TRGOVSKI UST
časopis ase trgovino, industrijo in oisrf.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za !4 leta 45 Din, »aesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani.'
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.
LETO IX.
Telelon St. 552.
jJUBLJANA, 13. novembra 1926.
Teieion št. 552.
ŠTEV.' 133.
l)f. F. Windischer:
Stanovanjsko vprašanje.
Kdor danes razpravlja o stanovanjskem vprašanju, se giblje v občutljivem okolju. Pred seboj ima tri velike skupine: Hišne posestnike, ki sp polni nevolje, ker imajo dolgo dobo trdo vezane roke. Hišne najemnike, katerih velik del ščiti še zakon in jim tudi po dopustnem povišanju še priznava ugodnostno najemščino. Nesrečno skupino tistih, ki so brez stanovanja in si žele izboljšati neljub položaj. Cim dalje smo od vojne in čim bolj napredujejo normalne prilike, tem težje je najti zadovoljivi izhod iz dobe zaščite v slobodno razpolaganje s stanovanji. Nedavno smo v naši državi dobili nov stanovanjski zakon, kateri napoveduje za november 1. 1927 konec stanovanjske zaščite. S tem dejstvom je treba računati in se pripravljati na položaj, ki nastopi prihodnje leto ob Vseh Svetili. Rešitev vprašanja po novem našem stanovanjskem zakonu je dejansko drzen poizkus in je tu in tam resen dvom, ali bo ob napovedanem terminu mogoče praktično izvesti trdo določilo zakona. Tmeti je pa treba pred očmi, da je pri nas mnogo odločnosti v takih vprašanjih, pa je dobro vsled tega, da pogledamo tudi grenki resnici v obraz. Zle posledico bi moglo roditi, ako bi se lahkoverno zanašali, da ob danem roku vendar ne pride do uresničenja zakona, ki ustvarja bistveno druge prilike. Ko pride zakon do veljave in nastopi slobodno razpolaganje s stanovanji, je na vsak način računati s tem, da pride do velikih izprememb. Poznavalci dejanskih razmer so mnenja, da- bo velikih in večjih stanovanj dovolj na razpolago, ker je razmeroma šibka plast listih najemnikov, ki zmorejo visoke najemnine, recimo do zlate paritete. Krog takih stanovanjskih interesentov bo v naših prilikah celo še manjši, ker gospodari gospodarska kriza in dohodki v obče padajo. Mnogo najemnikov, ki trna jo danes stanovanja iz različnih razlogov večja nego odgovarjajo njihovim dohodkdm, bo po sili razmer prisiljenih, da se utesne glede svojih stanovanj. Vse pa tako kaže, da hišni posestniki ne bodo doživeli uresničenja svojih pričakovanj glede dosežne najemnine tudi ob času slobod-nega razpolaganja. Marsikateri bo razočaran in bo vesel, da dobi dobrega najemnika, pa bo treba popustiti od pretiranih zahtev. Kakor je bilo vedno tudi v normalnih prilikah in je tudi v deželah, ki niso bile v svetovni vojski, je treba računati z dejstvom, da bo posebno veliko povpraševanje za mala in majhna stanovanja. Na vsak način bo likvidacija starega položaja prinesla mnogo pojav, katerih si pregoreči lastniki niso obetali. Prazne hiše pa nikdo ne želi imeti.
Predvidno in umestno je, da pospešujemo in poživljamo graditev novih stanovanjskih objektov kar le mogoče. Pri tem je v interesu stvari same, da se velike občine drže praktične smeri in skušajo za obseg svojega ozemlja doprinašati k zboljšanju položaja. V Ljubljani je dejansko zadnje čase gradbena delavnost precej živahna in bi se reklo delati krivico naši največji občini, ako bi zanikali ali prezrli dejstvo, da se je v stanovanjskem pogledu mnogo storilo. Velikih stanovanjskih poslopij, takozvanih najemninskih kasarn, se dejansko ne zida. Take stavbe so redka prikazen, ker zlasti manjka podjetnosti privatnega kapitala. Mestna občina sama pa je mno-
go storila in tudi privatna podjetnost je hvalevredna, samo da po sili dejanskih razmer gradi majhne stanovanjske objekte. Težava za stanovanja, želja po neodvisnosti, pa tudi dokaj živahno razpravljanje stanovanjskega vprašanja zanaša zanimanja med ljudi in jih navaja, da gradijo. Koristno in hvalevredno je tudi prizadevanje tistih, ki so se združili v zadruge v ta namen, da pridejo do težko pogrešanega stanovanja. Dasi je dejansko precej novega razpoloženja še za graditev stanovanjskih hiš v krogu zasebnikov, v krogu zadrug in tudi na strani mestne občine, je vendar dobro in potrebno, da se resno razmišlja in skrbno pripravlja akcije in podjetja, katera vodijo, do čim živahnejše gradbene delavnosti v naših krajih. Ob vsi dobri volji občine, zasebnikov in 'stanovanjskih zadrug je v očigled dejstva, da je blizu nevarni termin, ko nastopi po sedanjih predpisih zakona sloboda za hišne posestnike, prav posebno umestno, da se razmišlja o tem, kako bi bilo dobiti in zbrati potrebna večja sredstva za namene fonda, kateri bi omogočal postaviti stanovanjska poslopja v najbližji bodočnosti za velike potrebe, ki jih imamo. Pretiranih programov in preveč tveganih načrtov je v današnjih težkih časih treba se izogibati. Ali je na drugi strani vendar neodložno potrebno, da se računa z novimi težkimi prilikami in pravočasno v mejah praktične izvedljivosti misli na graditev stanovanj v večjem obsegu po določenem načrtu. V tem pogledu gre velikim občinam vodilna vloga. One morajo biti
temelj in oporišče za take akcije, če naj bodo zadostno velikopotezne. Izkrvaveti pri tem občine ne smejo in je krivo zahtevati stanovanja po nemogoče nizki ceni. Od realnosti se ne kaže odmikati. Velikim občinam pa je vendar mogoče dokaj koristnega napraviti in se pri tem okoristiti tudi prispevkov iz raznih fondov, kateri so se nabirali za slične svrhe. Iz normalnih svojih dohodkov bo najboljše vodena občina težko mogla dati na razpolago dovolj velika sredstva. Misliti bo pač treba na ustanovitev in na nabiranje gotovega fonda po določenem načrtu in programu ter iskati v izrednih prilikah za ta fond posebnih virov. Samo z dobrovoljnostjo in prostovoljnostjo ne bo šlo in treba bo odločiti se za ukrepe in sklepe, kateri bodo omogočali pritegniti k prispevanju tudi tiste, ki bi sami od sebe ne bili pripravljeni za prispevke takemu fondu. V tem pogledu je bil že govor o različnih načrtih in predlogih, katerim ne gre kratkomalo odrekati izvedljivosti in zdrave zamisli, marveč je edino pravilno, da se jih vzame v resen pretres in jih prikroji tako, da ne bo v praksi nezmagljivih trdot. Kakor pa razmere pri nas stoje, je na vsak način, če hočemo ostati na realnih tleh, ome- J jiti taka stremljenja in taka podjetja na i ozemlje posamezne občine. Občina kot taka ima tudi legitimacijo za to, da trka s svojimi zahtevami za tako akcijo pri državi in pri fondih, ki so v njeni upravi. Ob dobri volji, ob stvarnosti in resnosti bo marsikaj zmoči, samo moramo v tem vprašanju najresnejše perečnosti odložiti vsako demagogijo.
ANKETA O BORZNEM ZAKONIT.
