Kmitiiska dsja v mesecu iiiniiu * Članek »Kmetijska dela v mesecu juniju« se je zakasnil radi preobilice druzega gradiva iit posebno še riavodil za občinske volitve. V bližini doma in pri živini. Popravljajmo kozoke in pripravljajmo ostrvi za sušenje detelje in sena. Kjer so po nalivih pota postala razrovana in neprehodna, jih je nasipati s prodcem in peskom. Pregledati je brvi in niostove, ali so za prevoz težkih tovorov sposobni. Posebno pozornost je obrniti cestam, ki vodijo od travnikov, da se izognemo neljubcmmu prevračanju s senom obloženih vozov. Pazimo na deco, da ne trosi in ne vživa nezrelih češenj, ki utegncjo povzročiti motenja v prebavilih. Pripust krav in telic je najbolje urediti tako, da povržejo ob zelcni krmi spomladi, kar zelo ugodno vpliva na razvoj vimena in količino mleka, zlasti pri prvesnicah. Zategadelj so v pomladi storjena teleta tudi za pleme najsposobnejša. Napajanje telet je boljše, nego sesanje, ker moremo prehrano teleta točno negulirati. Prvo mleko po storitvi- očisti telečji želodec od želodčne smolc. Ako molzer-o večje množine mleka, nego ga moramo sproti porabiti, tedaj storimo dobro, če ga predelamo v sir in maslo. Naše sirarstvo je še v povojih ter bi bilo Ireba spraviti ga na listo stopnjo dovršenosti, kakor se nahaja na primer v Švici, Danski, Nizozemski itd. Malim pujskom pokladajmo razen jeemena in poparka iz otrobcv tudi nekoliko lesenega oglja in zemlje, kar zelo prija njih zdravju in razvoju. V šestem tednu je rezati saince, ki jih ne maramo za plemenitev. ¦ Če pitce pozno vale, tedaj rado primanjkuje potrebnih poljskih sadežev. Toplo in nepremokro vreme v juniju je za razvoj žitnega zrnja velike vrednosti. Kukavica po kresu če kuka, Beda in glad v deželo priluka, A toplo v juniju če dežuje, Ulnjake in kašte napolnjuje. V vinogradu. Kopajmo drugo kop, kjer se to ni zgodilo že v prejšnjem mesecu. Kopati je po možnosti v suhem vremenu, da lažje rahljamo zemljo in zatiramo nadležni plevcl. Začnimo s plctvijo ali obiranjem v rodnih vinogradih, kakor hitro se pokaže ves nastavek. V vinogfadih do vključno 4. leta je pletev, kakor tudi prikrajševanje vrhuncev opušcati, ako hočemo vzgojiti močno trsje. Pri vzgoji vinske trle je delati v prvih letih predvsem na mogočen razvoj trsa, česar pa ne dosežcino, ako ga držimo ob malem številu listja v času najbujnejše rasti. Pri pletvi odstranjujmo mladike, ki nimajo nastavka ali plodu in katerih v prihodnjein letu pri rezi ne rabimo niti za locne, ni ti za reznike ali čepe. Ko je trs ople!, privežimo mladike h kolu ali na žico. Vczati je pravočasno, to je, predno so se mladike začele nagibati k tlom, s čemur pospešimo asimilacijo listja. Pri vczi odstranimo z nožem obenem tudi vse zalistnike ali panoge, ki so nastale do tega časa na mladikah. Najmočnejše zalistnike najdemo na mladikah, ki se niso nahajale v pokončni legi, kar opravičuje potrebo zgodnje vezi. Vezati je kolikor mogoče na rahlo, da zrak in sveiloba morala doha^ati v sredino trsa. — Listje in kabernike je čuvati pred povezanjem med mla dike, ker bi sicer shirali in se posušili. Pred cvetom škropimo vinsko irto vdrugič, če je letina za razširjanje peronospore ugodna in sicer z 1 in pol odstotno raztopino modre galice. Z bosnapasto se niso dosegli povsod zadovoljivi uspehi. V tem easu žveplamo tudi z žveplenim prahom alco nismo pridevali raztopini galice salojidina. Pokončujmo gozdnega sukača in trtnega zavijača. V sadonosniku. Tudi v juniju imamo v sadonosniku dovolj posla. Toda žalibog ne moremo potrebnih opravil vsikdar pravočasno vršiti, ker imamo drugega dela največkrat čez glavo. V juniju je potrebno, da škropimo proti škrlupu in fuzikladiju z 1 odstotno raztopino modrc galice in sicer jablane, češplje in hruške. Izmed živalskih škodljivcev nastopa najhuje listnata in krvava uš. K sreči se listna uš drži večjidel mladega sadnega dievja — v drevesnicah, kjer je pokončavanje mnogo lažje, nego na odrasllem drevju. Tu in tam se pojavi v mesecu juniju jabolčni vbadar, ki povzroči odpadanje nedorastlega sadu. Samica vbada jabolčne sadove, ko so dosegli debelost oreha ter polaga vanje jajčeca. Plodovi vsled tega odpadejo in iz jajčec izlezla ličinka se razvija v odpadlcm sadu