ujji v«ak u prai nlko v. ____* d*ily exc*pt Soodajs and Pr* iiolidays. PROSVETA yeaexxiv. v GLASILO SLOVENSKE PODPORNE JEDNOTE tmm mm J>.«n M. U» AM ______________Chicogrj Dt> poadelj*, 19. oktobra (Ortober 19), lttl "A^epu.H-fTor maili^'" 1^-uJtate'of l.».tm^:=provliJi for tr^tio., 1108, Ad of™"7 »'i""™ ■B>i|o Generala Graveea • i ličkih intrigah vRneiji obujmo po 11 letih l^toglca — (FP) — Geni Graves, poveljnik ameri- , ibpedicijskih M v s*biri je po dolgih letih javno epro-Wril o ameriški intervenciji lusiji. Svoje poročilo, ki je 0 potlačeno 11 let, je eedaj trii v knjigi in slika ne de-najmanjše časti Wilsonovi uinUtraciji. 1 it kritične slike je razvid-poleg vsestranskih intrig vsa ■ va naivnost in njegov ni puritanizem, ki je bil usoden za njega in tudi za Da-li je bil irtev zavez-gpletkarij in svojih in-tskih svetovalcev in ee je d njihovim vplivom odločil pUti ameriške čete v Sibirijo popolnoma protiustaven čin tli pa ae je za tak (orak oditi hladnokrvno, zavedajoč se ianja in posledic, zgolj iz e do bolj še vi kov, zato bo ie čakati na avtentično ke in-usljl pomanjkljivosti Svropovem načrti Delavski biro odobrava garanci jo plač, obsoja pa način delav-akega zastopništva. Načrt je le smotrena reetrikcije produkcije ■oekakor pa je iz Gravesove-poročila razvidno, da se je šriiem intrigiralo v prid sarhistom in da so bile v te rige zapletene važne osebe ti v ameriškem državnem de-irtmentu. Nekatere osebe so i danes v diplomatični službi najbrž jih bo generalova iz-ired prisilila na pojasnjeva-i. Ii generalove izpovedi je raz-bo, da ao japonski, angleški francoski generalni štabi s nočjo agentov ameriškegi Mijtga deparflhentrrSISI (i spletkarili na vse načine, i bi pridobili Oravesa za pro-»nje ameriških čet v notra-nt Sibirije. In ker je on Knal imperialistično in mo-rtotično igro in je odkltfnil uhtevo, so proti njemu prl-li kovati zaroto in kampanjo kreditiranja. Od njega so zahtevali, da po-»t Kolčakov in Semlonov za-Bik, katera on imenuje "dlv-Hu morilca ruskih in amerl-fc vojakov." Njima je bil U naklonjen ameriški tldeči J. kateremu je v Sibiriji ni-i»al bratranec mrs, Wood-» Wilson, ki Je zalagal Kol-kove >n Semionove morilce z jjjnii in civilnimi potrebščini križ tega < tudi ni zanl- * »o je general Graves pro-■Jl Proti podpiranju "divjih morilcev ameriških in WJ vojakov, katerih akcije Postavile izven človeške libe." ^jub zahtevi ameriškega po-■i^a Morriaa, generalnega *ul* K. L Harrisa in njego- * Pobočnika DeWitt Pooleja f MJi-rala Churchilla iz vo-J*«*a oddelka Vojnega de-P*nta. ki »o kategorično ■^»i«. 'la mora dati vso o- * Kolčaku in Semionovu, se «w*ral (J ra ves temu uprl J w ni imel instrukcij iz fotona in drugič, ker je ** je 9prebivalstva v rJJ1 i,r,t' monarhistlčnim DLl P"* vmeAavanJa v notranje l / tu» Prilive pravi geneze*: "Jaz dvomim, da LT?ko,i nePristranaka o- * trdil«, da se Ameri-F v«ew»vala v notranje za-" In s tem vmešajo J« Amerika s svojim vo- omagali vzdrževati ff^tfju monarhistlčno nag-PV" '^priljubljeno vlado.. J iT t bi d r še v ne previjala o tem 17. okt.— brutalnosti jI obtoi-»ralna vele-da ao ee brutalnih lu Izpovedi v njihove r»l pretepel! s palica ti ter jih redi. ■ bil obtožen civilist ln polici-iskih bru-|e ln priča* lkritij. I spor hei »ankaro« m špansko vlado . 7' proieeOra proti »kciji t Chicago. — (FP) h? Ooverner Emmerson je niiMnll, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da ne bodo n^ prihodnjem izrednem zasedanji državne legi hlature poslanci rfipravljall o drugem kot o davkih. S tem governer namerava preprečiti vse poekuse, da bi le-gislatura dovolila ap za preskrkm in natičevnnje lju izrekel sa ločitev fte ve. Vatikan bo kHeal svojem rida Madrid, 17. okt. — Papež Pij je včeraj povsdignil svoj glaa v jeznem proteetu, v katerem ob-soja akcijo španskega parlamente, da se izžene jezuite is dtfftele, loči cerkev od držav« ln regulira samostanske rodove. Papež ni poslal svojega testa Ipanaki vladi, temveč jemu nunciju desehinu. nunciju, naj takoj stfcpl v s kardinali, škoft duhovni verniki in jih ohvestl e p stu. To pomeni^ da je pr med Vatikanom ln Španijo Mi iu ln da bo papei v kratkem odpoklical svojega nuncij« U Španije. Madrid, 17. okt. — Parlament je včeraj odgiasoval s 109 proti 1M glasovom sa prodk>g, ki da* je moškim In tokim. Aake pravice glede ločitve zakonov, V smislu prešnjega zakona nI so bile v Španiji poroke ---. «hm*a upefleeetfnla kosfori skUi ewnisacij ki tmm ss epront it »m jamice ee ee Is- ln Ipsnlji dovoljene ras- POLICUA RSfilLA MESTO PRED RDECKARJI Napravila Je liiinskl rskord v 41«UbU —J v uirjMnju IUMJ aeiATvi (FP) — 'organizacije, kf;eo pridružene Ameriški delavski federaciji in Trade Union Unlty ligi, so bile reprosentirane na konferond enotne fronte, ki se je vrftiH V