V Zbornici za trgovino, obrt in indu- j strijo v Ljubljani se je vršila v četrtek, j ue 12. t. m. anketa o načrjii borznega za- i kona. Anketo je otvoril zbornični predsednik g. Ivan Jelačin ml., povdarjajoč, da tiči glavna hiba načrta v določilu, po katerem bi se smelo, ako se načrt uzakoni, trgovati z valutami in devizami samo na borzah v Zagrebu in Beograd.u. Napeti je treba vse sile, da se to določilo iz načrta izloči. Preči ta) a in odobrila se je nato tozadevna spomenica, že poslana od zbornice na inicijativo borznega upravnega sveta vsem merodajnim faktorjem. Predsednik Zveze industrijcev g. D. Hribar je v izčrpnem govoru naglasa 1, da pomeni določilo, po katerem bi bilo prepovedano, da se da ljubljanski borzi za blago in vrednote koncesijo za trgovanje z valutami in devizami, skrajno preziranje gospodarskih interesov Slovenije. Proti- takemu preziranju moramo odločno protestirati. Izvajanjem se je pridružil predsednik Društva denarnih zavodov gen. ravnatelj Tykač, ki je povdar-jal, da zahtevajo odlični interesi, tako gospodarskih kakor konsumentskih krogov Slovenije, da se dovoli ljubljanski borzi čimprej trgovanje z devizami in valutami. Sledila je nato po poročilu tajnika dr. Plessa debata o posameznih točkah načrta. Debate so se udeležili gg. gen. ravnatelj Tykač, _ravn. di. Slokar, D. Hribar, dr. F. Windisclier, dr. Dobrila, dr. Golia, Knez. Zaključke ankete bo zbornica predložila ministrstvu trgovine in industrije*.
EKSPORTNO ZAVAROVANJE V AVSTRIJI.
Študijski odbor za vprašanje eksport-nega zavarovanja v Avstriji je na seji odobril predlog tehniškega odbora in je obenem določil temeljne obrise te nove kupčijske vrste. Kreditno zavarovanje bo vodila akcijska družba, ki se bo pečala
samo s tem in z nobenim drugim zavarovanjem. Višina delniške glavnice znaša 5 milijonov šilingov. A kupčije z Rusijo niso v tem načrtu.
BORZNA SODIŠČA NA OGRSKEM.
Borzni krogi zahtevajo reformo delovanja borznih sodišč. Posamezni senati so z delom preobloženi in ostaja zmeraj več zaostanka, tako da je ravnateljstvo borze uvidelo potrebo reforme. Člani borze zahtevajo, da se poleg mož gospodarskega življenja pokličejo v posamezne senate tudi juristi in želijo, da poleg borznih svetnikov oddasta pri razsodbi svoj glas tudi dva sodnika ali dva druga poklicna jurista.
ANGLIJA IN ŽELEZNI KARTEL.
Ravnatelj londonske industrijske zveze jekla in železa Sir Laker je govoril te dni o vprašanju kartela za angleške producente. iTimes« proročajo, da je dejal: »Glavno vprašanje je, če se bodo angleški producenti priključili evropski ali ameriški skupini. Boljše je, da bi se priključili ameriški skupini, ker ima Amerika dosti dela s preskrbo ogromne domače porabe in bi torej za eksport ne prišla toliko v poštev.«
ZBOLJŠANJE OGRSKEGA GOSPODARSKEGA POLOŽAJA.
Brezposelnost gre stalno nazaj; v lanskem septembru je znašalo število brezposelnih 26.600 oseb, v letošnjem avgustu 24.300, v septembru pa 21. 330. Trgovina si je opomogla. V avgustu je bilo 139 insolvenc, v septembru samo še 103, in sicer 15 konkurzov in 88 prisilnih poravnav; v januarju je bilo še 359 insolvenc, od sedaj naprej stalno padajo. V poštni hranilnici so naložili v septembru 170 milijard kron, izplačali so jih 150 milijard; skupna naložba v poštni hranilnici je znašala ria koncu septembra 2408 milijard kron.
Program za zgradbo novih železnic v Sloveniji.
Kakor smo že poročali, se vrši dne 2. t. m. pri prometnem ministrstvu v Beogradu konferenca, ki naj določi program za zgradbo novih železnic v naši državi za dogledno bodočnost in razpravlja o kritju gradbenih stroškov.
Na konferenco so povabljene vse gospodarske korporacije iz naše države, med temi tudi Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, ki je dne 11. novembra I. I. sklicala interesente na pred konferenco, ki se je ob častni ude<-ležbi vršila v • posvetovalnici Kranjske hranilnice.
Predkonferenco je vodil p rov. zbornični predsednik g. Jean Schrey, ki je uvodoma pozdravil vse navzoče, imenoma zastopnike velikih županov ljubljanske in mariborske oblasti in železniških direkcij v Ljubljani in v Zagrebu ter naprosil zborničnega tajnika g. Mohoriča, da poda poročilo.
G. M o h o r i č poda historiijat dosedanjih prizadevanj za gradbo novih železnic v povojni dobi, posebno izza zadnje velike železniške konference, ki se je vršila 1. 1920 v Beogradu. Prilike so se izza tega časa izpremenile in takrat določeni program je treba revidirati. Od prog, hi jili predvideva železniški program iz leta 1020, se je zgradila ^samo proga Ormož—Murska Sobota, doČim se gradba proge Krapina—Rogatec nahaja še v študiju in se bo kredit, določen za to progo, porabil v druge namenei. Za Slovenijo je v prvi vrsti potrebno, da se pregradi postaja Zidani most in rekonstruira proga Zidani most—Zagreb— Beograd, dolenjske železnice pa, ki predstavljajo izhodišče srednje Evrope na Kvarner, pa je treba pretvoriti v glavno prOgo II. vrste.
V nadaljnjih izvajanjih je poročal v> študijah višjih železniških uradnikov ing. Vaškoviča in načelnika Milenkoviča o železniškem programu naše države. Vaškovič se v svoji knjigi zavzema za proge Št. Janž—Sevnica in za zvez« Slovenije z morjem preko Broda-Moravic, dočini smatra Milenkovič, da moramo vpoštevati tudi progo Rakek—Reka na italijanskem ozemlju, ker meni, da se mora meja v doglednem času v toliko iz-premeniti, da pride ia proga v našo upravo.
Končno omenja g. Mohorič tudi načrta za kritje gradbenih stroškov, glede katerih so -mnenja deljena. Dočim zastopajo eni stališče, da so pogoji za posojilo, katero se nam ponuja iz Južne Amerike, pretrdi in da bi naj izkušali stroške pokrili z notranjim posojilom, so drugi zopet mnenja, da brez zunanjega posojila ne bo mogoče izvesti železniškega programa. Milenkovič je na primer v svoji študiji mnenja, da naj bi se stroški pokrili s prisilnim notranjim posojilom, katerega naj bi podpisal proti 8% za dobo 50 let vsak davkoplačevalec toliko, kolikor plačuje neposrednega davka.
O poročilu se je razvila živahna debata. Prvi je govoril pomočnik direktorja državnih železnic v Ljubljani gosp. ing. S c h n e 11 e r , ki je poudarjal, da mora biti vodilna misel našega železniškega programa povečanje kapacitete sedanjih prog. V teni oziru prihaja v prvi vrsti v poštev proga Zidani most—Beograd, ki v sedanjem stanju ne ustreza izpreme-njenini prilikam. V drugi vrsti šele se moramo brigali za graditev zvez že obstoječih prog in za graditev transverzalnih prog. Za najnujnejše smatra zgraditev proge Št. Janž-Sevnica in Kočevje—reška proga. Glede zadnje smatra, da naj bi šla preko Broda-Moravic, dasi priznava da je teren na območju te proge precej
slab. Predno se odločimo za emo ali drugo graditev zveze na retsko progo, moramo poznati vse detalje. Odločitev, katera zveza naj se izvede, naj se pridrži posebni tehnični komiisji. Po njegovem mnenju je za interese Slovenije važna tudi proga Varaždin—Koprivnica in Bihar —Zrmanja, da bi ne tekla po ozemlju Slovenije.
