEKLITVE hoblei okna vseh vrst in velikosti si lahko ogledate pri ŽELEZNINI TERČON Zastopnik za Trst NABREŽINA 124 - Tel. 200122 OMNIACOMMERCE di S. Savarin IMPORT — EXPORT — ZASTOPSTVA TRST - Ul. F. Severo 21 Tel. (040) 360380-360614 Telex 460129 OMNIAC I Filiala.■ GORICA Ul. Carducci 28/7 Tel. (0481) 30366 DILA01/3 S- r. L IMPORT -EXPORT MEDNARODNA DISTRIBUCIJA LESA IN LESNIH PROIZVODOV 34132 TRST - Ul. Ghega 3 - Tel. (040) 62088/64310/64677 Tlx 460442 DILATS - Fax (040) 362595 - P.l. in C.F. 00519540322 Sl AT SERVIZI INDUSTRIALI AUTO TECNICI IMPORT - EXPORT - ZASTOPSTVA TRST - Ul. F. Severo 21 Tel. (040) 362684 FILIALA V GORICI: Ul. Carducci 28/7 Tel. (0481) 31669 UVOZ - IZVOZ ZASTOPSTVA 34070 Sovodnje (GO) Čase Sparse 76 Tel. 0481/20181 Telex 460639 IMSAGO I Fax 0481/521388 • STEKLO ZA GRADBENIŠTVO IN POHIŠTVO: float, refleksno, ornamentno, izolacijsko, kaljeno, ogledala itd. e STROJI IN ORODJE ZA STEKLARJE • LASTNA PROIZVODNJA: izolacijska stekla, silikonska tesnila Strokovna srečanja in Dnevi TOREK, 19. SEPTEMBRA 10.00- 15.00 Dan jugoslovanske steklarske in keramične industrije. 10.00- 17.00 Flexibox SpA Milano - predstavitev. 11.00 Dan Sovjetske zveze. 12.00 Dan Združenih držav Amerike. 13.00 Dan Zvezne republike Nemčije. 15.00 Chemolimpex, Budapest predstavitev. 19.00 Dan Ljudske demokratične republike Koreje. SREDA, 20. SEPTEMBRA 8.00- 16.00 Pfisterer, Stuttgart predstavitev. 10.00- 13.00 Autohrvatska - predstavitev podjetja Suzuki. 10.00 Seminar mednarodnega inštituta za prenos tehnologije -Transfer Technology Forum '89 -na temo "Tehnično podjetniške Inovacije in informacije". 10.00-13.00 Okrogla miza na temo 'Svetloba in človekovo okolje '89". 10.00- 13.00 Jugoazbest, Beograd predstavitev. 10.00- 16.00 Srečanje z gospodarstveniki iz Nemške demokratične republike (Gospodarska zbornica). 10.00-16.00 Srečanje z gospodarstveniki iz Poljske (Gospodarska zbornica). 11.00 Dan Sovjetske zveze (nadaljevanje). 11.00 Dan Evropske skupnosti za svobodno trgovino - EFTA. 12.00 Zrak, Sarajevo predstavitev. 17.00 Dan Avstrije. ČETRTEK, 21. SEPTEMBRA 9.00- 18.00 Transfer Technology Forum predstavitev dejavnosti Techdata. 10.00- 12.00 Dan Evropske skupnosti (ES) okrogla miza o temi "Perspektive za sodelovanje med Evropsko skupnostjo in Jugoslavijo na notranjem tržišču po 1992". 10.00- 16.00 Srečanje z gospodarstveniki iz Poljske (Gospodarska zbornica). 10.00- 14.00 Dan gospodarstva v Dalmaciji in okrogla miza o Sovjetski zvezi. 10.00- 13.00 Kroni, Beograd predstavitev. 10.00- 12.00 Sintal, Zagreb Predstavitev in proučitev novih Proizvodov. 10.00- 13.00 RO Industrija hidravlike i pneumatike, Trstenik -Predstavitev. 11.00- 13.00 Kontaktor, Beograd predstavitev. 12.00- 13.00 Dan Evropske skupnosti tiskovna konferenca. 14.00- 17.30 Dan Evropske skupnosti posvet o temi "Evropska skupnost in standardizacija". PETEK, 22. SEPTEMBRA 8.00- 18.00 Transfer Technology Forum predstavitev dejavnosti Techdata. 9.00- 16.00 Sefag, Švica predstavitev. . 10.30 Sestanek med vodstvi se-lomskih ustanov na območju kupnosti Alpe-Jadran. SOBOTA, 23. SEPTEMBRA P 9-00-18.00 Transfer Technology orum predstavitev dejavnosti Techdata. NEDELJA, 24. SEPTEMBRA P 9-00-18.00 Transfer Technology "Fechd Predstavitev dejavnosti RESI01/1 ZASTOPSTVA UVOZ IZVOZ Rešim s.r.l. Predstavništva - izvoz - uvoz 34133 Trst - Ul. Cicerone 8 - p. p. 101 Tel. 040/362676-362286-362397-362973 Telex 460561 Rešim I Telefax 040/361839 Filiala v Gorici Ul. degli Orzani 16 •FARGO, FINE CHEMICALS 34132 TRST Ul. del Lavatoio 4 Tel. (040) 365424 Tx: 461012 FARGO I Fax (040) 363918 PETROKEMIJA KEMIJA FARMACEVTIKA Filiala v Gorici: Ul. Trieste 160 Tel. (0481) 20769 iH banca del friuli Družbeni sedež in glavna direkcija: VIDEM (UDINE), Via Vittorio Veneto 20 POSLOVALNICE: TRST (TRIESTE) — Via Rossini 14 Via del Roncheto 28 GORICA (GORIZIA) — Corso Verdi 125 TRŽIČ (MONFALCONE) — Piazza Cavour 22 KRMIN (CORMONS) — Piazza Liberta 1 ČEDAD (CIVIDALE) — Piazza Diaz TARCENT (TARCENTO) — Via Udine TRBIŽ (TARVISIO) — Piazza Unita 17 MENJALNICA Veneta import - export Pizzi Rita TRGOVINA NA DEBELO IN ZUNANJA TRGOVINA Z MESOM IN KMETIJSKIMI PROIZVODI TRST — Ul. Mazzini 18 Telefon (040) 65946 — Telex: 461030 VENETA I OH © W S) O9 s ^ s 6 @ m s.r.i. Ul. Flavia 21 — Ul. Follatoio 8 Tel. 818075 —TRST — zlatarska mehanska industrija — metrska proizvodnja verižic in zlatih polizdelkov 585 in 750 — demonstracija novih strojev za predelavo zlata — obrat za sestavljanje švicarskih ur ^ NEVAH s. r. l. ^ NEVAR2 s.». l. Ul. Maiolica 15/b Ul. Roma 11 Tel. 767277 — popolna izbira orodja — prodaja na drobno za urarje in zlatarje S. R. L. IMPORT - EXPORT TRST — Ulica Ghega 2 Tel.: (040) 64535 - 64449 Telex: 460517 TECHNA I Fax (040) 361634 VVIL0V1 woom,..s IMPORT - EXPORT Dolina 190 Tel. (040) 228530 - 228012 Telex: 460142 VVILMA I POOBLAŠČENI IZVOZNIKI IVECO 00^0 LANCIA Iihelui MIMITO 34132 Trst, Ul. Geppa 9, tel. 040/68802 - Telex 460231 ADEXI - Fax (040) 68227 34170 GORICA, Korzo Verdi 51, tel. 0481/33576 ALPE02/3 IMPORT - EXPORT TRST Legalni sedež: Ul. Rossetti 111 — Tel. (040) 393955, 394001, 394002 Fax(040) 394022 Tlx 460371 ALPTSI Filiala: Gorica - Ul. del Faiti 15 Tel. (0481) 533000 Podjetje Glauco Boscarolli Že 30 let v Tržiču prodajamo pisarniško opremo: OLIVETTI, SHARP, ITALTEL TELEMATICA, AMSTRAD. PISALNI STROJI - FOTOKOPIRNI STROJI -REGISTRSKE BLAGAJNE in PROFESIONALNI RAČUNALNIKI s programsko tehnično opremo. Nudimo tudi osebne računalnike IBM PS/2 Pooblaščenec Personal Computer Ul. Roma 19 - 34074 TRŽIČ - Tel. 0481/74295 NU0VA/fFTft STAB01/1 Ul. Conti 4/a — TRST Tel. 768658 u>C/MBALlS RHENINGHAUS • ••. stroji za kavo stroji za rezanje in mletje ob i' sflsifč y pomivalni stroji zračni prezračevalniki ^ ugolini... BERTCVS hladilne naprave mikrovalovne pečice, za pijače žar plošče, stroji za cvrtje simoGs. ^ CU23 izdelovalci ledu naprave za velike kuhinjske obrate, hladilne komore Prodaja in servis za opremo gostinskih lokalov, restavracij in podjetij za prehrano. S.R.L. IMPORT - EXPORT ZASTOPSTVA TRST Ul. Valdirivo 19 Tel. (040) 631900, 631846 Telex 460195 Po petem kolu italijanske nogometne A lige Maradona spet opravil čudež Peto kolo italijanske nogometne A lige prinaša vrsto presenetljivih izidov, ki pa le potrjujejo vrednost nekaterih enajsteric, ki so se sedaj nekoliko potuhnile. Tu mislimo predvsem na