tem mestu. Zastopniki eo ee soglasno izrekli sa kampanjo, ki naj prisili oblasti, da lap«šl«'Tom MoonyeJa in vu« darjs, ki ee zaprti v jetnlšnici okraja HarUA, K/., Is ieče. Konferenco je sponsorirala dl-striktne organizacija Medna-delavske obrambe. e« je udeleželo ki ae representi-rali 14 \uH in drugih delavskih organlsitŽ' Prišli so Is Los Angtleea,' IBekersflelda, Pasa* done, San Diega. San Podre ln drugih kr«jov. Konferenca je endorslrala dej monstraclje. ki se bodo vršile ^^• oJctob^n Aironi Iti qii katerih ao bo sahtovalo oprosti-tov Mooneyja in rudarjev. Izvoljen jo bil oksekutivnl komite j, katerega tvori sedemnajst članov, ter poslani protestni br-sojavi governerjem držav Oall-fornia, Kentucky, Alabama in Washingten. Resolucijo, ki eo bile eogiss-no sprejete, so vaebovsle protest proti policijskemu terorizmu, zahteve ss oprostitev žrtev razredni justlce ter odpravo sa- sr vlada pokupi zemljo od plantaž-nikov in jo rasdeU med prebivalstvo, čemur pa naeprotujejo konservativci in ameriški interesi. krivim Chicago, 18. okt. — Al Capo-ne, butlegarskl ln gangeški kralj, je bil sinoči spoznan krivim na obtožbo, da je ogoljufal vlado, ker nI plačal zvezni vladi dohodninskega davka od svojih ogromnih dohodkov v zadnjih šestih letih. Porotniki so se posvetovali več ur, prodno so se zedlnil! na pravorok. Zvezni sodnik James H. JVil-kerson bo najbrž izrekel obsodbo v torek. Maksimalna kasen ze tak prestopek je petnajst let zapora ln $50,000 globe, Capo- nejevl odvetniki bodo najbrž vtožIli ^__ P Unljeki uradnik oproščen , Chicago. James Dungan, Ik unije pleskarjev, ki je bU en, da je vrgel bombo.prod trgšvino s barvami na 1240 N. Wells st.f; Je bil v petek na eodl-šču oproščen vsled pomanjkanja evidence. "Zeppeiur od letel proti Braziliji Frledrlchshaven, Nemčija, 17. okt. — Graf Zeppelin je danes STEV.^NUMBER 211 japonska hoče Intervencija ameriške vlade jI jo *«lo aopma. AmeriSkl delegat oevnat na eejl SveU Ligo ne- /S ■H. okt. — Včeraj je imel 0vet Lige narodov dve tajni eejl, katerih se je udeležil tudi ameriški konsul v Ženevi, ln s tem je poeegin v zadevo glede mirno poravnave spora mod Ki-tajako in Japonsko nova aila. Združene države vztrajajo, dn se mpm Japonnka držati določb Kclloggovega mirovnega pakta, katerega jo poleg drugih velesil stopnika Kitajske in Japonske sta bila Izključena is UJne sejo. TrfHs, 17. okt. Casopiana a-gentura Kongo Jo danee objavila Izjavo Japonskih mUitarlatiAnik avtoritet, ki karakterisira ameriško intervencijo v Mandžuriji sa silno anmmo ril«, Mandžuriji kvavnati direktno med J«pon«ko in Kitajsko brez vmešavanja tretje strank«, i. K Poročilo is 2«n«ve, d« j« 8v«t Lig« narodov ignoriral j«ponsko opoeicijo proti sm«riAkemu soda-lovanju ns posvetovanjih o it-ponsko-kltajskem konfliktu, Je vznemirilo Japonzke vojaške ln vladne avtoritet«. Japonska vlada bo najbrž poslala nadaljnje instrukolje svojemu delegatu v mmm ' "i Um*a, 17. okt - Prvič v Ulinolsu še vedno narašča. Eeti-mlrajo, da je v drževi krog 700,000 delavcev brez dela, večina od tek v Chicagu ln drugih industrijskih. Aktivnosti čikaškega delavskega brespoael nostnega komiteja, keteroga tvorijo sastopni-kl unij ln drugih delavskih or-ganlzaclj, bodo morda prisilile governerja, da bo spremenil svoje stališče. ' Ta komite/ je poslal govemerju veliko število peticij s tisoči podpisi, vsebujoč tahteve, da skliče Isredno zasedanje legislature, ki naj bi razpravljala o pomožni akciji za brezpoeelne. V Chicagu in drugih mestih ee je vršilo že večje število shodov, na katerih je bila izrečena ta zahteva. Emmersooov termin kot governer se bliža koncu. Sicer še ni naznanil, da bo ponovni kandidat, a najbrž bo to storil v kratkem. Kot governer je Emmerson od zadetka poslušal či-kaške bankirje in člane Illinois Manufacturers' Assn. In se zvesto ravnal po navodilih, katero je prejemal od teh krogov. odpotoval proti Braziliji. To je že njegov tretji polet v Brazilijo v tem letu. Edison mrl < - We«t Orange. N. J., 10. okt. — Thomas A, Edison, slavni e-meriški Izumitelj, Je včerej '»b 8:24 zjutraj umrl ns svojem domu. Njegova žena, šest otrok, zdravnik in dve bolniški stret-niči so bili navzqči. ko Je prišla smrt. Zednje par dni je Edls m preživel v nezavesti. Edison je v sedemdesetih letih svoje^ dels napravil več kot tisoč Izumov, večinoma na polju elektrike. Umri je v starosti M let lp bo v sredo pokopan v svojem rojstnem mestu Milen, O. nostl v pobijanju rdečkar, enem tednu je raabll* poselnlh delavcev, katere j« nasitila • krepeljcl; zabraniia shod o Rusiji, na katerem je Imel govoriti liberalni odvetnik Leo Ga!