Nato je podal daljše poročilo pomočnik direktorja državnih železnic v Zagrebu g. ing. Klodič, ki uvodoma poroča o poteku analogne predkonference v Zagrebu. Jadranska železnica Split—Beograd, za katero se zavzemajo južno-ame-riški izseljenci, hi stala okoli 80 -milj. dolarjev. Vprašanje je, ako nam kaže graditi to železnico, kajti namesto nje bi mogli z istimi stroški zvezati Slovenijo z morjem, graditi unsko železnico in progo Sarajevo—morje. Govornik je nato obravnaval gradbo zveze Slovenije z morjem in se izrekel proti zvezi preko Broda-Moravice, ker je teren ob tej trasi tako nesiguren, da nikakor ne kaže ri-skirati gradbe. Končno je g. ing. Klodič apeliral na solidarnost, kajti le če bomo nastopali s svojimi zahtevami solidarno, smemo upati na uspeh.
Dvorni svetnik g. dr. Stare kot zastopnik velikega župana mariborske oblasti naglasa, da je Slovenija v svojih gospodarskih interesih enotna. Obe slovenski oblasti trpita, ker nimati pravega dohoda na morje. Mariborska oblast ima ves interes, da se ji čim preje oni goči krajša in pripravnejša zveza z morjem. Specijelno pa ima interes tudi na graditvi proge Pragersko — Rogatec -Krapina, ki bi pot v Zagreb izdatno skrajšala, in na graditev proge Rečica na Paki—Kamnik. Za vzhoden del mariborske oblasti bi bila važna tudi železniška zveza Varaždin—Koprivnica.
Zbor. tajnik g. Mohorič poroča na to, da sta došla na predkonferenco dva brzojava iz Gornjega grada, ud srezkega poglavarja in od načelnika okrajnega zastopa, ki se zavzemata za graditev proge Rečica ob Paki—Gornji grad.
Nato je prof. ing. Hrovat v daljših izvajanjih naglašal potrebo, da so naša prometna politika usmeri v en sistem in da se vsaj nove železnice gradijo po enotnem sistemu. Pozornost je treba posve- j čati tudi v gornjem ustroju in v splošnem prenehati s »sparsistemoni: pil grad hi novih železnic. Proga Jesenice—Niš, po kateri gre mednarodni promet, naj se gradi dvotirno, na njo pa zvežejo naša pristanišča.
V imenu udruženja inženjerjev sekcije Ljubljana je podal izjavo ing. K a v -č i č. Udruženje zahteva za prvo etapo glavno progo Kočevje—Črnomelj—Lutko vdol—-Moravi-ce. Istočasno naj se gradi progo Št. Janž—Sevnica. Za drugo etapo priporoča graditev proge Novo mesto— Brežice—Pragersko. Graditev proge Krapina—Rogatec in Varaždin—Koprivnica Udruženje ni vzelo v program, ker je to storilo že zagrebško Udruženje.
G. S c h i' e y poudarja nujnost proge Krapina—Rogatec, ki je že trasarana, kar je veljalo že ogromne denarje, vendar pa se vedno bolj čujejo glasovi, da se ta proga ne bo gradila, češ- da se je za njo dovoljeni kredit porabil v druge s vrhe.
Na to je podal izjavo zastopnik velikega župana ljubljanske oblasti g. vladni svetnik G rassel i, ki se izreka za že uzakonjene proge. V istem smislu so oddali svoje izjave tudi zastopnik Kmetijske družbe ing. Lah, zastopnik Delavske zbornice g. U r a t n i k in zastopnik rudarskega glavarstva g. ing. P e h a n i, ki je iz rudarskega stališča priporočal graditev prog Krapina—Rogatec—Pragersko in Kamnik—Rečica ob Paki.
Zastopnik mestne občine ljubljanske g. dr. F u x se izreka za zvezo Slovenije z morjem, v ostalem pa vztraja na izjavi, katero je podal na svoječasnem sestanku interesentov v Novem mestu.
Zastopnik Zveze industrijcev v Ljubljani g. dr. G o l i a izjavlja, da smatra Zveza za nujno potrebno, da se popolni glavna proga in da se zveže Slovenijo z morjem, po katerem načrtu, naj se to izvrši, naj se pa odloči na konferenci sami, ki se bo vršila v. Beogradu. Po njegovem mnenju ne gre, da bi načrt, ki predvideva zvezo preko Broda, pustili kratkomalo pasti.
Zastopnik Trboveljske premogokopne družbe g. Piš lat se ne izreka za na-
beu načrt. Družba inia edino interes, da dobimo najkrajšo in najcenejšo zvezo z morjem.
Zbornični član g. Lenarčič je na to v daljših izvajanjih obravnaval finančno stran železniškega vprašanja. Poudarjal je da imamo interes na dobrih železniških zvezah. Pri tem pa ne smemo misliti samo na nove gradbe, ampak v prvi vrsti na to, da spravimo v poraben stan, kar že imamo. Šele ko bodo naše že obstoječe proge res poralnie, bi smeli misliti na gradbo novih prog, če borno imeli za to na razpolago potrebna sredstva. Mislili pa moramo še preje, da uredimo naše državno gospodarstvo, ki ni ravno vzorno. Kjer nastopa država kot podjetnik, skoro povsod izkazuje deficit. Po njegovem mnenju bi bil železniški promet v privatnih rokah veliko boljši.
Na to je podal zbornični tajnik g. Mo-uorič kratek resume, v katerem se je dotaknil tudi finančnega vprašanja in vprašanja lokalnih železnic, katere je država ob prevratu vzela v eksploatacijo.
Po njegovih izvajanjih je govoril še ravnatelj Zadružne zveze g. A v senek, ki se je pečal s finančno stranjo železniškega vprašanja. Glavno je, da se jenja
z dosedanjim načinom pokrivanja investicijskih stroškov iz tekočih sredstev. Za gradbo železnic nimamo doma materi-jala. Od gradbenih stroškov za nove železnice odpade približno 40% na mate-rijal, ki ga nabavljamo v inozemstvu. V interesu naše plačilne bilance moramo torej stremeti za tem, da \?saj en del gradbenih stroškov pokrijemo z inozemskim posojilom. Pogoji za zunanje posojilo so sedaj trdi. S smotrenim gospodarstvom si moramo šele pridobiti zaupanje inozemstva. Zunanji kapital nam je ne-obhodno potreben, sme se mu dovolili vpliv na gospodarstvo, ne sme se mu pa dovoliti, da preveliko zasluži. Da si pa pridobimo zaupanje inozemstva, se mora predvsem likvidirati vprašanje naših lokalnih železnic.
Sklepno besedo je imel zboru, tajnik g. Mohorič, ki je med drugim omenjal, da se imamo samo požtrvovaluosti našega prometnega osobja zahvaliti, da naš promet vsaj toliko še fuukcijonira.
Nato je zborn. prav. predsednik gosp. Sehrey zaključil konferenco z zalivalo na navzoče in zagotovi, da bo zastopnik zbornice pri prometni konferenci v polni meri tolmačil vse i/.nešene zahteve.
Razdelitev kvot surovega jekla.
Iz Luksemburga javljajo razdelitveni načrt produkcijskih kvot za dežele, udeležene pri Mednarodnem jeklenem kartelu. Razdelitev kvote zahteva že zato kompliciran načrt, ker se delež posameznih dežel pri spremembi skupne produkcije kartela ne izravna
samobsebi, temveč neenakomerno koleba po predpravicah, dodeljenih različnim udeležnikom. Sledeča tabela kaže udeležbo posameznih držav v odstotkih, pri čemer je skupna produkcija računana v 100 tonah.