Inter, Atalanto, Lazio in Udinese. Tra-pattonijevi varovanci so namreč premagali do sedaj vodeči Juventus, ki pa je vseeno zaigral na svojem (zadovoljivem) nivoju. Za Inter sta zadetka dosegla Klinsmann in Matthaus, ki bosta tudi v bodoče prava nosilna stebra državnega prvaka. Zelo napeto je bilo v Vidmu, kjer je domača enajsterica igrala zelo solidno, vendar je "le" izenačila z odlično Sampdorio. Garella in tovariši so po prvem polčasu že vodili s 3:0, vendar so jih nasprotniki na koncu neverjetno "ujeli". Odločilen udarec je Videmča-nom dal Katanec le štiri minute pred iztekom srečanja. Vsekakor je Udinese dokazal, da je odlična ekipa, ki se bo borila za sredino lestvice in ne pred izpadom. Verona je v Ascoliju dosegla svojo prvo točko prvenstva, Atalanta pa je doma proti Cremoneseju dokazala, da je ekipa "evropskih" razsežnosti. Roma se je z zmago v Bariju povzpela na drugo mesto skupne lestvice, čeprav ni povsem prepričala, Milan pa je proti Genoi igral neodločeno 1:1. Domači igralci so bili zelo grobi, saj so poslali Massara direkto v bolnišnico, kar je seveda (upravičeno) dvignilo val polemik. Derbi med Ceseno in Bologno se je zaključil brez zadetkov, čeprav so bili gostje odločno boljši in bi si zaslužili zmago. Lazio je v svoji "brazilski preobleki" odpravil Lecce, "carioca" Amarildo pa je dosegel dva zadetka. Zelo vroče, skoraj "epično", je bilo v Firencah, kjer je domača ekipa že zmagovala proti Napoliju z 2:0. Takrat je v igro stopil Maradona, ki je takoj zgrešil enajstmetrovko. Nenadoma pa je prišlo do preobrata: Napoli je z od- ločilno pomočjo »el pibeja de oro« dosegel tri gole ter z njimi seveda tudi zmago, ki je pomenila prvo mesto na lestvici, predvsem pa dokončno spravo med Maradono, njegovim trenerjem, vodstvom in. seveda navijači. Pravljica se nadaljuje... IZIDI 5. KOLA: Ascoli - Verona 1:1; Atalanta - Cremonese 2:0; Bari - Roma 1:2; Cesena - Bologna 0:0; Genoa - Milan 1:1; Inter - Juventus 2:1; Lazio -Lecce 3:0; Napoli - Fiorentina 3:2; Udinese - Sampdoria 3:3. LESTVICA: Napoli 9; Roma 8; Juventus, Milan, Inter 7; Sampdoria, Bologna, Genoa 6; Lazio 5; Fiorentina, Atalanta, Bari, Ascoli, Lecce, Cesena 4; Udinese 3; Cremonese, Verona 1. PRIHODNJE KOLO (24. 9. ob 15. uri): Ascoli - Inter; Bologna - Genoa; Cremonese - Napoli; Juventus - Bari; Lecce - Udinese; Milan - Fiorentina; Roma - Cesena; Sampdoria - Atalanta; Verona - Lazio. V drugi italijanski nogometni ligi Preporod Triestine na Jugu CATANZARO - TRIESTINA 1:1 (0:0) STRELCA: Criniti (C) v 47", Russo v 59". CATANZARO: De Toffol, Scarfone (v 81' Cotroneo), Piccinno, Rispoli, Co-rino, Miceli, Borello, De Vincenzo, Re-bonato (v 46' Criniti), Bressi, Palanca. TRIESTINA: Gandini, Polonia, Butti, Costantini, Giacomarro, Cerone, Da-nelutti, Papais, Russo (v 68’ Lenarduz-zi), Trombetta (v 87' Drioli), Di Rosa. Le kdor pade, se lahko nato spet pobere, pravi stari pregovor, v katerem je seveda dosti modrosti. Tržačani so pred več kot tednom dni "sramotno" izgubili doma s Foggio, v nedeljo pa so na "težkem" igrišču v Catanzaru iztržili izredno dragoceno točko predvsem za razpoloženje igralcev, ki so dokazali, da so pravi drugoligaši in ne le kandidati za hiter izpad iz lige. Od ostalih izidov bi omenili gladko zmago Torina proti Pescari s "stratos- feričnim" izidom, zmago Piše v prvoligaški" tekmi proti Comu in prepričljivo zmago Altobellijeve Brescie nad odlično Messino. IZIDI 4. KOLA: Barletta - Cosenza 1:1; Catanzaro - Triestina 1:1; Foggia -Avellino 1:2; Licata - Cagliari 1:0; Messina - Brescia 0:2; Monza - Reggia-na 1:0; Padova - Reggina 1:1; Parma -Ancona 1:1; Piša - Como 1:0; Torino -Pescara 7:0. LESTVICA: Torino, Avellino 6; Piša, Brescia, Messina, Parma 5; Padova, Como, Reggiana, Catanzaro, Reggina, Ancona, Monza 4; Foggia, Licata, Barletta, Cagliari, Triestina, Pescara 3; Cosenza 2. PRIHODNJE KOLO (24. 9.): Ancona - Messina; Avellino - Piša; Barletta -Foggia; Brescia - Licata; Cagliari -Monza; Como - Torino; Cosenza - Pescara; Padova - Parma; Reggiana - Triestina; Reggina - Catanzaro. Od jutri kotalkarsko SP v Roccarasu Nastopa tudi S. Kokorovec ROCCARASO (L'Aquila) — Že včeraj so se v športni palači v Roccarasu začele priprave na začetek jutrišnjega svetovnega kotalkarske-ga prvenstva, ki bo trajalo do nedelje in se ga bo udeležilo 165 tekmovalcev iz 23 držav. Italijo bo med drugimi zastopal tudi Poletov kotalkar Samo Kokorovec. Kokorovec se na treningih v Abrucih mudi že teden dni, v nedeljo pa se mu je pridružil še njegov trener Peter Brleč. Na državnem prvenstvu je letos naš tekmovalec osvojil bronasto kolajno v obveznih likih, evropskega prvenstva pa se letos ni udeležil, zato je SP priložnost, da konča sezono z novim odmevnim uspehom in lahko rečemo, da ima tudi letos vse možnosti, da stopi na zmagovalni oder, čeprav je favorit prvenstva branitelj naslova svetovnega prvaka Sandro Guerra, ki celo računa na zlato kolajno v vseh treh disciplinah: obveznih likih, prostem programu in kombinaciji. V ženski konkurenci je favoritinja Italijanka Raffella Del Vinaccio, med dvojicami pa bosta na tem SP opravila krstni nastop evropska prvaka Sabrina Flocco in Alberto Luglio. V nedeljo ob 15. uri bo ekshibicija prvakov v raznih disciplinah. Brez gola proti skromni Opitergini Medla igra Pro Gorizie PRO GORIZIA - OPITERGINA 0:0 (0:0) PRO GORIZIA: Pelosin, Stacul, Tal-landini, Urdich, Frio, Sartore, Cotterle, Iuculano (Trevisan v 58'), Nadali, Del Zotto (Giacometti v 55'), Giacomin. OPITERGINA: Zambon, Marzola, Piovesan, Lescarin, C. Perisinotto, Do-riano, Antonello, Serafin (Cadamuro v 87'), Franca (Pattaro v 18 ), Bincoletto. SODNIK: Panseri iz Milana. Igralci Pro Gorizie so v prvem letošnjem domačem srečanju remizirali proti skromni Opitergini. Trevisanovi varovanci so prikazali precej medel nogomet, saj je še dalje bilo opaziti neiugranost med igralci. Začetek srečanja je bil spodbuden, saj so gostje že v tretji minuti za las zgrešili gol s Franco. Toda v nadaljevanju je "zagospodarila" bleda igra, ki je močno načela živce gledalcev. Pro Gorizia je sicer pred koncem srečanja le ustvarila dve zreli priložnosti: v 75. minuti je namreč Sartore po lepem predložku zanesljivo streljal na vrata, toda vratar Zambon je bil na mestu, deset minut kasneje je Sartore ponovno streljal v vrata, a tokrat je strel nenamerno zaustavila nasprotnikova roka. Igralci Pro Gorizie so proti koncu