-lagher, ter s tem v zvezi polovila nekaj oeeb, ki so mislile Iti v dvorano ln jih pri transportlra-nju v Ječo davila v vosu. ' ■ Med Umi je bil tudi neki See-ler, ki je šel slučejno prod vhodom dvorane ln keteroga Je policija "rdečega kadra" napadla ln pričela mahati po njem. Pozneje je spoznala svojo smoto in Seelerja prosila, naj o zadeti molči. Stvar pride pred poroto. Policija je udrla tudi v glavni stan Mladih pionirjev, kjer je zaeegla tiskovine, poslovne knjige in rfruge rekorde, kateri bodo izročeni šolsklri oblastem s ns-menom, da dleclplinlr«jo mlad«* radikale*. Kot reSftltot ^f P*1'* janosti policije mesto I/)n Angeles sedaj neje diha. Kompanije s višale Cleveland, O., 17. okt. — Vsem delsvcem pri S. K. Weliman Compeny so bile od 1. Januarja dosedaj zvišane mezde n 11%. Tslo poroča T. J. 8ewer, podpredsednik firme. Mati ubila svoje Miri otoke ki na to ttfvMiSiMnomof WUknlngton, ()., 17. okt. -Mro. RusSSll Ward, stara M let in mati Atlfili otrok, je včeraj u-blla svoje štiri otroke, od katerih jo bil najstarejši star enajst In najmlajši štiri leta, nakar si js tudi eObl pognala kroglo v glavo. Tragedija se je isvršila na njenem dofrfu v Kecsvillu. Njen mol jo bil odšel sa dolom v WUImlngton ln Je našel evojo družino mrtvo, ko eo je vrnil domov. Bil jo vaš mesecev bro« de-la in drušlna j« živela v velikem pomanjkanju. Mrliški oglednik je lajavll, da da je lana umorili I nI šMri otroke In sebe, ker veš prenašati revščine. DEMONSTRACIJE BREZPOSELNIH V ANGLUl ^ Cerdif f u |e prišlo do spopada . -i flplšl ^klšk^žš ki ilšlsšl^^ v ka-Uro« jo kilo v«l oeeb rep je- 17. okt. — Včeraj je prišlo dO poulične bitke med brezposelnimi in policijo, v ka-Uri je bilo več oeeb ranjenih in e roti ranih. Brezpoeelne eo vodili komufoletl v paradi, kaUro je policija prepovedala. Policij*! načelnik je skušal pregovoriti demonstrsnU, nuj se mirno resldejo, toda mnošt-ce ga Je pobile na tla in nad*-« IJevala s ' pohodom. Poklicana so bile policijska rezerve, ki so po deljši tttkl razpršile domon- London Je bil tudi pozorišče demonstracij. Krog dvatieoč brespoeekHh deleveev Je prikorakalo 0rod mestno hišo, de proteetirSjo proti zniženju podpor. Polloijs ne konjih broje-če peUtd mož Je bile pripravljena na potlačiUv morebitnih Izgredov, do IcaUrih pe nI prišlo, In demonstrantje so potem odkorakali v Hyde Perk. kjer «o .•'Ittljevall s dernoimtmnjiinu )e pravi ki je Ml U let v prkmal dejanje. Ke ee je vrnil t ki ga ni eUrll, je M zadnje dni IspnUen. Mt. CerrafL IK.. kjer je Ml ajegev de«. «« Cleveland. O. — The Corrl gsn-BtcKlnley Steel Co. Je redu-d rele mesd« ss deset odstotkov. m«d IMikk Mandžuriji Japonsko Prentiss Oilbort, ameriški kon-sul v Ženevi, je v svojem govoru nagnanll, da Je sprejel vabilo glede sodelovanja na poavetov«nj!h SveU Lite narodov po naročilu evojo vlade. On bo eodeloval le v tistih raapravah, ki se nanašajo na Kelloggov mirovni pakt, katerem j« ameriška vlada poleg dru. glh držav podpisala, toda v drugo akcije Lige narodov, ki niso v svssi s Um vprašanjem, ss no bo Delegat Oerey, ki ropresentira Panamo, jo poUm izrasll upanje, da bo akcija ameriške vlado, ki Je sprejela povabilo, dovedla do veUpa Združenih držav v Ligo narodov. i Šktf OiiioR ohioiiR Njegova tajnic« js «Mošsas W«eklngton, D. C, 17. okt-Metodistlčnl škof Jamee Cen-non Jr. bo prišel pred sodnika na obtožbo, ki is*Jra is njegovega upravljsnja denarnega eklade v zvezi e kampanjo proti Alfred E. Smlthu, prodeednl-Škemu kendldatu demokreUke stranke I. lf#2H VeleporoU Je poleg njege obtožite tudi mlss Ado L. Bur-rough. ki je bile Ujnlca-MkgaJ-nlca ln Je prejemala denar sa kampanjo proti Smlthu. Obtožnice ae glasi, da sU skovale ss-roto In s Um kržlla zakon proti volilni korupciji. Ta zakon zahteve, da se morejo vsi prispevki v volilne kam-p^n j o obje viti. Uda škof In njegova tajnica sU zamolčala HA, 800, ki sU Jih prejele od B. C Jamesona, newyorlkega kaplta list. Za krtenje tega sskons je določen« maksimalna kasen deeet let ječe in plačlUv globe 110,000. Allr je Mehiški letalci ee oklM Mezko Cltr, 17. okt. — Štirje mehiški vojaški letaki so eo včeraj ubili, ko eo njihove letala trdile skupaj v višini (leo* čevljev. ■ T r>"rJfT"- 1 - ^ PB08VETA S? S^SSSSfsS m M tope MM.) »JelMf v t*. »MI). 