Nemčija
Francija
Belgija
40.45 % 31.89% 12.57%
Luksemburška 8.55%
Saarsko okrožje 6.54%
Sešteli smo odstotke in se ne ujemajo čisto na 100, zlasti ne tretja vrsta; sicer pa stotinke itak ne pridejo dosti v poštev. Opetovano smo v Trgovskem listu pisali o osnovni produkcijski množini in kako se bo z leti stopnjevala. Tedaj so mislili na pristop srednjevropskih dežel, Švedske itd., in so pustili med naračunjeno in med možno produkcijo velik presle-
ojuca
"Ma/ranchSm
Enrilo
Splošno priljubljen
Ravni nadomesteR,
oRusen i cenen.
Dobiva se v vsoti
dobro asorllranlO Roloni/alnifi trgovina&.
26.287	27.287	28.2887	29.287	32.000
40.75%	41.57%	42.94%	43.17%	43.17%
32.16%	31.98%	31.29%	31.18%	31.18%
12.21%	11.87%	11.60%	11.60%	11.56%
8.60%	8.52%	8.33%	8.30%	8.30%
6.28%	6.08%	5.84%	5.78%	5.78%
prvega sodišča, da je tožencev sin V. imel samo pooblastilo, sklepati v mlev-skih izdelkih, ne pa v žitaricah in še to le s pridržkom odobritve sklepa s strani toženca samega. Ta ugotovitev pa nima pomena glede na pravni posel, ki ga je V. sklenil za toženca s tožečo stranko. Po sprejetih dokazih je V. lastnoročno izpolnil obrazec sklepnega pisma in stranki sta edini v tem, da se je V. tedaj nahajal kot tožencev pooblaščenec na kupčijskem potovanju za toženca in da je pokazal polno knjigo sklepnih pisem v namenu, da izkaže svojo legitimacijo; ta sklepna pisma so bila vsa podpisana po njem. I)a bi se bilo pri tem govorilo o vsebini pooblastila V.-jevega ali da bi V. bil pokazal pooblastilno listino, prilogo 12, tožnici ob sklepu, toženec niti ne trdi. Upravičeno je torej tožnica imela V.-ja za toženčevega potnika po čl. 47 in 49 trg. zale. Po teh določbah je pa bil V. po zakonu pooblaščen skleniti za toženca tudi kupčijo v žitaricah in brez ozira na dani mu pridržek toženčeve naknadne odobritve. Saj spada tudi prodaja žitaric v obrat toženčevega podjetja. Po zakonu je torej V. bil pooblaščen skleniti to pogodbo obvezno za svojega očeta, toženca. — Ker je pa prvo sodišče nadalje pravilno ugotovilo, da se je tedaj dogovoril za veljavnost tega sklepa še poseben stvarni pogoj (bančne garancije), ki se pa ni uresničil, je zavrnitev tožbenega zahtevka vendar opravičena in v stvarnem ter pravnem pogledu zakonu ustrezna.
Revizijsko sodišče je revizijo zavrnilo, toda ni se izreklo v vprašanju pooblastila, ker tega vprašanja toženec v reviziji ni več pokrenil.
R. St.
dek, ki naj bi ga izpolnile na novo pristopajoče države. Belgijska poročila pa pravijo sedaj, da je vsled popolnega izostanka angleške produkcije sklenil kartel, da se takoj sedaj I začne z maksimalno produkcijo 32 mi-! lijonov ton. V ta namen je sklicana sedaj konferenca. Kajti, če pristopijo nove države, bo treba maksimalno produkcijo spet dvigniti.
HSUODHAf t
y?,f
X
Us-'
THAOe MARK
Ako piješ „BuddhaMJaj, vživaš že no zemlji roj!
Omejeno pooblastilo, ki ga pa pooblaščeni trgovinski potnik ne upotrebi.
(Iz sodne prakse.)
Dobavna pogodba za pšenico se je za toženca sklenila po njegovem sinu pooblaščencu, ki je tudi sklepno pismo podpisal. Ker toženec pogodbe ni izpolnil, ga je tožil pogodbeni nasprotnik za odškodnino. Tožbenemu zahtevku se je toženec uprl iz dveh razlogov: njegov sin je bil pooblaščen samo za mlevske izdelke in še to samo s pridržkom toženčeve odobritve, za pšenico zavezati ga pa ni imel pooblastila; brez ozira na to pa je sklep tudi bil sklenjen še z nekim posebnim stvarnim pogojem, ki se pa ni uresničil.
Po sprejetih dokazih je pravdno sodišče tožbeni zahtevek iz obeh razlogov zavrnilo. Glede sina pooblaščenca, kar nas tu zanima, je navedlo te-le razloge:
Toženec je prigovarjal, da je imel , sin V. strogo pooblastilo, kakor ga j kaže pooblastilna listina v prilogi 12. : in da tudi ni smel brezpogojno delati *
sklepov, ampak le s pridržkom toženčeve odobritve. Tožnica pa je trdila, da je bil upravičen brezpogojno sklepati in da je torej po tem sklepu toženec obvezen. — Po dokazih je ugotovljeno, da je toženčev sin V. imel samo pooblastilo, delati sklepe v mlevskih izdelkih, ne pa tudi v žitaricah in še to samo s pridržkom odobritve s strani toženca. Toženčev sin V. je torej prekoračil svoje pooblastilo, ko je sklenil sklep, ki je dal povod za tožbo. Tako prekoračenje pa za tc>-ženca ni obvezno v smislu §§ 1009 in 1016 o. d. z. in v smislu čl. 52, 55 in 298. trg. zak. Če je nastala tožnici iz tega sklepa, t. j. radi njegove neizpolnitve kaka škoda, se sme držati samo prekoračitelja pooblastila, v smislu teh zakonskih določb, ne pa toženca. Toženec bi bil po tem sklepu obvezen le, če bi bil ta sklep naknadno odobril. To pa se ni zgodilo in tega tudi tožeča stranka sama ne zatrjuje. Tudi si toženec iz tega sklepa ničesar ni v svoj prid obrnil (§ 1016 o. d. z.).
Prizivno sodišče je sicer zavrnilo priziv in je potrdilo prvo sodbo, toda glede pooblastitve se je izreklo nastopno: Pravilna je sicer ugotovitev
Industrija.
Nemški papir bo padel. Papirna komisija zveze nemških časniških založnikov in zveza tovarn za izdelovanje časniškega papirja sta se pogajali o enotni ceni časniškega papirja od 1. januarja 1927 naprej. Pogajanja so se definitivno razbila.
S teni je zopet ustvarjen predvojni položaj z vsakokratnimi pogajanji med založniki in dobavitelji. Ker je sedaj časniškega papirja na trgu preveč in ker je Italija šele sedaj zvišala zlato carino za papir, ki bo otežkočila izvoz nemškega časniškega papirja v Italijo, je račjima ti s tem, da bo padla po 1. januarju cena papirja celo ped 29 fenigov za kilogram, kojo svo-to so že založniki sami ponujali. Ta vest prihaja iz Berlina.
Angleži in Nemci. Drugi sestanek angleških in nemških industrijalcev, ki so se pred par tedni sestali v Romseyu, se bo vršil v aprilu 1927, in sicer skoraj gotovo v kemični tovarni nemškega tajnega svetnika Duisberga. To je nekaj drugega kakor pregovori, ki se bodo vršili v začetku decembra v Londonu med zastopniki državne zveze nemške industrije in med odnosno angleško organizacijo, Federa-tion of Britsch Tndustrv. Obojno ima pa značaj iskanja ožjih stikov in informacije, pogovorili se bodo o različnih organizacijski praksi industrije.