srečanja res imeli več od igre, toda kljub veliki požrtvovalnosti jim ni uspelo doseči zmagovitega gola. OSTALI IZIDI 2. KOLA Caerano - Pordenone 5:0, Pievigina - Sedico 2:0, Fontanafredda - Gioigio-ne 1:1, Ponte di Piave - Mira 0:1, Saci-lese - Conegliano 1:1, Salzano - Monfalcone 2:2, San Dona - Centro del Mobi-le 1:2, Venezia - Montebelluna 0:0. LESTVICA Mira 4, Caerano, Montebelluna, Pievigina, Monfalcone, Salzano in San Dona 3, Conegliano, Giorgione, Pro Gorizia in Venezia 2, Sacilese, San Dona, Opitergina, Sedico, Fontanafredda in Pordenone 1, Ponte di Piave 0. PRIHODNJE KOLO Monfalcone - Pro Gorizia. Balinarsko EP v Pazinu Italija prvak Jugoslavija 3. PAZIN — Na evropskem balinarskem prvenstvu je zlato kolajno osvojila Italija, ki je v finalu za 1. mesto po hudem boju z 8:6 premagala Francijo. Jugoslovani, ki so bili pred dvema letoma v Saluzzu drugi, so se morali zadovoljiti s tretjim mestom. v malem finalu so z 10:2 odpravili Monako. Bubka spet v formi PADOVA — Na atletskem mitingu v Padovi je Sovjet Bubka v skoku s palico dosegel znamko 5,80 m, nato pa je zaman skušal izboljšati svetovni rekord na višini 6,07. V teku na 800 je bila Jugoslovanka Colovičeva druga (2’03"72) za Angležinjo Bakerjevo. Camporese prvak BOLOGNA — Camporese je novi državni teniški prvak. V finalu je premagal Caneja, ki je odstopil v začetku tretjega niza pri vodstvu nasprotnika s 7:6, 7:5. Ženski finale: Mugnai - Farina 1:6, 6:4, 6:0. Drevi 2. kolo italijanskega košarkarskega pokala San Benedetto in Stefanel na domačem igrišču Bosinijevi varovanci bodo drevi gostili močno peterko Knorr iz Bologne. Srečanje spada v okvir 2. kola italijanskega pokala in je zadnja predprvenstvena preizkušnja - v nedeljo bodo namreč igralci San Benedetta gostili v Fabrianu. V prvem srečanju italijanskega pokala so Goričani tesno izgubili proti Alnu iz Fabri-ana, medtem ko so Bolonjčani prepričljivo odpravili Cantine Riunite. Knorr je gotovo favorit za prestop v nadaljnji krog tekmovanja, zato bo Bosi-nijevim varovancem nedvomno trda predla. Domačini bodo nastopili v popolni postavi, saj bo spet igral Ponzoni, ki si še zdravi poškovani gleženj, in Borsi, ki se je poškodoval med treningom. Srečanje si bo najverjetneje ogledalo kar lepo število ljubiteljev košarke, saj je zanimanje za letošnjo ekipo v Gorici res precejšnje. Moštvo je verjetno bolj homogeno od lanskega. Bosini namreč razpolaga z večjim številom rutiniranih in sposobnih igralcev. Doma bo nastopil tudi Stefanel, in sicer proti ekipi Pallacanestro Livorno. Protislovna igra Stefanela v predprven-stvenem obdobju ne omogoča nikake napovedi, jasno pa je, da Tanjevič računa na zmago, saj bo Livorno v prihodnji sze-oni igral, tako kot Tržačani, v A-2 ligi. Uspeh bi tudi bolj motiviral igralce pred uvodnim domačim prvenstvenim nastopom z Jollyjem, Uspeh Scavolinija in Jugoplastike BOLOGNA — Na košarkarskem turnirju v Bologni je zmagal Scavolini, ki je v odločilnem srečanju tretjega dne s 107:80 (Daye 35, Cook in Magnifico 21) premagal domači Knorr. Enimont pa je s 100:85 (Fantozzi 20, McAdoo 33) odpravil Philips. Turnir v Caserti pa je osvojila Jugop-lastika. Izidi zadnjega dne: Jugoplastika - Makabi 83:76 (39:42), Stroitel - Aris 106:95, Phonola - Partizan Beograd 88:62. Končni vrstni red: 1. Jugoplastika, 2. Makabi, 3. Stroitel, 4. Aris, 5. Phonola, 6. Partizan BG. Divac ne gre v vojsko BEOGRAD — Mestni sekretariat za obrambo Beograda je ugodil prošnji košarkarja Divca in ZTKO Jugoslavije za odložitev služenja vojaškega roka za dobo enega leta. Divac, ki bo v prihodnjih treh sezonah igral za NBA moštvo Lakers, bi moral obleči vojaško suknjo danes. Prošnjo za odložitev bo Divac lahko obnovil tudi prihodnje leto. V1. jugoslovanski nogometni ligi Olimpija zastreljala kar 4 enajstmetrovke Posebej za Primorski dnevnik FRANCI BOŽIČ V 7. kolu jugoslovanske prve lige sta bila v ospredju pozornosti derbija v Beogradu in Zagrebu, v katerih sta se med seboj pomerila srbska in hrvaška člana velike četverice. C. zvezda je neprepričljivo premagala Partizana z 1:0, Dinamo pa na podoben način Hajduka z 2:0, oba derbija pa sta razočarala 80.000 oziroma 50.000 gledalcev. Beograjski štadion Marakana je bil dolgo zavit v meglo, navijači so namreč na njem priredili pravi ognjemet z najrazličnejšimi pirotehničnimi pripomočki. Partizan je bil po igri boljši, toda pot do zmage mu je preprečil slabi sodnik Šipka, ki je razveljavil povsem regularen gol Bogdanoviča, prikrajšal pa ga je še za enajstmetrovko. Da bi bila Partizanova nesreča večja, je Zvezdin rezervist Lukič dosegel edini gol prav v zadnji minuti. Finale je bil v znamenju incidentov, gledalci so vdrli na igrišče, delno uničili semafor, poškodovali klubske prostore, znani izgrednik Milko Djurovski pa se je lotil tudi sodnika. V Zagrebu je bil Dinamo v hudih težavah s Hajdukom, ki je igral brez najboljšega igralca An-drijaševiča, ki se je dan pred tekmo huje ponesrečil v prometni nesreči. Gola so Zagrebčani dosegli v zadnjih osmih minutah, strelca pa sta bila Shala in Z. Boban. Priložnost tekme pa je imel Spličan Bokšič, ki pa je ni izkoristil. Vse tekme 7. kola so dobili gostitelji, edina izjema pa je bila tekma v Ljubljani, kjer je gostoval tradicionalno neugodni Radnički. Gostje so se dobro branili, Olimpija pa je s skromnim uspehom ves čas napadala, še zlasti udarno v drugem polčasu, ko je gol tako rekoč stalno visel v zraku. Ljubljančani so zapravili kakih 10 priložnosti, v trenutkih naj večje premoči pa so gostje v nasprotnem napadu prek Višnjica dosegli vodilni gol. Toda le nekaj minut zatem je novinec Zečevič z natančnim strelom s 23 metrov izenačil. V silovitih juriših Olimpiji v zadnjih 20 minutah ni uspelo doseči zadetka, mreža gostov je bila namreč kot začarana. Dve minuti pred koncem je sodnik po prekršku nad Židanom dosodil celo enajstmetrovko, toda tudi z bele točke ni bilo gola. Streljal je nerazpoloženi Djukič, čeprav je bil določen Pate. Ta hudi spodrsljaj je povsem demoraliziral Olimpijine igralce. Potem ko se je končalo z 1:1, so bile namreč na vrsti enajstmetrovke, vsi trije igralci Olimpije (Pate, Di. Vrbac in Podgrajski) pa so zgrešili. Tako so Ljubljančani skupno zastrelja-li vse štiri enajstmetrovke, gostje pa so bili v vseh treh poskusih uspešni in tako je bilo 1:4, Radnički pa je tako osvojil eno točko. Jutri bo reprezentančni termin, jugoslovanska