'pmmmi. + mm t$ p *m Delavski shod in predavanja l Wh. — Po dol vem •i zopet priboril toliko <časa, de Uhko napišem par vratf c. 2lvUno v največji delav-aki krizi, kar jih poda zgodovina. če ae llovek poglobi v raznovrstno časopisje in opazuje svetovne dnevne dogodke, ki ^difra vaj o po vseh ksplta-lističnih d rta v ah, mora priznati, da na političnem polju ae W-J« boj med delom itt kapitalom. ■Ako človek noče biti lažnik ln hinavec, mora priznati, da med delovnim ljudstvom vlada po-manjkanje in beda, in na dnev-redu ni nič drugega nego nezaupanje, vstaje in revolucije. Te eo pota, ki vlečejo kapitalizem na amrtno postsljo. Vaa kapitalistični svet a ner-voznostjo opazuje vaeetranaki napredek sovjetske Rustje, ker se zaveda, daje Rušijn delav stvu kažipot *ar*|ca deiav ske svobods. Toda mi živtmo > najbogatejši deždi na tvdttf, «n v zadnjih istih smo toliko pro-ducirsli, ds nadkriljujemo rusko produkcijo, vsled tega nam Zborovanje v Redna konvencija Ameriškfe delavske feda-rscijs Je vssko Isto rsdi tega, ker Je tako določeno v njeni ustsvi. Drugače bi lahko bila enkrat v petih letih ali desetih in organizacija ne bi radi tega nič izginila, niti Je ne bi napredni delavci nič pogrešili. Ne toliko časa, dokler federacija v najhujšem viharju — lepo MP1 Konvencije Ameriške delavske federacije ao že dolga leta najsukoparnejša formalnost ns smerlških tleh. SUri predsednik in ostsli odbor sta navadno Izvoljena a aklamacijo, ker ni oposidje, Federacija je etara 60 let in ima četrtega piadaednika. Oompera, dolgoletni ni treba delati, kerseahko pre-vodja, je imel nesrečo, ds se Js pred nekaj leti |življamo od obljub, # Jih nam prehladil in umrl, drugače bi bil še danes pred-ssdnik. Sprejetih Je nekaj pohlevnih resolucij, ki Jih pripravi odbor; samo to, kar priporoči predsednik in njegova eksekutiva. Je sprejeto In nič drugega. Reene debata ni nobene, ker ni nobenega resnega rprašanja na dnernem redu. Določijo mesto prihodnjega zbororanja in delegatje gredo domov. Letošnja konvencija Je bila v Vancouver-ju, B. €., Kanada. Bila Je taka kot lani, predlanskim, pred dvajsetimi sli tridesetimi 1^1, izvzemši nekih malenkoetl. Ves potek zboro-vahja Je bil že r naprej določen od predsednika Greena in eksekutive. Vsi sklspi ao bili že r naprej zaplaanl; samo to Js bilo sprejeto i A nič druK< K" iMegatja ao enostsvno pokimsli in šlo Je. » Vse je ostalo pri Ntsrem. Federacija ostane nevtralna v politiki in pri volitvah priporoči evojim članom, da spet volijo "prijatelje" med republikanci in demokrati in "kaenujejo prijatelje". Federacija ee Js isrekla proti socislnemu zavarovanju, ker to nI ameriško. Delavci, ki ao brez dala ln v stiski, se naj zatekajo k privatni dohodeInoeti. To Je ameriško! Sprejeta Je bila naoluclja aa legaliaira-nje piva a 2.76% alkohola. To Je Jako važno t Resolucija aa odprava Volstesdovega zakona ln osemnajstega smsndmsnts Js bila zavržena. Baš zdaj Je Amerika v največji ekonomski krizi v svoji zgodovini. Green sam priznava, da je sedem milijonov delavcev brea zaslužka. Človek bi pričakoval, da se bo v tem izrednem položaju federacija zbudila ia aačela kakšno energično akcijo. Pa ni bilo nič. Federacija Je dosledna In še vedno spi. Odbor je priporočil programček z devetimi točkami, ki je bH sprejet. Kaj ps Js v tsm program-IčfcttT Nič. Same ganerslnosti. Usada ns sme biti znlžsnk kljub Umu Js bils znižana; de-lovnik mora bl|J akrkjlan — kljub temu noče nihče skrsjšstl; delavci motajo biti upo-■•eni — kljub temu jih Js vsdno več brez dele Vas skupaj ni nič. "Konstruktivni" program ni vreden papirja, na katerem Js aptaan H Niti najhujša kriaa v zgodovini Amerike ni zbudila Ameriške delavske federacija Fe-dsrscija a svojo sUrokopitno uatavo In staro-kopitnim vodstvom Js absolutno sterilna la nezmožne za vssko konstruktivno akcijo. Ia- . . ... , .t vzemšl pohlevnih in btvpomembnih protestov, m6V*t, ki Jih vsake kvatre iauatijo voditelji, ne stori ni * - Y ničesar. I premogarsklh skladiščih se dvi- | Kaj pa članstvo? Vsčlna as nič ns ameni, l1^0 nakopanega nič ne reče ln nič ne stori - manjšine ps nihče F"®0*' " ,PT*" ne ališl, ker ne pride do beaede tlsčene a obleko, obuvali ln dru- gimi potrebščinami, ravno Uko a živežem itd., itd. Zakaj pro-eitl, če je pa le vse uko lepo nssUvljsnd, da ae kar alroma-ku reži v obras? Treba Js la Markeov, Engslsov ln Leninov sbseednik v roke, ds ee najdejo proleUrska poU, Id vodijo do narodnih pravic. Dokler pa dslsvstvo ne bo upošU-vslo prcAeUrskaga abecednika, bo pa ostalo bedno in nevedna Sedanja svetovna krisa povsro-ča 'delavske nemire In upore, vsled tsga Ima v Rimu sveti oče tudi mučno spanje ln slabs sa nje, Iti vsdno povadigujs svoj o* blčajnl glas: "Odpravite depresije, če ns, bo prepozno." Katoličanom priporoča mollUv. Jih Magoslevljs In preel maše. Vesk delavec ee lahko prepriča, da Iz njegove moke ne i*" kruha. Bolj pametno bi Jo zagodel, če hI rekel: "Delavci taeh dežel, združite ae la as prihodnjih pridno aervirs kapiUlistični družabni red. Ameriški denarni prvaki se ne smenijo sa domačo depresijo, ksr dobro vedo, da ameriški delavci smo še daleč od Ruelje, vsled Uga smo še o. k. od "a" do "a." Toda nemško delavstvo jim povsroča nemirno spanje in dela sive lase. Zato s strshom polagajo svoje karU na politično tniao, ki Jim ne obeU nič d<* brega. Za ameriško deUvstvo ni denarja, niti ni časa, da bi se ugladilo zaželjeno pot, po ksU-ri bi ae lahko vrnila prospsrite-U, to vzled Uga, ker ameriško