dalje, dokler se ne zarije v zemljo in tam zabubi. škodljivca pokončujemo na la način, da zemljo prekopljemo \n pognojimo s kajnitom. Drevje, katerega smo pomladi posadili na stalno mesto, je treba večkrat pregledati in poganjke iz divjaka porezati Odstraniti je tudi poganjke i^ debla, drevesne krone in povsod, kjer se nahajajo na neprikladnih mestih. Ob suši je treba na novo vsajena drevesa zalivati. Ako je premlado sadno drevje nastavilo plod, ga popolnoma odstranimo ali pa vsaj razredčimo tako, da ostane na vsaki sadni češulji po en plod. — V drevesnici vršimo drugo okopavanje, kakor smo to storili v mesecu maju. Pincirajmo stranske poganjke starejših lelnikov, da ne rastejo prebohotno, kar bi škodovalo rasti Arevja navzgor. Dolgost stranskih poganjkov sme znažati k večjemu 15 cm. Na drevju, katerega nameravamo posaditi v jeseni v sadonosnik, odstranjujmo v primernih presledkih vse stranske poganjke, tako da dobimo do jeseni gotovo deblo. Okulante moramo privezovati na čepe, da rastejo kolikor mogoče navpično. Ako zapazimo odgrizene vršičlie, je znamenje, da imamo opraviti s pristrigačem, katerega pokončujemo na ta način, da ob deževnih ali hladnih jutrih vršičke zbiramo ter s hrošči vred zažgemo. — Ko so dozorele iešnje, je začeti z uporabo sadja. Za prodajo je češnje trgati s peclji in v času, ko še niso prezrele. Prezrele češnje brez pecljev se hilro zmečkajo ter postanejo za trg neporabne. Ako ne moremo prodati svežih češenj, jih posušimo, in porabimo pozimi v gospodinjstvu. Iz jagod prirejamo mezge, ki so zlasti za otroke zelo priljubljena slaščica. Na polju in travnikih. Okopavajmo koruzo in sicer po možnosti v suhem vremenu. V to svrho se poslužiino najbolje okopalnika, katerega vleče ena žival. Pri obdelovanju s stroji prihranimo ogromne svote obdelovalnih stroškov. Krompir osipajmo kakih 14—21 dni pr«d cvetom z osipalnikom, enako, kakor pri okopavanju. Na travnikih je senena košnja v polnem leku. S^ košnjo začnimo, ko se nahaja večina trav v cvetu, to je, v prvi polovici junija. Po končanem cvelu pokošena trava daje vlaknasto in težko prebavljivo krmo. V senenih shrambah je paziti, da seno ne gnije in ne plesni, kar prepiečimo s lem, da omejimo pristop zraka z močnim tlačenjem sena. Na vrtu. Sejemo poletno endivijo, za jesensko rabo pa kolerabo, fižol, grah in redkev. Presajajmo solato, pozno zelje, ohrovt, kolerabo, papriko in peso. Osipajmo kapusnice (glavatice) ter jih zalivajmo z gnojnico. Paradižnike privežujmo h kolom in odrezujmo zalistnike. O kresu prenehajmo z rezanjem špargljev. Ob suši zalivajmo temeljito s prestano vodo v jutrih in večerih. Odcvetele vrtnice obrežimo na popju. Presajajmo poletne cvetlice in sejmo turške nageljčke. V kleti. Zapolnjujmo vino in žvepljajmo sode po polrebi v preslcdkih 4—6 tednov. Kjer ni oken in zatvornic, zamašiino klelne odprtine s slamo, da zabranimo pristop toplega zunanjega zraka. Sodove vehe in pil ke naj so popolnoma okrogle ter naj ne prepuščajo zraka do vina. V slabo zadelanih sodih se zlasti v toplejšem poletnem času tvori kaj rada birsa, ki vino poslabša in naposled popolnoma pokvari. V čebelnjaku. V juniju se vrši najmočnejše rojen|e. Da roji predaleč ne odlete, jih je po&kropiti z vodo ter spraviti čimpreje v senčnat prostor. Nekoliko dni pred odhodom prvenca hranijo čebele-delavke matico slabše, da manje leže pred rojenjem ter je sposobnejša za. izlet. Znak skorajšnjega rojenja je, da se čebeledelavke vračajo dotični dan obložene s praškom terse priključujejo tisti skupini čebel, ki se nahajajo na izletišču. Druge pa se navale na med in se nasičene pridružijo roju. Včasih se dogodi, da se roj vrne v svoj stari panj. To se zgodi takrat, ako je matica padla na eemljo, ne da bi jo čebele opazile ler se ji vsled tega niso mogle pridružiti. Takšen roj se roji vnovič, ko je •izšla prva mlada matica iz svoje celice. V modernihpanjih je mogoče nošnjo medu in rojenje regulirati po-Ijubno s skrčenjem ali razširjenjem medenega prostora in odstranjevanjem Irolovske zalege, kar je za čebelarja velike vrednosti. Z dnevi dolgimi in sadjem mičnim Se mesec junij redno oglasi; Tu se kiti žena s klasjem žitnim, Tam pa žvižga mož in seno kosi. Vekoslav Štampar, ekonom, Ptuj.