A reprezentanca bo v Novem Sadu gostila moštvo Grčije. Potem ko so si modri kot prvi zagotovili nastop na SP 1990 v Italiji, pa ta prijateljska tekma ne bo več pomembna, saj bosta tekmi z Norveško v Sarajevu in s Ciprom v Atenah v kvalifikacijah le še formalnosti. Trener Osim je zato za jutri napovedal sestavo brez igralcev iz tujine, v moštvu pa bo menda več igralcev iz moštva mladinskih svetovnih prvakov in domači reprezentanti. REZULTATI 7. KOLA 1. ZNL: Olimpija - Radnički 1:4 (1:1, 0:0) - po 11 m, Budučnost - Velež 1:0 (1:0), Sarajevo -Rijeka 2:0 (0:0), Rad - Borac 2:0 (0:0), C. zvezda - Partizan 1:0 (0:0), Dinamo -Hajduk 2:0 (0:0), Spartak - Osijek 1:0 (0:0), Sloboda - Željezničar 4:1 (1:1), Vojvodina - Vardar 1:0 (0:0). LESTVICA: Dinamo 11, Rijeka 9, C. zvezda, Budučnost, Radnički in Željezničar 8, Rad in Sarajevo 7, Olimpija, Spartak, Borac, Hajduk, Osijek, Vojvodina in Sloboda 6, Partizan 4, Velež in Vardar 3. PRIHODNJE KOLO (24. t. m.): Velež - Vardar, Željezničar - Vojvodina, Osijek - Sloboda, Hajduk - Spartak, Partizan - Dinamo, Radnički - C. zvezda, Borac - Olimpija, Rijeka - Rad, Budučnost - Sarajevo. V motociklističnem razredu do 500 ccm Lawson četrtič prvak GOIANIA — Američan Eddie Law-son je že četrtič osvojil naslov svetovnega prvaka v motociklističnem razredu do 500 ccm in je zdaj po številu naslovov le za legendarnim Italijanom Agostinijem. Na VN Brazilije je zmagal njegov rojak Schwantz, a Lawson se je uvrstil pred Raineyem, ki je bil njegov še edini tekmec v boju za končno zmago. V četrtlitrskem razredu je prepričljivo zmagal Italijan Cadalora. 500 ccm: 1. Schwantz (suzuki); 2. Lawson (honda) po 2"; 3. Rainev (ya-maha) po 11". Končna lestvica SP: 1. Lawson 228; 2. Rainey 210; 3. Sarron 165,5; 4. Schwantz 162,5; 5. Magee 138,5. 250 ccm: 1. Cadalora (yamaha); 2. Shimizu (honda) po 0 T50; 3. Reggiani (honda) 0"796. Končna lestvica SP: 1. Pons 262; 2. Roth 190; 3. Cornu 187; 4. Cardus 162; 5. Cadalora 127. Zmagoslavje toyote PERTH — Drugič zapored je Lancia (po 12 zaporednih zmagah) na preizkušnji za rallyjski SP ostala praznih rok. Na Finskem je zmagala mazda, v nedeljo v Avstraliji pa toyota, ki jo je upravljal Finec Kankkunen. VRSTNI RED: 1. Kankkunen (toyo-ta); 2. Eriksson (toyota) po 107”; 3. Alen (lancia delta) 2013"; 4. Fiorio (lan-cia martini) 5’01". totip 1. — 1. Hidden Danger 1 2. Long Road 2 2. — 1. Xmas X 2. Looking love 2 3. — 1. Esangue X 2. Fenata 2 4. — 1. Ester mir 1 2. Faragus 2 5. — 1. Filavio X 2. God speed 2 6. — 1. Fullgal X 2. Gigino Rc 2 KVOTE 12 19.681.000 lir 11 1.300.000 lir 10 129.000 lir Ascoli - Verona X Atalanta - Cremonese 1 Bari - R orna 2 Cesena - Bologna X Genoa - Milan X Inter - Juventus 1 Lazio - Lecce 1 Napoli - Fiorentina 1 Udinese - Sampdoria X Catanzaro - Triestina X Torino - Pescara Trento - Modena X Taranto - Catania 1 KVOTE 13 (12.645 dobitnikov) 905.000 lir 12 (156.270 dobitnikov) 72.800 IH PRIHODNJI STOLPEC TOTOCALCIA: Ascoli - Inter; Bologna - Genoa; Cremonese - Napoli; Verona - Lazio; Juventus - Bari; Lecce - Udinese; Milan Fiorentina; Roma - Cesena; Sampdoria - Atalanta; Avellino - Piša; Como Torino; Torres - Palermo; Forli - Giulianova. JESENSKE IN ZIMSKE MODNE NOVOSTI VAM NUDI ALZATVRA TRST - ULICA UDINE 3 - TEL. 363452 ZA KOŠARKO ODBOJKO, TENIS IN PROSTI ČAS PUMA, LUMBERJACK, CANGURO, LOGAN, VVRANGLER TER DRUGE ZNAMKE ŠPORTNIKOM IN ŠTUDENTOM NUDIMO POSEBNE POPUSTE V nedeljskem uvodnem kolu v L amaterski nogometni ligi rezultati Kljub porazu Juventina Radenska zadovoljila SANGIORGINA - JUVENTINA RADENSKA 3:2 (2:2) STRELCI: v 1' Dreossi, v 7' Bastiani, v 18' Kaus, v 30' in 72' Pinco. SANGIORGINA: Burba, Comandi, Pinco, D'Odorico, Morettin, Pozzar, Andreotti I, Andreotti II, Pentore, Dreossi, Corso. JUVENTINA RADENSKA: Andreo-li, Chizzolini, Bastiani (v 86' Bressan), Trevisan, Krpan, Paziente, Kaus (v 73' Andaloro), Maso, Tabaj, Klanjšček, Furlan.. SODNIK: Zanette iz Aviana. GLEDALCEV: 250. _ SAN GIORGIO Dl NOGARO Škoda, res škoda, da je štandreška Juventina Radenska svoj krstni nastop v prvi amaterski ligi sklenila s porazom. Po tem, kar sta ekipi pokazali, bi delitev točk najprimerneje nagradila prizadevanje obeh postav, ki sta si bili v prvem polčasu povsem enakovredni, čeprav so se Štandrežcem ponudile številnejše priložnosti za gol. V drugem delu srečanja pa se je igra delno umirila in domačini so v eni od redkih hitrih napadalnih akcij dosegli zmagoviti zadetek. Ne glede na končni izid pa gre povedati, da Juventina ni bila nič slabša od domačih, ki že vrsto let nastopajo v tej ligi in se v tej sezoni potegujejo za samo napredovanje. V nedeljski predstavitvi smo poudarili, da je glavna značilnost Sangiorgine hitra igra. To je tudi res, saj so Furlani vse tri zadetke dosegli prav s hitrimi napadalnimi akcijami, ki so se začele nekje na robu kazenskega prostora. Hitri prodor veznih igralcev in napadalcev pa je vsakokrat spravil v težave Juventino Radenska, ki je morala že po minuti igre plačati davek novinca. Zaradi prekrška nad Dreossijem je sodnik dosodil 11-metrovko. Prednost Sangiorgine pa Štandrežcem ni odvzela moči in že v naslednjih minutah so pokazali, da znajo primerno reagirati. Okoli 7. minute pa je Paziente iz prostega strela podal na desno stran kazenskega prostora, kjer je Bastiani preigral svojega varovalca in potisnil žogo v mrežo. Že 3 minute kasneje bi »belo-rdeči« lahko povedli, če bi Furlan (sam pred vratarjem) spretneje izkoristil lepo podano žogo. Sicer za prednost Juven-tine ni bilo treba dolgo čakati. V 18. minuti je namreč Tabaj s prostega strela lepo »odprl igro« na levo, kjer je Kaus z diagonalnim strelom drugič premagal domačega vratarja. Že minuto kasneje pa se je štandreš-ki vratar Andreoli odlično izkazal in Pentoreju ubranil strel s 3-4 metrov. Izenačenje so igralci Sangiorgine dosegli predvsem po zaslugi Andreottija I, ki je preigral več igralcev in lepo podal prostemu Fincu, ki je neubranljivo streljal v vrata. Pri obeh akcijah, ki sta Sangiorgini zagotovili gol, je treba povedati, da je štandreška obramba prepozno reagirala na hitre prodore domačih igralcev. V 27. minuti drugega polčasa, potem ko je bila dotlej igra dokaj izenačena, je Finco dosegel zmagoviti zadetek. Sicer bi že minuto kasneje Juventina Radenska lahko izenačila, če bi Andaloro, ki se je znašel sam pred vratarjem, streljal močneje in v smeri vrat. (Petra) V 