ljudstvo Ja bolj zahrtereslrano v Dempseyje, Babe Ruthe, Chap-line in Pickforde, nego v svoje delavske pravktf, za kaUre Je tako nesramno oropano in aa kattre ae bo morilo boriti, ako ae bo hoUlo osvoboditi izpod kapitalističnega Jarma. Majhno lUvilo organlzirane-i delavstva ja vedno v boju za civilne avobodščine in svoje pra-vlce, medtem pa ogromna nezavedna delavska masa po kolenih draa in ae bije po izmučenih grelnih przlh Ur kliče vaa avs-U na pomoč. Mnogi preklinjajo kapiUllsttfčni stotem zsto, ksr se ne iavadajo, da so sami krivi svoje revščine, i? v Um čaau je pa njih glavna tarča g. Hoover. Proti nebu ateaajo svoje onemogle kolčene roke ln boga proai-Jo*. "Daj nam danes naš potrebni kruh." Za U elromake le ni prišel čae, V presna vi j an ju zssUrelegs dr lav pega pohištva v teh časih kot ap danes, bi naše deUvatvo potrebovslo poljudnega p taste-lia kakor Js Gorkl. Trebs ga je nsjtl, da bo sfopU na pUn. Poljuden pisatelj, ustvarjen za delo U napor, trdnega značaja, naklonjen s vso svojo močjo ljudstvu, js vreden zlata ia j.h °KT0fi|4 Vzgoja možganov •Harit kovan je motgamov v »luibi čl»veiL, . be.^ova pota vzgajanja * OdkaK as Je vedi, ki rasiskuje »J posrečilo rezsti U organ v deset tisodeT Ših delcev, odkar je v vsakem delu možganov odkrila aedeže posadi! nosU človekovih in funkcij njegove***, * se nam zdi, da je vse bolj možno točno2S vati U Ustnosti in vplivati na njih raz okrnjenje, nego Je bilo U možno sm2s psihologiji. | Spomnimo se-n. pr. v tej zveiiffi vprašanje pri sodnih razpravah, da-li ? zločinec ob času zločina duševno zdrav J, len, to se prsvi odgovoren za svoje deia Psihiatrični izvedenec ne more na to vprZ odgovoriti s polno gotovostjo, moderni n skovalec možganov pa lahko ugotovi resJ! Um, da preišče, ali so možganske MtCfl nosiUljics določenih lastnosti in nornulih ševnih procesov, normalno razvite ali 4 njene. f Tudi njegov odgovor je sicer mogo* u Idaj le po izvršitvi sodbe, ko zločincu nt m več pomagati, a znanost nam obeta, da boj goče poljubno razvijati ali ovirati rast dok nih delov možganov, a čimer se dado m družbi korUtne lastnosti v človeku ali pt pravljati škodljive, še preden utegnejo po« družbi in človeku aaniemu nevarne, v m sa raziakovanje možganov v Berlinu prej] lajo n. pr. aiaUmatično vpliv naj razlito« snovi na rast ali okmiUv posameznih moii skih delov. S Umi snovmi, ki jih je dan« lepo lUvilo, ima vzgojiUlj v roki izrednoi na sredstva u zatiranje napačnih in nevu lastnosti, ki jih kaže že otrok. Tudi duk bolezni, proti katerim doslej nismo mogli i noma nič drugega stOlftf, nego da smo up ljali njih eksisUnco in značaj v bolniku, n do d^je na u način ozdravljati. NasUne vprašanje, ali bo mogoče 11 stvi, ki nam jih dije znanost raziakovi možganov, ustvariti Človeštvo, o katerem njajo vsi utopisti, ki bo imelo vse visoka levne sposobnosti razvite v najvišji meri! popolni harmoniji, človeštvo, ki bo daleč segalo vsa prejšnja pokolenja. , Za sedaj znanost odgovsrja, da je ta p sUva o bodočem človeku neizpolnjiv sen. 1 ganska masa je stisnjena v omejen pra posamezni njeni deli si morajo U prostor liti. Ce se U del bolj razvije, mora drugI nazadovati. Duševni razvoj človeka bo ie rej po mnenju U znanosti vedno bolj v ap« zacijo in ne v vsestranatvo. Vendar bo roo človeštvo obvarovati vsake degenerscije l v Um smislu ustvarjeno človeštvo bo 1 • sUvljalo nekaj viljega in harmonično zao ženega. m - ■• • ■ ■ ..' iLii po 300 letih Naj ne miilljo čiUUlji, da je ta slika dočega življenja samo poglavje ii kster •koli novega fantastičnega romana. Poro! samo o strokovnem predavanju 'Kaj bo veštvu doprineala znanost po 300 letih", i je imel prof. John Rhodes v londonakem 1 Štvu za napredek fizike." Bodoče človeštvo ne bo obdelovalo zet živelo bo ssmo od zraka. Pridelalo bo i tičnim potom vse za prehrano potrebne ke ne prvine: celulozo, sladkor in škrob. Ceh ae bo Uhko porabila tudi za izdelovanj metne svile. Polag hrane bo torej člova nudil zrak tudi obleko. Morebiti ne bodo ske zadovoljne a to enolično obleko, s | Rhodea miali, da bo lUvilo žensk Jako nax valo. Medicina bo Uhko poljubno oblike človeški zarodek od zunaj, lh lUvilo dečko stalno nauraščalo. Namesto Izgubljenih rok, nog, zob ■ bo lahko pričarala biologija nove. Pmj« dp odpadle, in pohabljenci bodo iigiaUL dvomno bo kmalu biološka kemijs rešila d nost umetne celice. Na U način bo postalo veštvo izredno dolgoletno, ker bo lahko a vilo Obrabljene dele organizma. lJk Triato let Je velflto čaaa, - je ««J» ročevalec. Znanstveni napredek je uko gočen, da bodo morebiti uresničene vae s Veda ne spremembe le veliko poprej-/^ nje je ssmo, ali bo n*ro (Jovsjrtvo arečn* pametnejše od sedanjega? Najbri^bo « prej tudi po tristo letih ns zemlji dosti a dovoljnih sanjačev, ki bodo hrepeneli 1»! gačnem lepšem življenju ln preklinjsl ^ časno sedanjost!