Kmetijska tovarna sladkorja v Jugoslaviji. V Bari Slivcu se je vršilo v nedeljo polaganje temeljnega kamenja za zgradbo sladkorne tovarne producentov sladkorne pese. Nova akcijska družba je zasnovana za zadružnem temelju. Vsak producent sladkorne pese je podpisal šest delnic za katastralno oralo. Družba ima namen, da zlomi kartel sladkornih tovarn in da dobi za producente sladkorne pese boljše prodajne možnosti'. Kapaciteto tovarne računajo na deset vagonov na dan. Oprema tovarne je preračunjena na 8 milijonov dinarjev. Doslej je> vplačanih 5 milijonov dinarjev delniške glavnice.
Industrijska poročila iz Rusije. Iz Moskve prihaja vest, ki zna pomeniti v svetovnem gospodarstvu velikansko spremembo. Lani so ob robu mesta Solikamsk vrtali in so odkrili ogromne množine
kalija, ki pokrivajo prostor ver kot 40 1 kvadratnih kilometrov in ki ležijo samo 100 metrov pod površino. Po dosedanjih cenitvah so ta nahajališča najvažnejša za ■ onimi pri Stassfurtu na Nemškem. Skladišča so ob bregu reke Kajne; ta je plovna in je zato transport kalija do Leningrada mogoč po vodni poti. — Produkcija glavnih panog državne industrije v Sovjetski uniji v okvirju najvišjega narodnogospodarskega sveta SSSR je bila v gospodarskem letu 1925-26 večinoma zelo večja kot v letu 1924-25. Skupna vrednost industrijske produkcije (izvzemši sezijsko produkcijo) je znašala 1. 1525-1926 3.556,432.000 predvojnih rubljev, 1.
1924-25 pa 2.559,925.000; to pomeni prirastek 38.94%. Število delavcev se je dvignilo od 1,726.915 na 1,944.401, torej za 12,59%. Rusi pravijo, da so dosegli vso to z lastnimi sredstvi brez pomoči inozemskega kapitala. — V preteklem gospodarskem lelu so prodali Rusi okoli
150.000	ton železne rude v inozemstvo, leto prej pa 1 M.000 ton. Znižanje eksperta si razlagajo z znižanjem produkcije litega železa v nekaterih evropskih državah, ki torej niso potrebovale toliko surove rude. Sicer se je pa v zadnjih tedni h eksport zopet dvignil; pred avgustom je znašala mesečna povprečnost eksperta 12.500 tou. v avgustu jih je bilo 16.000, v septembru pa 19.000. Ne beremo ničesar, kako je sedaj 7. onimi odkritji železa-v kurski guberniji, 'o katerih se je toliko govorilo.
Kartel lima. Vemo že, da’ so one evropske države, ki izdelujejo lim, imenovale študijsko družbo, ki naj preiskuje pogoje za evropski kartel lima. Študijska družba ima 108 glasov, ki se takole razdelijo: po 16 glasov imajo Nemčija, Francija, Anglija in Italija; po 4 Avstrija, Ogrska, Češkoslovaška, Poljska. Belgija, Holandska, Španska, Švica in Runutnija; po 2 glasova Danska, Švedska, Jugoslavija, Latvija in Litva. — Tu nekaj ni prav; če glasove seštejemo jih je 110; morda sta Latvija in Litva skupaj. — V posameznih državah si razdelitev glasov uredijo tovarne lima med seboj. Vodstvo družbe ima odbor, ki obstoji iz zastopnikov Francije, Anglije in Nemčije.
Denarstvo.
Kupna moč lire se je radi zboljšanja valute v zadnjem času popravila, in sicer se je dvignila v oktobru od 14.64 na 15.28, tako, da se je lira približala vrednosti, ki jo je imela v začetku leta 1926. Naslednja preglednica kaže spremembe, ki jim je bila podvržena kupna moč lire v zadnjih letih in mesecih:
1913	(povprečno) .100.		
1922	(povprečno)	18.84	
1923	(povprečno)	18.67	
1924	(povprečno)	18.08	
1923	(povprečno)	15.50	
	1924	1925	1926
Januar	18 41	16.34	15.18
februar	18.41	16.03	15.27
marc	17.20	15.98	15.62
april	18.16	16.22	15.71
maj	18.30	16.1 \	15.55
junij	18.63	15.78	15.29
julij	18.35	14.97	14.78
avgust	18.31	14.60	14.46
september	18.29	14.79	14.64
oktober	17.76	14.89	15.28
novenmber	17.29	15.09	
december	18.85	15.14	
Avstrijsko mednarodno posojilo.			Začet-
kom decembra odpotuje sek		cijski	šef av-
strijskega financ, ministrstva dr. Schiller v Ženevo. Dr. Schiller se bo pogajal z odločujočimi osebami Društva narodov radi novega mednarodnega posojila za Avstrijo.
Zlati 20-dinarski novci. Ministrskega predsednika Uzunoviča je posetil direktor Narodne banke Novakovič ter ga obvestil, da je prispela v državo večja množina napoleoudrov po 20 Din, kovanih v Franciji. Vlada tega zlata ne bo dala v promet, marveč ga bo vporabila za izmenjavo z drugimi državami, posebno v kolikor bo imela poravnati račune v Avstriji.
Italijanski viseči dolg. Italijanski finančni minister Volpi je zasnoval načrt, ki ga imenuje on sam najdrznejši finančni manever mednarodnega denarstva. Gre> v bistvu za to, da bi se izplačal ves viseči italijanski dolg do leta 1936. Bo pa to petodstotno posojilo, imenovano »posojilo butarice šib« (butarica, sveženj —• fascio). Kolikor beremo bo posojilo pod prav ugodnimi pogoji.
Prava Italija. Lira se dviga, to vidimo povsod. In Italija pravi, da to dviganje
ni umetno, temveč da odgovarja naravnemu procesu ozdravljenja. Kdo pravi to? »Agenzia Stefani« in »Informazione della Stampa«. Prva je last finančnega ministrstva, druga je last ministrstva za notranje zadeve. Pri vsem tem pa kaže izkaz borze za september padanje bančnih in industrijskih akcij za ca 10%, uradna indeksna številka se je dvignila na 579, deficit v trgovskem proračunu znaša okoli 7 milijard. Državna policija šteje 143.000, milica (fašisti) 300.000 mož; vse to je treba obleči, plačali in oborožiti. 8. junija je izšla tajna odredba, ki prepoveduje objavljenje pravih izdatkov za armado. In res nikjer ne beremo, koliko se izda za zračno brodovje, koliko za transportna pota in koliko za opirali-šča brodovja. »Journal des Finances« pravi, da je v državnem proračunu izkazani plus poldruge milijarde pravzaprav minus 1 milijarde; nadalje nam pripoveduje, da drži industrijo samo dolarsko posojilo, in da insolvence v strahotnem številu naraščajo. Res je tako; leta 1922 je bilo na mesec 297 insolvenc, letos jih je 700. Tako se nam kaže .prava slika 1 tali je.
Davki in takse.
Davčna administracija v Ljubljani razglaša: V smislu člena 209 finančnega zakona za leto 1926/27 z dne 31. marca leta 1926, št. 172 (Uradni list z dne,28. aprila 1926, št. 39) se objavi, da je priredba rentnine za davčno leto 1926 gotova in tudi naknadno odmerjenih nekaj primerov za prejšnja leta. —	15	-	dnev-
ni rok za vpogled v odmerni izkaz se določa za čas od 16. novembra do 30. novembra 1926. Davčni zavezanci imajo pravico vpogledati v predpisanem izkazu le svojo davčno dolžnost (za druge le s posebnim poblastilom, kolkovanim s kolkom za 10 Din) pri mestnem magistratu v Ljubljani, ali pri podpisani davčni administraciji v Ljubljani, Breg šl. 6/11., soba 6, med navadnimi uradnimi urami in v zgoraj določenem času. Prizivni rok konča dno 15. decembra 1926. Prošnje za odmerno podlago so podvržene laksi 5 Din in prizivi taksi 20 Din.