1. AL (skupina A) Važen remi Valnatisoneja SANVITESE - VALNATISONE 0:0 VALNATISONE: Specogna, Mline (Costaperaria), Urli, Masarotti, Zogani, Billia, Stacco, Specogna I, Secli, Sfiligoj, Clavora. Proti ekipi, ki je v lanski sezoni še nastopala v promocijskem prvenstvu, so beneški nogometaši iztržili pomemben remi, ki je sad dobre igre predvsem na sredini, kjer so bili igralci iz Špetra Slo veno v boljši od domačih. Ob tem je treba povedati, da so predstavniki Valnatisoneja od 19. minute dalje igrali v desetih zaradi izključitve Urlija. IZIDI 1. KOLA: Fortitudo - Tavag-nacco 0:3, Gemonese - Rauscedo 1:1, Fagagna - Ponziana 3:1, San Sergio -San Daniele 0:2, Cividalese - Pro Osoppo 1:0, Flumignano - Azzanese 1:1, Sanvitese - VALNATISONE 0:0, Codroipo - Tricesimo. V uvodni tekmi 2. AL (skupina E) Vesna dobro začela VESNA - GONARS 1:0 (0:0) STRELEC: Naldi v 87' VESNA: Negrini, N. Sedmak, Ridol-fo, Švab (v 45' Podgornik), Rados, Can-dotti, Barilla, Leonardi (v 75' Ravalico), Kostnapfel, Naldi, Pichierri. V prvem polčasu je bila tekma precej izenačena, saj sta bili obe ekipi zelo pozorni. Izrazitih priložnosti ni bilo, ker se je igra odvijala na sredini. Križani so le s težavo prevzemali pobudo, ker je Gonars očitno prišel v Križ z namenom, da odnese točko in se je v glavnem samo branil, v drugem polčasu se je stanje spremenilo. Vesna je predvsem po zaslugi nekaterih spretnih igralcev prevladala na sredini in prevzela vajeti igre v svoje roke. Kljub temu pa so bili kriški napadi neurejeni in to se je poznalo, saj so jih gostje zlahkazaustavljali. Vendar se je njihova moč stopnjevala, tako da so se nasprotni branilci zatekali k prekrškom, toda Križani prostih strelov niso znali dovolj dobro izkoristiti. Tudi v tem polčasu gostje niso pokazali nič posebnega, saj so bili v napadu brez moči, tako da vratar Negri- ni ni imel posebnega dela. Križani so nadaljevali z neurejeno, a napadalno ihto. V zadnjih minutah srečanja so imeli lepo priložnost s kazenskim strelom, toda vratar je žogo odlično ubranil. Nekaj minut pred koncem pa je prišlo do zmagovitega preobrata. Pri strelu s kota je najspretnejši Naldi neubranljivo preusmeril žogo v mrežo. To je bil tudi zadnji omembe vredni dogodek v tej tekmi, v kateri Križani niso pokazali, kaj zmorejo, saj so predvsem v prvem polčasu zapustili bolj medel vtis. (Andrej Kostnapfel) Borovi košarkarji v Ljubljani Prejšnji petek so Borovi člani šli v Ljubljano na tridnevne priprave. Bili so v 14, odsotni so bili le starejši igralci zaradi študijskih in delovnih obveznosti. Borovci so trenirali trikrat dnevno, v nedeljo pa so odigrali trening tekmo z_ Ježico. Čeprav so izgubili, je trener Žagar izjavil, da so mladinci dobro vadili in program povsem izpeljali do konca. (U. A.) V1. kolu 2. AL (skupina E) Drugi polčas usoden Zaiji PIERIS - ZARJA 3:1 (0:1) ZARJA: Racman, Antonič, Tognetti, Vercounig, Samec, Jerman, Franza, Kalc, Zeugna, Castellano (v 73' Egon Fonda), Rota (v 83' Damjan Fonda), 12 Sardi, 15 Gregorič. STRELCI: Zeugna v 26', Murra v 75', Budicin v 80', Peressin v 89' Prvi prvenstveni nastop se je za za-rjane klavrno končal. Potem ko so večji del tekme vodili proti renomira-nim domačinom, so proti koncu popustili, tako da so domačini v skopih 15 minutah dosegli tri zadetke in pokopali vse iluzije številnih bazovskih navijačev. Za tak preobrat na igrišču ne bomo iskali veliko vzrokov, saj je povsem na dlani dejstvo, da so nekateri igralci še nepripravljeni, drugi pa, da igrajo vse prej kot disciplinirano, tako da je slika popolna. Tekma se je začela z rahlo premočjo Zarje, ki je s hitrimi napadi večkrat spravila v velike težave obrambo domačinov. V prvih petnajstih minutah sta se Bazovcem ponudili dve izredni priložnosti, najprej z Zeugno, ki se je redstavil sam pred vrati, toda njegov ončni s(rel je bil prešibak, tako da je branilec le odbil žogo z gol črte, nato pa z Roto, ki pa je streljal naravnost v vratarja. Po teh priložnostih gostov so bili na vrsti domačini, ki so po prostem strelu zadeli vratnico in imeli nekaj zelo lepih priložnosti. Ko se je igra ponovno umirila, je Zarja nepričakovano prešla v vodstvo z Zeugno po lepi akciji Rote. Gol je na domačine deloval kot hladna prha, saj se niso mogli organizirati, tako da je polčas minil brez večjih priložnosti. V drugem delu tekme je Zarja imela že takoj na začetku izredno priložnost, da podvoji, toda Zeugna je streljal naravnost v vratarja. Domačine je verjetno ta priložnost Zarje predramila, saj so počasi začeli napadati in večkrat je moral Racman odlično posredovati, da je rešil svojo mrežo. Toda v 76. minuti je moral prvič pobrati usnje iz lastne mreže, potem ko je obramba naenkrat zaspala. Minute, ki so sledile, so bile naravnost dramatične za navijače, saj Bazovci niso uspeli niti preiti polovice igrišča. Tako so domačini 6 minut pred koncem dosegli še drugi gol po hudi napaki obrambe, le minuto pred koncem pa je Pieris še potrojil. (Big) 1. AMATERSKA LIGA Skupina B IZIDI 1. KOLA Percoto - Portuale 3:0 Varmo - Cordenonese 1:1 Sangiorgina - JUVENTINA 3:2 Corno - Tamai 0:2 Porcia - Costalunga 0:0 Torviscosa - San Canzian 0:1 Fiumicello - Lauzacco 5:2 Visinale - Pro Cervignano 0:2 LESTVICA Fiumicello 1 1 0 0 5:2 2 Percoto 1 1 0 0 3:0 2 Cervignano 1 1 0 0 2:0 2 Tamai 1 1 0 0 2:0 2 Sangiorgina 1 1 0 0 3:2 2 San Canzian 1 1 0 0 1:0 2 Cordenonese 1 0 1 0 1:1 1 Varmo 1 0 1 0 1:1 1 Costalunga 1 0 1 0 0:0 1 Porcia 1 0 1 0 0:0 1 JUVENTINA • 1 0 0 1 2:3 0 Torviscosa 1 0 0 1 0:1 0 Corno 1 0 0 1 0:2 0 Visinale 1 0 0 1 0:2 0 Lauzacco 1 0 0 1 2:5 0 Portuale 1 0 0 1 0:3 0 PRIHODNJE KOLO Lauzacco - Pro Cervignano, San Canzian - Fiumicello, Costalunga -Torviscosa, Tamai - Porcia, JUVENTINA RADENSKA - Corno, Cordenonese - Sangiorgina, Portuale -Varmo, Percoto - Visinale 2. AMATERSKA LIGA Skupina E IZIDI 1. KOLA CGS - Ruda 0:0 Castionese - PRIMORJE 0:0 Pieris - ZARJA 3:1 VESNA - Gonars 1:0 Paviese - San Vito 0:4 Staranzano - Santa Maria 1:1 Porpetto - Aguileia 1:2 Terzo - Muggesana 1:1 LESTVICA San Vito 1 1 0 0 4:0 Pieris 1 1 0 0 3:1 Aguileia 1 1 0 0 2:1 VESNA 1 1 0 0 1:0 Muggesana 1 0 1 0 1:1 Santa Maria 1 0 1 0 1:1 Staranzano 1 0 1 0 1:1 Terzo 1 0 1 0 1:1 Castionese 1 0 1 0 0:0 CGS 1 0 1 0 0:0 PRIMORJE 1 0 1 0 0:0 Ruda 1 0 1 0 0:0 Porpetto 1 0 0 1 1:2 Gonars 1 0 0 1 0:1 ZARJA 1 0 0 1 1:3 Paviese 1 0 0 1 0:4 PRIHODNJE KOLO (23. 