_ Črna živina Odkod naš iaraa : delati kakor črna Je U črn eoznačnica sa nekaj izr«dnefa. P» čini zoprnega? Latinci so imeli dies lljani pravijo anima nera (črna duls|. « nero (črn angel, hudič), giorni nerlj dnevi), libro nero (seznam osumljeocn. Podobno drugI jeziki: "Smrt se boji tnm telina in črne mačke." pile l Trdins v Pj Berač in Smrt. Stari narodi so verjen. ( zU duhovi najrajši naselijo v tmmVT Urh pripoveduje v •Simonovem fvlj^J Je hudoba, preoblečena v črnega coe» r Umu Roneralu Javit njegov bližnji škof na Cipru, takisto omenja U ^ ^ čarovniki širili od roda do roda. ^ ( ee namreč pojavljali v spremstvu trm ■ ka. nam Kujoč, da Je ta tovariš ruj. In take živaH ao lahkorernri^i % ertrah In groso. Odtod frsncoast noire. črna žival, an oanačitev nobenega »evoli? ( lt. Vesti iz Jugoslavije J (brina poročila la Jag^UTiJ*.) f0L|TVE V SENAT u, bedo — Ljubljana, 2 oktobra grasrs zbornico, ki se bo ^skupščine, ter nekako * o ibornico, ki se bo ime-C^nat. V skupščino bodo K„i poslanci, v senat aena-fi Opisali smo tudi način vo-fvskVino. Zdaj pa je ia-U>n o volitvah senatorjev ivne določbe (in ■»a zakona so te-le: Sve se vršijo po I Vsaka banovina tvori vo-enoto in voli toliko senator-Sikokrat po 300,000 prebi-Na vsakih 500,000 Letv pride torej en sena-Tlko bo imela dravska ba-(m (Slovenija) pravico do izve štirih senatorjev, do i« lahko izvoljen ? Izvoljen anTtorja je lahko vsak dr-jas Jugoslsvije, kije star 40 in tigsr kandidaturo potrdi J*> sodiiče. A, ime voliti? Senatorje bo- volili samo skupščinski po- zanlmlvo- volilnih da nekdo postopa Jnrog hiše. Prebudila je sina gospodarja, ki je stopil ven ter opazil, da je ie vsa hiša v plamenih in da so plameni objeli tudi ie gospodarsko poslopje. Naglo je prebudil vse domaČe, obenem pa so obvestili gasilce, ki so takoj dospeli iz Polže* le s svojo brizgalno. Ko pa so napeljali cevi iz potoka in začeli brizgati vodo, ao popokale cevi in je bilo s tem gašenje onemogočeno. Obe g V strugo Savinje. Do-\ Un vk)|n v trf0vino Srečka Ko-»je druge sunek vrgel v bIjt y Borovnici. Vlomilci so od-o loku iz avta ter ao ob-L^H runegA blaga za 90fl00 ali težje poškodova- Din QbUiti „ osumile tega vlO-■Pova izgubila svoje živ- mjl Antona Cadeža z grtsla ae je «a stranico Ver(U in kletnega Josipa Cen- ki u ^ ^ ^ to iz Žollmelj, ki sU se že delj »Jo J* pritisnil preko prs. je klala Ošepova v vodi' IJttdušila tudi voda. Avto prani koš in je bila >4kodba nama smrtna.| pjna O^pova so Je prod porodila in Je bila v bla-jni-m atanju. Peljala ae: *uk k svojim starik ltryPi'» «0 prepeljali v mr-r (>l*evo. Ponesreteno-R* Kumra pa so prepo-| [Tajsko bolnico, kjer so u-! T" d* irT,s eno roko zlom-poškodbe na glavl.| ŽOBNK VEtTI Mar pri Pobeli ■T * PH Polzeli Je v noči * M. septembra požar » III Anton Pristavec. — V Mokronogu so pokopali še ne 50-letnega Draga Saj na, upokojenega žan-darja. — V Alški je umrl zastopnik zagrebške pivovarne I van Bajželj, star 08 let. — V Zagrebu Je umrl 85-letni trgovec Ivo Sever, ki Je isdal tudi nekaj Številk svoje revije "Samorod nost," izdal knjižico o županči ču ln dranjo "Slsvlcs." LJubljana, 26. sopt.-mbrs 1931. Zadnje dni je bil po državi volk naval na banke, ker se utegnejo evropski finančni krči preseliti tudi k nam. K temu prihajajo Še notranji krči, stiska držsvnih financ itd. Zadnje dni so v Zagrebu in Beogradu navalili na banke iiT hranilnice in so .dvignili ljudjo — poeebno premožnejši — težka milijone. Ze dalj čaaa se tudi govori, da misli vlada izdati v tem pogledu odlok o omejitvi izplačevanja hranilnih vlog ln da zi država del teh vlog misli vsoti sa nekako prisilno notranje posojilo. Radi tega rasburjenja in ker banke pač nimajo v blagajnah toliko gotovino — vrednosti bankovcih — je predsinočnjim Imelo ljubijapsko Društvo ban Čnlh zavodov sejo, na kateri so v soglasju * bansko upravo in ministrom financ Zklenlll nekak "moratorlj'V Ko so včeraj ljudje naskočili ljubljanske denarne zavoda in Hranilnice, so ti zavodi poatregll z okrožnico Društva banOnlh zavodov, ki glasi: 1 - "Društvo bančnih zavodov dravski banovini, Ljubljana. V sporazumu z gospodom ministrom financ ln gospodom .ba nom dravske banovine je sklenilo naše društvo na svoji seji, ki se je vršila dne 84. t. m. sve-Čer, sledeče začasne odredbe, k so stopile takoj v veljavo:. 1.) Radi enotnega postopanja se začaano razveljavijo določbe glede dvigov Iz hranilnih knji žic, ki zo ttfckane v knjižicah, ker niao pri vseh zavodih ena k«. Ž) Is hranilnih hkjiHe ln iz terjatev ovojih komitentov na iokočem rakunu brez izjeme »mejo banko od dafiez napre do nadaljnjega izplačevati naj voč Din W00.