Promet.
Zaračunavanje potnih taks v prometu z inozemstvo. Minister pošte in brzojava je podpisal naredbo, po kateri ekvivalent za obračunavanje poštnih taks v prometu z inozemstvom zniža na relacijo 1 zlati frank je 12 dinarjev (mesto dosedanjih 15 dinarjev), ki stopi v veljavo 1. januarja 1927.
Kupujmo in podpirajmo
domači izdelek, izvrstno
KOLINSKO CIKORIJO
RAZNO.
Kongres hmeljarjev. Poljedelci, ki se bavijo s pridelovanjem kmelja, so imeli v nedeljo kongres, ki se je vršil v Sivcu (Banat). Naloga kongresa je bila predvsem ta, da se preiščejo vzroki razmeroma nizke cene hmelja v Jugoslaviji v primeri s cenami v Nemčiji in Češkoslovaški.
Pogajanja med Nemčijo in Francijo za zbližanje. O pogajanjih za zibližanje med Francijo in Nemčijo se v zadnjih dneh ni slišalo mnogo in skoro se je zdelo, da so pogajanja prišla na mrtvo točko. V političnih krogih zatrjujejo med tem, da je bil v preteklem tednu storjen nov korak naprej na poti zbližanja med obema državama. Seveda ni zaznamovati ta napredek v vprašanju mobilizacije nemških železniških obligacij, ker je to vprašanje odvisno tudi od ratifikacije londonske in washingtonske pogodbe o ureditvi dolgov s strani Francije, pač pa je bil ta napredek storjen v drugem vprašanju, ki je tudi velike važnosti: v vprašanju razorožitve Nemčije. Ni več nikake tajnosti, da je Briand na zadnjem sestanku obrazložil Stresemannu, da je bilo treba s primernimi ukrepi in zagotovili pomiriti francosko javno mnenje, ki se še zmirom ne more prepričati, da bi Nemčija ne računala na revanšo. Stresemann je v glavnem pristal na to zahtevo. Nemške oblati in ministerijalna kontrolna komisija so
se v zadnjem času z veliko vnemo lotile dela in so podrobno proučile vsa sporna vprašanja, ki se nanašajo na razorožitev Nemčije. Spor glede sestave poveljeni-štva državne obrambe je bil že rešen. Rešeno je bilo tudi vprašanje utrjevanja Konigsburga. Nemška vlada je baje tudi pristala na to, da se reorganizira pruska žandarmerija in da se njena moč zniža na 1000 mož. Rešiti je nadalje tudi še v prašanje športnih in telovadnih organizacij, o katerih smatra, da imajo vojaški značaj. Kljub precejšnjim težavam pa prevladuje v berlinskih političnih krogih mnenje, da dobo vsa sporna vprašanja v doglednem času sporazumno rešena.
Stoletnica pariške borze. Pariška borza bo slavila še letos 100-letnico svojega obstoja, ki ji ga je zasigural že Napoleon. Sedanji prostori, ki zadostujejo za 2000 ljudi, so vzpričo ogromnega prometa postali premajhni in bo treba v najkrajšem času že itak ogromno stavbo še povečati.
Nemci in bolgarski tobak. Zastopniki bolgarske zadruge za pridelovanje tobaka Jurij Markov je pridobil več denarno močnih nemških tvrdk za udeležbo pri bolgarski tobačni produkciji. Kot proti-uslugo za kredite, ki jih bodo dali Nemci bolgarskim zadrugam, bodo le-te dobavljale svojo produkcijo neposredno nemškim tvrdkam.
Gospodarske vesti. Nemški statistični državni urad poroča, da je bilo v oktobru na Nemškem 485 novih konkurzov. Za Nemčijo ne preveliko število. — Milanska banka Aughiossola je priglasila konkurz; pasiva znašajo 5 milijonov lir, aktiva 4. — Izkaz češke narodne banke kaže 7. t. m. nazadovanje obtoka bankovcev za 277 milijonov Kč in dvig devizne zaloge za 41 milijonov Kč. Banke morejo lelos sladkorno kampanjo same financirati in se jim ni treba zatekati k Narodni banki. Kovinsko kritje banke je preračunjeno na 769 in pol odstotkov. — Banka Treuga in Prometno-kreditna banka na Dunaju bosta z amerikanskim kapitalom napravili pri Budimpešti električno centralo, ki bo krila vso potrebo Budimpešte in njenih cestnih lokalnih železnic ter tudi potrebo proge Budimpešta—Dunaj, ki jo bodo elektrificirali. — Na koncu lanskega oktobra je bilo na Poljskem 360.000 ljudi brez dela, letos pa samo še 196.000, za 45 odstotkov manj. — Donavska komisija bo za prihodnjih pet let premestila svoj sedež na Dunaj; preselitvene priprave so se že pričele. — Čeprav Nemčiji'sami vagonov primanjkuje, je vseeno priskočila Avstriji s 300 premogovnimi vagoni na pomoč. Oktoberska bilanca največjih desetih londonskih bank izkazuje napram zadnjemu septembru prirastek vseh depozitov za 25.8 milijonov funtov na 1685.9 milijonov funtov; s tem je dosežen višek tekočega leta. Likviditetna kvota bank se je zvišala od 21.4 na 21.7 odstotkov, je pa še zmeraj razmeroma nizka. — Pengii stopi s 1. jan. 1927 definitivno v veljavo, in je tudi že borza v Budimpešti izdala tozadevna navodila. V zvezi z novo zakonsko odredbo o pengoju je določilo ogrsko finančno ministrstvo, da se bo nakovalo trideset milijonov novcev po 50 vinarjev, 45 milijonov po 20, 40 milijonov po 10, 60 po 2 vinarja in 20 milijonov po 1 vinar, skupaj v vrednosti
29,400.000	pengojev. — Na Ogrskem je bilo v oktobru 83 prisilnih poravnav in 66 konkurzov. — Ogrske državne železnice bodo dale Rumunom 500 vagonov v najem, 18 dni bodo v Rumuniji, 19. dan bo morali priti nazaj, napolnjeni z eks-portnim blagom. — Čehoslovaška vlada je prevzela protektorat nad praškim pomladanskim velesejmom, ki bo trajal od 20. do 27. marca 1927. — Anglija bo dala Rumuniji posojilo v znesku 30 milijonov funtov. — Bolgarska vlada namerava v zvezi s preustrojitvijo Narodne banke izdelati zakon, ki naj v interesu vlagateljev nadzoruje delovanje zasebnih bank. Samo tiste banke bodo smele sprejemati vloge, ki bodo imele za to posebno državno dovoljenje, in te banke bodo pod nadzorstvom državnih organov. Banke, ki bodo sprejemale hranilne vloge, se ne bodo smele baviti s trgovskimi posli. — Velika poljska predilnica Briggs, ki po vojni ni nič delala, je sedaj spet z delom pričela. Zaposluje zaenkrat 1000 delavcev, pa jih bo s časom še več. — Do konca oktobra je bilo uvoženih v Veliko Britanijo okoli 15 milijonov ton premoga.
mmm &
Eksport premoga, ki je vsled štrajka odpadel, cenijo na ca 25 milijonov ton, tako da znaša škoda v prvem polletju štrajka ca 40 milijonov ton. — Ogrski eksport jajec rapidno raste; v zadnjih mesecih se je dvignil za 20 odstotkov, če primerjamo eksport z eksportom lanskega leta. V ogrskih hladilnicah leži sedaj 4 milijone jajec, ki jih bodo tekom zime po večini eksportirali. — V prvi polovici oktobra so eksportirali Poljaki 300.000 ton manj premoga kot v prvi polovici septembra, to je 30.58 odstotkov. Vzrok je po. manjkanje vagonov. — V Berlinu se je vršila polarna konferenca, na kateri so predlagali zgradbo Zeppelina s 100.000 do 150.000 ni3 za raziskovanje polarnih pokrajin.