9.) Aguileia - Muggesana; Santa Maria - Porpetto; San Vito - Staranza-no; Gonars - Paviese; ZARJA - VESNA; PRIMORJE - Pieris; Ruda - Cas-tionese; CGS - Terzo. V1. kolu 2. AL (skupina E) Primorje zadovoljno s točko Kr asovi predstavniki uspešni v Veroni CASTIONESE - PRIMORJE 0:0 PRIMORJE: Savarin, Milani, Husu, M- Savarin (v 78' Comino), Pipan, M. Stoka, De Marco, Antoni, Meton (v 72' V. Štoka), Livan, Crevatin. Po dveh letih nastopanja v 1. amaterski ligi je Primorje letos z remijem Pričelo prvenstvo 2. AL. Ekipa je glede na lansko sezono morala zamenjati več igralcev, zato tudi uigranost med Posamezniki še šepa. Zlasti zaradi raznih težav, do katerih je prišlo med pritavam! (med potekom memoriala trekelj na primer ni bilo mogoče redno trenirati) pa so nekateri igralci da-od najboljše kondicije, drugi pa bodo šele v prihodnjih tednih dosegli višek. Če temu dodamo še, da trener Di Benedetto ni mogel razpolagati z napadalcem Mosettijem ter branilcem verillom in pa veznim igralcem Ber- tuccijem, lahko rečemo, da je remi pozitiven rezultat. V prvem polčasu so rdeče-rumeni bili boljši od domačinov. V tem delu se je izkazal predvsem De Marco, ki je na desnem krilu z osebnimi akcijami večkrat spravil v težave obrambo Cas-tioneseja. Najbolj nevaren udarec na vrata pa je bil Pipanov prosti strel, ki pa ga je vratar spretno ubranil. V drugem polčasu, po enakovrednem začetku, ko sta Antoni in Meton poskusila realizirati z močnimi, a netočnimi streli v kazenskem prostoru, so gostje telesno nekoliko popustili in tako prepustili pobudo domačinom. Po dveh netočnih poskusih je 10 minut pred koncem tekme moral vratar Savarin zelo lepo poseči, da je ubranil močan strel napadalca Bona. Po končnem žvižgu sta tako bili obe ekipi z rezultatom lahko zadovoljni. (Š. M.) Namiznoteniški odsek ŠK Kras dosega lepe uspehe že na začetku sezone, čeprav igralke in igralci še niso v taki formi, ki jo zahteva tako pomembno tekmovanje, kot je bil prvi turnir italijanskih tret-jekategornikov in tretjekategornic konec tega tedna v Veroni. Na tekmovanju je Kras osvojil pokal kot najboljše društvo, ki je zbralo največ točk v uvrstitvah in v številu nastopajočih. Prvi dan so bila tekmovanja tretjekate-gornikov na deželni ravni in vsa tri prva mesta so si »razdelile« med seboj krasov-ke. Prva je bila Elena Colja, ki je v finalu premagala Moniko Radovič (-4, -10), tretja Katja Štoka, katero je v polfinalu premagala klubska soigralka Elena Colja. Naslednjega dne so si krasovke z dobro uvrstitvijo zagotovile nastop na državni ravni. Radovičeva in Štokova sta bili tudi zmagovalki v dvojicah, pri fantih pa sta v tekmovanju parov Marjan in Aljoša Milič izgubila v prvem kolu. Pri posameznikih je Marjan Milič klonil v drugem kolu, Aljoša Milič pa je odigral le prvo kolo. Pri tem je treba pripomniti, da je Aljoša še pionir, nastopil pa je v članski konkurenci. Naslednjega dne so bila tekmovanja tretjekategornikov na vsedržavni ravni. Ženska dvojica Radovič-Štoka je izgubila s kasnejšim finalnim parom Filippi-A. Santifaller. V moški konkurenci posamezno je Boris Štoka razočaral - izgubil je v prvem kolu. Poraz je očitna posledica pomanjkanja treninga. Drugi predstavnik Krasa, Christian Merci, je izgubil v drugem kolu z nosilcem štev. 8 Aldrig-hettijem. Pri krasovkah je bila najboljša Alenka Obad, ki si je z osvojenim tretjim do četrtim mestom nabrala dragocene točke za nastop na državnem prvenstvu. Obadova je najprej premagala De Lucchijevo (-15, 14, 19), zatem Crestijevo (-13, 17, 14) in se v četrtfinalu srečala z Ariatijevo (13, -14, -17, 12, 21) ter v polfinalu klonila proti Pannovi (13, -8, -17, 13, -9). Elena Colja, Biserka Simoneta in Martina Ravbar so bile izločene iz igre v drugem kolu od močnih igralk. Dinijeva je izloči- la Coljo (-19, -9), četrtfinalistka Merenda Simonetovo (-18, -14) in po težki borbi zmagovalka Caimi Martino Ravbar (-18, 18, -12). Tanjo Ravbar, ki je bila prosta v prvem kolu, je v drugem premagala No-resijeva (-16, 16, -11). Mladi krasovki Katja Štoka m Monika Radovič sta zgubili v treh setih - prva proti Trentijevi, druga proti Gabellierijevi. (J. J.) Tudi člani Krasa in Bora v Gradežu Na igrah treh dežel, ki so bile konec tedna v Gradežu in o katerih smo že pisali, so v namiznoteniški reprezentanci F-JK bili kar 4 člani Krasa in Bora. Med dekleti so deželne barve branile Ana Bersan in Lara Posega (Bor) ter Biserka Simoneta (Kras). Ženska reprezentanca je premagala Koroško s 5:0 in z istim rezultatom izgubila proti reprezentanci Slovenije. Moška reprezentanca FJK, katere član je bil tudi krasovec Marjan Milič, je izgubila s Koroško s 5:3 in proti reprezentanci Slovenije s 5:0. (J. J.) Pomanjkanje vetra prekrižalo račune Pokal Sirena izpeljali le v dveh razredih TRST Požrtvovalnim članom Tr- J*skega pomorskega kluba Sirena vre-l®hske razmere v nedeljo res niso naklonjene in niso poplačale vse-lo ouda, Ri 80 9a vložili v organizaci-^ /°kala Sirena. Sonca sicer ni manj-!°' zato pa vetra ni bilo od nikoder. in^a Prograrnu so imeli štiri regate, iti Slc?r v razredih laser, evropa, soling je Snrpe. V zadnjih dveh razredih pa 'stočasno potekalo italijansko dr-lipvno prvenstvo in tako ni bilo prijav-(J1*1 tekmovalcev. pr vsakem razredu sta bila prvotno čak-dena po dva Pl°va- p° daljšem lje*anju pa so bili organizatorji prisi-orne •Sv°i program spremeniti in se pa Pti na eno samo regato, še za to Re?f?. morali skrajšati regatno polje. p Vrtati so bili naslednji: renfrRED LASER: 1. A. Ferfoglia (Si-(SVrA,2' Rivoli (SVOC), 3. Baret ho ir"'1 4' Civerchia (SVBG), 5. Tosca-te YXuPa). 