— (dvatiopč) vsokih 14 dni. To vejja za ter- 1 _ 1 „ _ „ J|_-„ 1. | I.J1.AB I,. JI jatve v umarsKi ksxot tuoi tuji veljavi, ki niso^vesans na odpovedni rok. 8) Iz vezanih vlog" na hranil nih knjižicah ali na tekočih računih ne smo nobeden zavod izplačati nobenega zneska prod potokom odpovednega roka. Po tem roku posfenejo ie vloge ne vezana in veljajo za izplačila breme istih, določbe omenjene pod točko 2. 4) Zneski, ki jih komitenti nalagajo na.-hranilno knjižico aH na tekoči račun od danes na-rej niso podvrženi nobeni ome-tvl. S temi zneski vlagatelji lahko poljubno razpolagajo. ft) Izplačila debitorjem zavodov niso podvržena nobeni omejitvi . > -26. septom>ra 1081. Društvo bančnih zavodov zanesel Šlrom naše lepe domovine. Ta razglas banske uprave HlMi: 'Med v lagale i kranilnilf vlog širijo različne vesti, da propade dinar, da bo driava ukori' stila zasebne hranilne vloge itd., valed česar so postali vlagale! razburjeni ln dvigajo vloge pri denarnih zavodih. Finančni minister dr. Grjurič Je že 2t. t m. ijavll, da so vse take vesti np-osnovano ln neresnične ln ia država nikakor no misli y kakršnikoli obliki Izkoristiti zasebnih hranilnih vlog v denarnih zavodih. ttannka uprava o-pozarja vlagalce, naj nikar 110 dvigajo hranilnih vlog, ker ima-, o s tem le sami škodo in gaj pomislijo, da denarni zavodi nimajo v blagajnah toliko gotovine, da bi mogli zadostiti dvigom n da so zato prlmorani omejiti zplačlla, kajti vloge so Izposojene na zemljišča, hiše itd., od coder se ne morejo trenotno Izterjati posojila. Vlog« so v vsakem oziru varne, zato naj se vlagatelji pomirijo in naj ne povzročajo težkoč denarnim zavodom, da bi ti morali izterjati posojila, vsled česar bi lahko propadla marsikatera trdno, gospodarstva, ker tronurtno nimajo na razpolago «j vdstat:nz vročila. — Kraljevska tonska u-prava dravske baaovfeie..« V LJubljani, dne 26,;sept. 1981. Avala)." Takšen oklic jo razglasila banska uprava v dnevnikih danes. Banska uprava torej zanikava govorice, da bi si država skušala prilastiti del hranilnih vlog. V javnosti pa se to RAZNE ZANIMIVOSTI f ' Iv »1 | ^ jr ^ ♦ 'i Ponarejeni rokoplol In podpisi [i v si i dovolj zrska. Seveda so jim Na svetu šivi mnogo ljudi, ki na.nipall tudi dovolj hrane, zbirajo rokppise in podpise slav- Pred prevozom pa so zbirali nih mož. Toki rokopisi ln podpisi!onemogle lastovk* v nekem praz-majo za iMralce toliko večjo nem stanovanju. Stanovanje so vrednost, čim rtdkejši so. Ka- dali zakuriti, po sobah pa so na-kor hitro W je U ali ona stvar peljoll od stene do stene šloe, da na svetu nekaj vredna, Je čisto »o imele živali vso ugodnost, gotovo, da m bo našel kdo, ki jo Lastovke so vsled mraza veči-bo skušal ponarediti. n°ma Uko onemogle, da jih ljud- | je pobirajo kakor kamenje . . . Zaradi lepote brez službe Pred obrtnim sodiščem v Lyo-nu so te dni razpravljali o tož- Rokopis« lh podpise ponareja-navadno posebnih 1'fZbrl-kah." ponaMlti kakšno listino ali kakšen podpis pa Je ravno ta-10 velika umetnost kakor dobro »onaream oanKove<\ 00 pa , . e, ki so v lem poslu kar nedo- "M.H^gj} p segljlvl mojstri« ki silno pazijo Ne « ne le na dobro ponarejeno piu- Mdn]f f® (>?1)UI kanVnvM' Sn im Hud-|W» ^ J® J® Vložllft Btenograflnja ponaredlU linkovec. So po Uud-|, ^ podjofiu, kjer Jasa zaposlena, na-uščena is slfižbe no vo, ampak tudi na kakovost pH"r*d[ plrjz, na barvo črnila in na slič-|^^ umo zsradl svojo lapo- no malenkosti, ki pa vendar po- le> ____. . . narejanje lahko iidajo. Ubornol Uzs je lzredno lepo dekle n e znal ponarejati rokopise na ^i dan ko J® lM^«t primer mestni srhivah v Bra- »vojo zMio, so bili vsi1 mojlki v tislavi Kaloyk, ki'je na takoj napisal "Napoleonov" H« S^ffiTrS kopi. s "pravim" podpisom, ^^^^^^^ pa je naredil rokopU in podpis »»ogo ItaUko l teden, ]• kmalu ugotovil, d« (le-m^i 22K rnokk.rjl v plMr..l, kj.r J. a«:«: =gsrassrt WdlU. «>• j' VMPOV..K1 |>olno ntptk. O UuS: •P-V.njtt, In Ugotovi. flt govorice vzdržujejo ln napovedujejo celo tozadeven zakon. Zh kaj odredba Društva bončnih zavodov juridlčno ne velja, tfo-ba je zakona, da prekliče zakon o hranilnih vlogah ln njih dviganju. V nekaj dneh dobimo gotovo zakon o omejitvi Isplačo-vanjk hranilnih vlog. Razum ljivo, da se ljudje razburjajo. Manjše hranilnice ln posojilnice pa so sklenile, da izplačujejo samo po 200 Din na teden vlagateljem. Prizadeta eo tudi podjetjz, ki bi rado dvignilo večje tople 00 Izplačevaje mezd svojim delav cem, pa morejo dobiti zda, kvečjemu pf 2000 j Din, na 14 dni. Toda o tem poslovanju omejitvi bo izšel pač v kratkem pravilnik, ki bo določil lsjeme. (Vsekakor jo gotovo: ti Izredni ukrepi so posledica slabega finančnega stanja v državnih blagajnah. Po. podražitvi t<> baka, moke, pšenloe, po zniša-nju plač dršavnim uradnikom, zaračunavanju državnih vanj Itd. je prišel zadnji, obupni korak države: omejila jo de narnlm zavodom