Opozarjamo cenj. čitateJje na današnji
oglas špedicijske družbe »Slovenija transport«, v zadevi nakladanja soli v monopolskem skladišču.
Ljubljanska borza.
dne 12. novembra 192G.
a
Ulago: Bukovi hlodi, od 30 cm prem. napr., od 3 m napr., 1,. fco vag. nakl. post. bi. ‘235; bukova drva, suha, zdrava, meterska, fco meja den. 23; trami merkant., po kupčevi noti, fco vag. nakl. poet. den. 245; teslonj, motite, fco vag. meja den. 520; pšenica ba&ka 70/77, 2 odst., fco nakl. post. bi. 310; pšenica 75/76, fco vag. nakl. post. lil. 305; koruza um. suš., fco vag. nakl. post. bi. 170; koruza nova, času prim. suha, fco vag. nakl. post. bi. 135; koruza nova, času prim. suha, ki december, fco vag. nakl. posta. bi. 140; koruza nova, času primerno suha, za jan., fco vag. nakl. poet. bi. 145; činkvaniin bara n,j siki ,fco vag. nakl. post. bi. 235; koruza nova, v storžu, fco vag. nakl. post. bi. 90; ajda prekm., fco vag. nakl. post. bi. 335; rž 71/72, 2 odst., fco vag. nakl. post. bi. 217.50; oves novi, fco vag. nalil. post. bi. 165; ječmen krmilni, 62/63, fco vag. nakl. postaja bi. 170; ječmen krmilni, 63 f>4, fco vag. nakl. post. bi. 180; ječmen letni, 65/66, fco vag. nakl. p. bi. 192.50; otrobi drobni, fco vag. nakl. postaja bi. 125; fižol beli, 3—4%, fco vag. nakl. post. bi. 180; fižol rmeni, 3 do 4 odst., fco vag. nakl. posl. bi. 180; krompir, fco vag. slov. post. bi. 135; laneno seme, fco Ljubljana den. 380 laneno seme Podravina, fco Ljubljana den. 370.
Vrednote: Invest. po«, i/. leta 1921 den. 75, lil. 79; vojna škoda den. 335; zast. listi Kranj, dež. banke den. 20, bi. 22; kom, zad. Kranj, dež. banke den. 20, bi. 22; Celjska posojilnica den. 195, bi. 198; Ljublj. kred. banka den. 140; Merkantilna banka den. 99; Prva hrv. 5ted' den. 865, bi. 868; Kreditni zav. den. 165, bi. 175; Strojne tov. den. 100; Trboveljska den. 325; Papirnice Vevče den. 105; Stavb, družba den. 55, bi. 65; šešir den. 104.
TRŽNA POROČILA.
KOVINSKI TRG.
Cena šibre je šla v Ameriki za 50 cts nazaj; ceno šibre smatrajo za barometer ameriškega jeklenega trga. Neprestano se dvigajoča cena premoga je začela konsumente vznemirjati. Cena surovega železa se dobro drži, pa je vseeno veliko producentov, ki so z ozirom na negotov premogovni položaj glede prodaje za prvo četrtletje bodočega leta precej oprezni.
Na evropskem železnem in jeklenem trgu ni prinesel pretekli teden nobene posebne spremembe. Angleško povpraševanje vpliva še nadalje poživljajoče na trgovino in daje vsemu kontinentalnemu trgu dobro podlago. Na ekspertnem trgu so ostale cene stare: železo v palicah 5/15, valjana žica 6, surova pločevina 5/12 do 5/16.6, srednja 6/15, fina 7 in dalje.
V ospredju zanimanja je -bil v začetku novembra francoski frank, ki je svojo navzgor vodečo pot nadaljeval. Brez ozira na kolebanje kot posledico špekulacije se nekam zdi, da bo frank obdržal svojo trdno tendenco; vprašanje je samo, kje se bo določila meja. Nekateri mislijo, da se bo frank stabiliziral na bazi 125 frankov = 1 funt; drugi zopet go-voriijo o 140 frankih; beremo pa tudi, da hočejo frank pustiti še naprej in da mu hočejo priboriti staro veljavo nazaj. Posledice dvigajočega se franka se doslej še nikakor niso tako javile, kakor smo brali v marsikakšnem tendencioznem poročilu; samo v nekaterih industrijskih okrajih opažamo izrazito mirnejšo tendenco, ki je dobila svoj izraz v omejitvi delovnih ur.
Tudi v Franciji je premogovno vprašanje zelo važno in je predmet živahnega razpravljanja. Pogodba med nemškim premogovnim sindikatom in med francosko premogovno industrijo poteče s koncem t. m., nove premogovne cene do-
Mwa—nrni i1	«*	nmIm	m
slej še niso znane; najbrž bodo fiksirane nad 16 nemških mark. Dalje je gotovo, da je nadaljna cena odvisna od položaja ua Angleškem. Na splošno dviganje premogovnih cen pa že zato ni misliti, ker je šel tudi frank navzgor. Zanimivo je dviganje v produkciji koksa; v departe-aientih Nord in Pas de Calais so ga napravili lani v prvih devetih mesecih
1.710.000 ton, letos v istih mesecih pa
2.137.000 ton.
Beremo, da je program jeklenega kartela za tekofe četrtletje določen na 8 milijonov ton, na leto torej na B‘2 milijonov ton. Prim. o teni tudi naš članek: Razdelitev kvot surovega jekla.
Na Angleškem so šle cene spet gor. Cleveland je v preteklem tednu takole noti ral: št. 1 šilingov 125, št. 3 120, št. 4 119. Položaj na trgu se ni spremenil, blaga je slejkoprej zelo malo. Malo je upanja, da bi se položaj pred koncem leta spremenil; tudi, če bo. štrajk končan, bo preteklo še dosti vode, preden s& too začelo normalno obratovanje. Zanimive so angleške eksportne in importne številke za oktober; iz okraja Cleveland so eksperti rali 27.000 ton železa in jekla, najnižja dosedanja številka. — Francoska železna industrija je s svojo zaposlenostjo lahko zadovoljna. Produkcija je še nadalje zelo velika, ker je angleško po-
vpraševanje izpraznilo skladišča francoskih producentov. Francoske tovarne so z ekspertnimi naročili preskrbljene za več mesecev. Domači trg se ni nič -izpre-menil, kupčija je mirna. Cene so se stabilizirale; producenti surovega železa ra-čunijo s tem, da bo sedanja cena 600 frankov ostala nespremenjena tudi >v decembru. Z nižjimi cenami računijo šele v januarju. V septembru so producirali
785.000	surovega železa in 756.000 jekla, na koncu septembra je delalo 153 plavžev. — Položaj belgijskega trga je trden, ekspertna trgovina je zadovoljiva. Zadnje domače cene so bile tele: železo v palicah 1075 belg. frankov, tračnice 1000, surova pločevina 1200, srednja 1300, fina 1350 do 1-100. — O Luksemburški nič novega, kupčija prav zadovoljiva. — Tudi na Nemškem je razvoj brez prekinje-nja ugoden; tovarne'so dobile večja naročila, zlasti v konstrukcijskem in paličnem železu, in se more zaposlenost označiti kot zelo zadovoljiva. — O češkem trgu ne moremo nič novega povedati. Zaposlenost podjetij ni enotna, čuti se, da je sezija že zelo pri kraju. Zdi se, da bodo po dobri konjunkturi nemških in poljskih tovarn prišle polagoma na vrsto tudi češkoslovaške. Večja naročila sj dobile češke tovarne od Nemcev, že v prejšnjih tednih, ker Nemci vsled števil-
nih naročil niso mogli sami blaga izgotoviti. Praška železna industrijska družba je spet dobro zaposlena.