6. Rivoli (SVOC), 7. Cellan-CrarC.Usonia), 8. Domeniš (Čupa), 9. PerrJ16,2 (SVBG), 10. Citmar (STV), 11. R0Č° (SVBG), 12. Jenko (SVBG), 13. fetCupa). (SVfvTRED EVROPA: 1. Boschin hip (Tli 2. Bonin (Pietas Julia), 3. Fac-1 V), 4. Benussi (SVBG), 5. Brčin (Jadro Koper), 6. Stefani (SVBG), 7. Bandelli (SVOC), 8. Bogateč (Sirena), 9. Furlan (SVOC), 10. Calusa (Pietas Julia), 11. Guštin (Sirena), 12. Guarini (SVBG), 13. A. Ferfoglia (Sirena), 14. Bužan (Čupa). Na sliki: tudi v nedeljo so se mladi jadralci na optimistih podali na morje, na koncu ga so kot vedno morali svoje čolničke potegniti na suho in jih lepo pospraviti. Tako se učijo reda in skrbi za društveno lastnino. Deželno atletsko prvenstvo dečkov in kadetov Solidne uvrstitve naših Na deželnem atletskem prvenstvu za dečke in kadete, ki je bilo v soboto in nedeljo v Trstu, člani AD Bor Infordata sicer niso osvojili nobenega naslova prvaka (tega tudi ni bilo pričakovati), a kljub temu se lahko naši naj mlajši atleti pohvalijo z nekaterimi dobrimi uvrstitvami in rezultati. Kar se uvrstitev tiče, velja posebno pohvaliti oba brata Gelfi, ki sta osvojila po eno srebrno in eno bronasto kolajno. Mlajši Riko je presenetil z zelo dobrim rezultatom 140 cm v skoku v višino za dečke, Andrej pa z 36,20 m v metu kopja pri kadetih. Tom Oberdan se je s 4. mestom in rezultatom 34,16 v suvanju žogice pri dečkih nedvomno posebno izkazal, v isti starostni kategoriji je Maks Černigoj v skoku v daljavo z rezultom 412 cm zasedel 6. mesto, Roberto Paulica pa je v svojem prvem nastopu v metu kladiva, disciplini, ki se ji bo odslej posvetil, prav tako zasedel 6. mesto. (I. P.) ODBOJKARSKI ODSEK ŠD KONTOVEL obvešča, da bo prvi trening ekip mini-odbojke jutri, 20. t. m., ob 16.30 na odprtem igrišču na Kontovelu. Treningi bodo predvidoma ob sredah in petkih. GIMNASTIČNI ODSEK ŠD KONTOVEL sporoča, da se bodo treningi pričeli v četrtek, 21. t. m„ ob 16. uri za mlajše in ob 17. uri za starejše skupine na društvenem športnem igrišču. KOŠARKARSKA SEKCIJA ŠD POLET sporoča, da so treningi minibasketa za najmlajše (letnik 1982/83) ob 15.00 in za starejše (letniki 1978/79/80/81) ob 16.15 ob sredah in petkih v Prosvetnem domu na Opčinah. BALETNI ODSEK ŠD MLADINA sporoča, da bo potekalo vpisovanje oziroma potrditev vpisa gojenk za novo sezono 1989/90 jutri, 20., v četrtek, 21., in v petek, 22. t. m., od 16. do 18. ure v rekreacijskih prostorih bivšega otroškega vrtca pri osnovni šoli A. Sirk v Križu. KOŠARKARSKA SEKCIJA ŠZ DOM sporoča, da bodo treningi minibasketa ob torkih in petkih od 15. do 16. ure. SMUČARSKI KLUB BRDINA sporoča, da bo rekreacijsko-predsmu-čarska telovadba od danes, 20. t. m„ dalje, in sicer ob sredah in petkih od 19.30 do 21. ure v sežanski telovadnici. Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 6.000,- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000.- din, trimesečno 85.000 -din, letno 320.000.- din, upokojenci mesečno 25.000, - din, trimesečno 65.000.- din, polletno 120.000. - din, letno 240.000.- din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 72.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 108.000 lir. Mali oglasi 760 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski Je. dnevnik 19. septembra 1989 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 85723 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Marko VValtritsch Izdaja ^ in tiska član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Ena najhujših tropskih neviht zadnjega desetletja Ciklon Hugo razdejal Male Antile ducat mrtvih in tisoči brezdomcev POINTE-A-PITRE — Ciklon Hugo nadaljuje svojo razdiralno pot. Potem ko je v nedeljo opustošil Francoske Antile je včeraj že zajel Deviške otoke in Portoriko, tako da so že zaprli letališče v San Juanu (Portoriko). Vesti s prizadetih območij so skrajno pomanjkljve, ker je Hugo eden najhujših ciklonov v zadnjem desetletju, saj hitrost vetra dosega skoraj 240 kilometrov na uro. Na Malih Antilih je do sedaj povzročil smrt 12 oseb, kakih 100 je ranjenih, po približnih ocenah pa je brezdomcev več kot 12 tisoč. Po prvih podatkih je poleg Guada-lupa še najbolj prizadet otok Deside-rade. Prav od tu pa ni nobenih vesti, saj so pretrgane vse povezave. Iz Pariza so že odleteli prvi reševalci z najnujnejšo pomočjo za prizadete kraje. Po razdejanju, ki ga je povzročil orkanski veter, sedaj vsi s strahom pričakujejo tropske nalive in poplave. Oblasti so že pozvale prebivalstvo, naj nemudoma zapusti izpostavljene kraje ob vznožjih gričev in na bregovih vzpetin. Tropski nalivi bi lahko poleg povplav povzročili tudi plazove. Satelitski posnetek ciklona Hugo nad Malimi Antili (Telefoto AP) Država mora odločneje v boj proti trgovcem s smrtjo Notranji minister Gava na zasedanju s kvestorji RIM — Notranji minister Antonio Gava je izkoristil priložnost vsedržavnega srečanja kvestorjev, da predstavi svojo strategijo boja proti perečim vpršanjem, ki tarejo italijansko sodobno družbo. Gava je ugotovil, da smo v času, ko je kriminal še posebno aktiven in prav zaradi tega izredno nevaren. Proti tej obstoječi nevarnosti se mora postaviti v bran država, ki ne bi smela oklevati, pač pa bi morala izvajati stroge strategije boja. Notranji minister je tudi izrazil mnenje, da ne smejo zastopniki organov javne varnosti počivati na lovorikah. Nekatere uspešne akcije, predvsem na področju ugrabitev, so seveda izredno pozitivni dejavniki, so pa le prvi korak na poti, ki jo mora italijanska družba nujno ubrati, če noče zamuditi ostalih evropskih kolegic. Notranji minister je v svojem govoru kvestorjem naglasil predvsem nujo, da se Evropa čim bolj enotno postavi v bran trgovcem z mamili. Nevarnost, ki preti Evropi prav v tem trenutku, ko so ZDA stopile v odločno ofenzivo proti mamilom, je res velika. Že pred tem so veliki trgovci dognali, da je Evropa še sveže tržišče, ki bi jo bilo mogoče izžeti, tako kot pred leti ZDA. Zato so najprej delno preusmerili trgovino s kokainom, nato pa so pričeli ponujati še najbolj poceni in obenem najbolj nevarno mamilo »crack«. Tudi vprašanje zakonskega odloka o mamilih je bilo včeraj deležno ministrske pozornosti. Gava je rekel, da bi moralo biti bistvo bodočega odloka v tem, da ne pride do zamenjav med žrtvami in krvniki. Zakonski odlok bi moral namreč jamčiti zasvojenim z mamili, da se čim prej in dokončno rešijo odvisnosti ter postanejo spet polnopravni člani družbe, obenem pa bi moral biti neizprosen do trgovcev in razpečevalcev. Z razvejanimi akcijami bi morala država poseči na šolah, ki so danes najbolj izpostavljen del družbe. Veliko težav povzročajo tudi zlikovci na begu in proti tem bi morali po ministrovem mnenju policija, karabinjerji in finančni stražniki poseči z večjo koordinacijo in uspešnejšimi akcijami. Molijo za mater Terezijo Zdravstveno stanje matere Terezije ostaja nespremenjeno, čeprav ji je rahlo upadla vročina, njene sestre pa se je spominjajo v dnevnih molitvah (AP) Podrobno poročilo ministra Ruffola o pojavu alg in sluza ob Jadranu RIM — Minister za okolje Ruffolo je včeraj predložil podrobno poročilo, ki obravnava pojav prekomernega cvetenja morja in s tem povezanega sluza, ki se je pojavil ob jadranski obali. Ruffolo je na