Dunajska borza za kmetijske produkte (10. t. m.). Ameriški tečaji popustili. Tudi na budimpeštauskem tržišču so spočetka tečaji popuščali, koncem borze pa so se zopet okrepili. Na dunajskem tržišču, ki je pokazovalo zelo dobro frekvenco, je bila tendenca čvrstejša. Uradno notirajo v šilingih vključno blagovnoprometni davek brez carine za 100 kg: pšenica: domača 41—42, madžarska Tisa, 79—80 kilogram 46.50 do 47.50, jugosl o venska 77—78 kg 43.50—44; rž:	32—33.50;
ječmen: domači I. 37—40; t u r š č i -ca 23.75—24,75; oves: domači 25.50 do 26; m o k a »0« (v trgovini na debelo); domača 75—78, madžarska 72—76, jugoslovenska 70—74.
DOBAVA, PRODAJA.
Dobave: Ekonomsko odelenje direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 16. novembra t. 1. ponudbe za dobavo pisalne krede, oljnatega ininija, ter-pentinovega olja, klobučevine; do 19. novembra t. 1. za dobavo železnih blagajn; do 26. novembra t. 1. za dobavo gorilcev za peUolej. Pogoji so na vpogled pri imenovanem odelenju vsak delavnik od 10.
do 12. ure. — Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 16. novembra t. 1. ponudbe za dobavo raznega želeja, jekla in mazilnih plošč; do 18. novembra 1.1. za dobavo smrekovih ploho''; do 20. novembra t. 1. za dobavo jamskega lesa; do 22. novembra t. 1. za dobavo 2 motorjev za direktni pogon centrifugalne pumpe in za dobavo transformatorskega olja. — Direkcija državnega rudnika v Kakanju sprejema do 19. novembra t. 1. ponudbe za dobavo železne pločevine. — Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 20. novembra t. 1. ponudbe za dobavo žarnic. — Vršili se bosta naslednji ofertalni licitaciji: Dne 22. novembra t. 1. pri ministrstvu vojske in mornarice, ekonomsko odelenje v Beogradu glede dobave 40.000 novih vreč i/. jute; dne 29. novembra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave materijala za stranišča in vodnjake.
Prodaja. Vršili se bosta naslednji ofer-talni licitaciji: Dne 15. novembra t. 1. pri Intendantskem slagalištu Moravske divizijske oblasti v Nišu glede prodaje odpadkov od jutinih vreč; dne 23. novembra t. 1. prt komandi mesta v Ljubljani glede prodaje kostt.
Predmetni oglasi z natančnejšimi poda l k: so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
SLOlHIlISPiT i. i o. i Hublju, Miklošičeva ista 1 llWM POSffSilil JBSt Pilil, linija!, liloln testa 36
7 * * 7	-	  .	V.	•	  I_l._ ... 1.1 11«	K.	u	rM-lnrU	rlrnLn	dala	Tfllofnn	ft	793
izvrSuJe vse spedicijske posle -reekspedicije, vskladiščenja, prevoze, carinjenje robe, — Telefon? It. 723.
izvršuje ocarinjenje, carinske jeklamacije, rekurze In vsa v carinsko široko spadajrča dela. — Telefon St. 723.
Edino šivalni stroji in
najboljši kolesa
za rodbino, obrt in industrijo so le
JOS. PETELINCA
Nojnlžje Oritaner cenel Adler
Tudi na obroke!
Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika
Pouk t vezenju brezplačno. — Večletna garancija.
Naklada soli.
Z ozirom na odredbo »Uprave monopolnega skladišča soli v Ljubljani", da ukine z 11. novembrom 1926 nakladanje soli v lastni režiji, obveščamo vse p. n. trgovce in industrijalce ljubljanske in mariborske oblasti, da smo dogovorno z 11. novembrom 1926 prevzeli stalno nakladanje pri izdavanju soli v Monopolnem skladišču in sicer po isti ceni kot do sedaj t. j. Din 15’— za tono, vsled česar odpade dostavljanje delavcev od strani p. n. trgovcev.
Prevzemamo obenem tudi vsa naročila za dobavo in dostavo soli, posebno za izvenljubljanske trgovce in industrijalce. Plačilni postopek za sol kot dosedaj. Dobava točna in hitra.
SLOVENIA-TRANSPORT d. z o. z.
Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 36.
Telefon 723.
Veletrgovina kolonijalne In špecerijske robe
IVAN IELAČIN, Ljubljana
Zaloga sveže pražene Kave, mletih dišav In rudninske vode.
Točna In solidna postreibol , KohlevaJIe cenike
Izšla je
Blasu 1 kov«
za navadno leto 1927
ki Ima 365 dni.
> VELIKA PRATIKA« je najstarejsi slovenski kmetijski koledar, koji je bil že od naših pradedov najbolj vpoštevan in je še danes najbolj obrajtan. Letošnja obširna izdaja se odlikuje po bogati vsebini in slikah. Opozarjamo na davčne spise, koje mora vsak čitati, da bo vedel, kaj »mo plačevali nekdaj, kaj in koliko mora plačevati danes zlasti Slovenija.
Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stane 5 D. Kjer bi jo ne bilo dobiti, naj se naroči po dopisnici pri
j. Uka naslednikih
tiskarna in litogratlinl zavod
Ljubljana, Breg štev. 12
Vse vrste trgovske knjige kot: amerikan-skl Journal«, glavne knjige, blagajniške knjige, vsakovrstne štrace, bloke, mape kakor tudi vse vrste šolske zvezke Vam nudi s svojimi prvovrstnimi izdelki najugodneje
H JANEŽIČ, Ljubljana
Fiori|anska ulica st. 14
knjigoveznica, industrija šolskih zvezkov In trgovskih knfigr.
Na veliko t
Na malo !
"er--, c v.
#0 Cfy
tovarna
TRIKO-PEmto]
a« motke, *ene In otroke, o volna v rninlh barvah, rokavice, J nogovice. dokolenlce, nahrbl- t
nikl in Solarje In lovce, dežniki, * Moll, Sifoni, iepnl robci, pnflce, vllce, noži, . Skarle.potrebSClne fcea Šivilje, J kroJaCe, CevIJorle, brivce , edino lc pri tvrdki t
Josip Peteline j
i Ljubljana
Z blizu PreSernovena »po- S ♦	menlka.	J
i NaJnllJ. ctml	Ha	veliko In malo! £
vinskega kisa, d. z o. £., Ljubljana,
: najfinejši in najokusnejši : namizni kis iz pristnega vina.
' ZAHTEVAJTE PONUDBO 1
t ehnično in higienično najmoder- I neje urejena kisarna v Jugoslaviji. |
‘ C Ks#rna: L|ufe!!an«, Dunajska cestf št. 1 a, II. nsdstropje,
»Trgovski list“
Časopis ?.a trgovino, industrijo in obrt
se pripoča p. n. trgovcem, indu-strijcem in obrtnikom za naročanje, razširjanje in in se r ir a n j e.
Se priporoča za tisk vseh trgovskih, obrtnih, industrijskih in uradnih tiskovin.
Lastna knjigoveznica
TELEFON ŠT. B&2
TISKARNA MERKUR
TRGOVSKO - INDUSTRIJSKA D. D.
LJUBLJANA, Simon Gregorčičeva ulica 13.
Tiska časopise, knjigo, brošure, cenike, tabele, štatute, vabila, letake, lepake, posetnice i. t d.
TELEFON ŠT. 552
Ureja dr. IVAN PLE3S. — Za Trgovsko-industrijiko d. i >MERKUR> kot izdajatelja in tiskarja: A. SEVER, Ljubljana