zasedanju odbora za zaščito Jadranskega morja govoril o vseh ukrepih, ki so bili sprejeti za boj proti tem pojavom. Tako so zaradi lanskega pojava alg v Jadranu maja letos ustanovili poseben odbor za zaščito Jadrana, ministrski svet pa je odobril tudi 41 milijard lir za sanacijo Jadranskega morja, za stalno analiziranje vzorcev vode in za postavitev ustreznih čistilnih naprav. Alge pa so se letos pojavile po sprejetju teh ukrepov. Pojav ni nov, saj so se alge v zadnjih 120 letih pojavile trinajstkrat, vendar nikoli v takem obsegu kot letos. Vzrokov naj bi bilo več, najverjetneje pa so k temu najbolj pripomogle svetlobna intenzivnost, temperatura in koncentracija hranilnih snovi. Zaradi dokaj nizke globine Jadrana in bogatih rečnih pritokov so imele vremenske razmere z milo zimo izreden vpliv na prekomeren pojav alg. Alge in plast sluza so letos spremljali tudi s pomočjo satelita. Tako so lahko dnevno spremljali razlike tega poja- va, ki je prizadel področje od Tržaškega zaliva do Ancone. Šlo je torej za približno 400 km dolg pas morja, ki je bil širok od 20 do 80 km. Najbolj prizadeto je bilo področje ob emilijski obali, ki je bila med 9. julijem in 10. avgustom le redko kdaj brez sluza. Z 10. avgustom pa so alge začele postopoma izginjati. V zvezi z ukrepi, ki so jih sprejeli, da bi preprečili na-plavljanje alg v kopališča, je Ruffolo omenil plavajoče mreže, ponekod pa so uporabili tudi posebne globinske mreže. Tudi osrednja vlada je povečala sredstva za zaščito Jadrana in tako za letos namenila 284 milijard lir, za prihodnje leto 528 in za leto 1991 464 milijard lir. Istočasno je minister za okolje dobil večja pooblastila. Zato je Ruffolo v skladu s kriteriji deželam že razdelil pripadajoča sredstva za letošnje leto. Problem alg in sluza je dobil tudi mednarodne razsežnosti, tako da je bil o tem govor tudi na srečanju predsednikov Jugoslavije in Italije Drnovška in Cossige 8. avgusta v Benetkah, kjer so se dogovorili za skupno strategijo in v nedeljo v Bujah, na italijansko-jugoslovanskem sestanku. V nedeljo sta v ustju reke Humber trčila dva tankerja polna nafte Britanski zeleni Severnemu morju grozi ekološka katastrofa novi utopisti? LONDON — V Severnem morju se reševalne ekipe na vse kriplje trudijo, da bi opravile posledice nedeljskega trčenja med dvema tankerjema v ustju reke Humber. Kljub temu da uradna preiskava ni še ugotovila, kdo je kriv za trčenje, je že sedaj jasno, da je liberijski tanker Phillips Oklahoma, ki je prevažal 56 tisoč ton surove nafte, trčil v zasidran malteški tanker Fiona. Na obeh ladjah je takoj izbruhnil požar, medtem ko so ga na Fio-ni uspeli pogasiti, pa se je na Oklahomi razširil, tako da je morala posadka zapustiti ladjo. Obalna straža je s pomočjo gasilcev ta požar omejila po več urah neumornega dela. Medtem pa se je v morje razlila ogromna količina surove nafte, tako da je madež dolg 8 kilometrov. Kot rečeno, se sedaj reševalne ekipe trudijo, da bi odstranile ta madež, ali mu vsaj preprečile, da bi dosegel obalo. V pravi bitki s časom, so poslali na morje vsa razpoložljiva sredstva za boj proti nafti. Površine madeža so se že lotili s kemikalijami, ki razkrajajo nafto, prav tako skušajo črpati površinski sloj. Vreme se je namreč skazilo, tako da bi lahko odpovedale plavajoče pregrade, ki ščitijo obalo pred nafto. Reševalci pa vseeno upajo, da bodo prevladali severni vetrovi, tako da bo nesnago odpihalo na odprto morje. Nedeljsko trčenje je ne glede na morebitno krivdo že sprožil polemike. Opozicija obtožuje Thatcherjevo in njeno vlado, da je s klestenjem sredstev za obalno stražo v bistvu omogočila take nesreče, kot je bila nedeljska. Prav tako se stopnjujejo zahteve o reviziji britanske energetske politike. Prav tako so vse glasnejši glasovi, ki zahtevajo nov sodobnejši pravilnik za plovbo skozi Rokavski preliv, ki je ena najgostejših pomorskih prometnic sveta. Na sliki (telefoto AP): liberijski tanker Phillips Oklahoma po trčenju s tankerjem Fiona se je vnel LONDON — Na Zemlji nam ni prav dobro? Najbrž zato, ker nas je preveč in ker se vsi preveč udobno počutimo v avtomobilih in avtobusih- Do tega »revolucionarnega« spoznanja so se pred kratkim dokopali britanski zeleni, ki so ugotovitvam dodali še nekaj konkretnih nasvetov za bistveno izboljšanje sedanjega neznosnega stanja. V četrtek, ko se bodo prvič sestali na vsedržavnem kongresu v Wolver-hamptonu, bodo iz cilindra potegni kar dve rešitvi: Britanci naj se ne razmnožujejo preveč, bencin pa bi m°T li podražiti do take mere, da bi P°st.0 luksuzni artikel dostopen izkljn strastnim privžencem avtomobila. Zeleni so ugotovili, da bi se mora}i Britanci zadovoljiti z enim saI7,L. otrokom, za 25 milijonov manj PreD valcev pa bi Velika Britanija že v v liki meri rešila vprašanje onesnaz^ nja narave. Manj ljudi pa bi bi seve pomenilo tudi zaostajanje razvoj . predvsem industrije, kar bi tudi Pr)P moglo k zmanjšanju strupenih p‘in v zraku. Velike težave z vzdrževanjem zelenih površin v mestih RIM — V velikih mestih je drevje vedno bolj ogroženo, občinska podjetja, ki so zadolžena za vzdrževanje mestnih zelenic, pa vse težje opravljajo svojo nalogo. Stroški so veliki, primanjkuje pa tudi usposobljenega osebja. Najbolj »zelena« med velikimi mesti sta Turin in Bologna, ki imata največ zelenja na kvadratni meter in na prebivalca, na zadnjih mestih pa so Palermo, Bari, Genova in Neapelj. Nekje vmes sta Rim in Milan. Povsod se srečujejo s pomanjkanjem osebja, ki je zadolženo za vzrževanje teh mestnih pljuč. Tako imajo v Turinu 270 vrtnarjev, ki morajo skrbeti za 1300 hektarjev zelenic. To je občutno premalo in morajo zato za nekatera dela najeti specializirana podjetja. Podobno je tudi v drugih mestih in v Palermu 350 občinskih vrtnarjev skrbi za približno 300 kilometrov drevoredov in za vse parke in občinske vrtove. Sicilska prestolnica pa mora vse to zelenje letno »oživljati« s skromnimi 220 milijoni lir, kar je smešno nizka vsota v primerjavi s 3 milijardami. likor jih za vdrževanje zelenja namenijo v pol šem Bocnu. ... 0a v mest* P. Velik problem za zdravje dreves predstavlja tudi vse večja onesnaženost. Smog 0-tomobilski plini grozijo, da bodo že v kratkem ^eka-li zeleno bogastvo po mestih. Zanimivo je, da ^ tere bolezni drevja pripisujejo svetovnim ^ _Jnarn, Tako naj bi 2. svetovna vojna prinesla rak p*a 1. svetovni spopad pa naj bi razredčil ciprese.