izplačevanje gotovine. Potrebna je pni «0-zerva. In če jo ni v državnih Je treba paziti no privatno bla gaj no. — Op. uf«A v dravski banovini : (2ig) Ta odlok,} Društva fcančnlh zavodov omejuje torej dvigznje sku ln dovoljuje le dvig 2000 Din na vsakik 14 dni. Vsi ljudje, ki so včeraj naskočil. zavoda, so dobili izplačanih samo po 2000 Din is svojih vlog. Tega odloka časopisje ni smelo objaviti. Pač pa Jo dan«* banska upraVa izdala ^mirjo-bralnih vlog v poljubnem zn#-valnl oklic v dnevnikih, ki po no bo mnogo pomiril ljudi, marveč bo le še ljubljansko razburjenje Cerkven JalU i kritiziraj ederael jO * kontenmc oar pisov s podpisi, ta pa jo ponars-ene rokopise takoj prodal sa Irag denar nekemu starlnarju. Starlnar jo tisto ponarejene dra-gocenosti ponudil muzeju v na tvah Je skrbni ln natančni uradnik obvestil tudi ravnatelja podjetja. Ravnatelj je res poklical dekleta k sebi in rekel, da je š njo sloer zadovoljen ln da jI no kun tato iTtTugo ovlH da £ P™ vendar pa re eni. Kalnvk je moS takrtt ti™*!***?g*^ pred sodišče, ki pa ga je gjč pa posvarilo, naj bo Pre" potiti! SUnografinja Tudi neki Splegol je bil ster v gpnarejanjj) listin. On »i t^Z JSiiZ pasli samo na pisavo, ampak tu- obrtnem sodišču tožbo za odškod- dl na papir In na črnilo. Papir j« . . ... moral Imeti prav tako vlakne S^if* J? kakor izvirne listine ln črnilo Jo JPJfmora ^djetje pls- moralo poblodetl. Nekaj ^ " ^ t rszsod? ovlh ponarejenih listin hranlJoHl^.^nikl "U^ti na Dunaju v policijskem muzsju. ^vSJfnL moJe i ti vzrok ml-Da bi pa svpjs naročnike še bolj 11 ^dletie valsd varal, je evojlm falzlfl- f0^1' podJ#tJ# v|,id katom še sprlčevsls znamenitih "F"1 lk| Kalifornijska postojanka A-kdsj. Dandanes mzMujejo pr lat- merica n Clvll Llbortles unije no llstloo od* ponarejenih a po- sedaj poroča, da j< bil deporta-močjo ultm-vloletnlh žarkov, oi Jak i ukaa odpoklican, namesto Kar ne vidi oko in kar ostane| tega p« bo Vilarlno poli vlad-nevidno oolo pod mikroskopom, nlm nadaoratvom, ki Ima paziti to nam pokažejo ultravloletni La njegove radikalne aktivnosti svetlobni šarkl. Papir ln črnilo fno j^to |n por«^«!! v Washlng-sa namreč v teku lOt kemično iz- ton. premlnjoto in umetno nzrtjen Tz spremombz doportacljake "star popir" izgleda kakor tt^ poHtiko napram radlkalcem Je le na površini, anotraj pa na; ppilUl JM) Maluff| PtMlih ow„|. Zato pa imsjo dsndsnes še vsi f Chieago. — Na metodisti^n« • epi kve, ki ao Jo vršila^J Jo komitej aa aocUln^ aln/jpj predložil porodilo, v katerom^b-soja konservatizem Ameriške delavsko Moroolje In njonih voditeljev, ker zanemarjajo svojo misijo ln no skušnjo organizirati vsoM delavcev, Konferenca ao Jo tudi Izrzk-la za priailno zavarovanje proti brezposelnosti in Izjavila, da bi bilo to edina učinkovita pomoč žrtvam brezi>oselnoatl. /.sto pa »majo aanosnss se vsi mjj k! ^ protfltlraU proti Iz- m , -Tf prelsknve ao n. pr. meti HP'Ja na avo " enkrat toliko rokopisov ln *— 7 Jelo. proti veal seb kltra. ki moddru. svetu šol pod-1 pisov nrmšksga pesnika Goethe-js, kakor pa Jlhjota rea napisal. lastovke prevažajo a letali .....JkiMf- • J«'ču ali smrtna kaaon radi političnih nazorov,- SsdaJ Jo razvidno, da jim kodo zvezne oblaatl dovolile prost odhod v katerokoli deželo. Rudarji v Indloni 00 pripravljajo na stavko Potorsburg, Ind. — Rudarji Letošnji zgodnji mraz js zslo- pP| pMtok(l A Knos Coal Co. ao ttt laatovke pri njihovi aelitvi šeLdglaeovall aa aUvko, ako bo 1. Ubogo šivali kompanlja uresničila! mogle leteti na- gP0žnJo in znižala m« daleš na eOveru, UDoge aivan 1 kompanlja uresničila svojo vslod almo niao moglo iototi ns-ffr0ftt)j0 ,n ftntuis meade od prej in vso pmmralo ao so ubogo)M<10 M dkn na $2.*0. Prsmo. kar n trumah spuščalekom|HmU. |mi pogodbo z rudarsko unijo, ki poteče šele selivko na tla. 1 1 Posebno mnogo lastovk Jo o-magslo nad avstrijskim ozemljem, zlasti nad Dunajem. Du-Majsko društvo za varstvo ptic pa Jo prišlo na misel, naj bi prepeljali onefl 1. aprila 1082. Ko Je bilo naznanjeno, da namerava kompanlja znišati mezde In Uko prelomiti pogodbo, peljali onemogla ptice na Jot i|t^f^SSmM ££ u tali Komaj je društvonttfovllo J^J fa^l ^ svoj poslv v dunajskih listih, •• h- začeli ljuvke pro-1 zvezal pr«t oltarjem nov par vatel i še nOdalje a letali. Vsa "Koliko sem dolžan. proAa- je pravkar letala eo prispela doslej kljub no- stitiT" vprsša mlsdi sakonec. ugodnemu vremenu srečno v Bo- "Dajte, kolikor mislite, da bo netke, kjer Je župan šel društvu Urav." kolikor moJoka na roko. Ko mu mož stisne v roko do- ■Za prevoz lastovk so izdelali |«p, si pastor ogloda bolišo polo-posebne uboje, da so imelo ši-lvleo In — vrne mošu pol dolarja. EK 19 <>KTO njegove matere, da se am. uživam . . . Kako Preteka t več!" ne isdriim več. Lo- "Ne Ivan JonUš: V OGNJENEM OBROČU /f zapiskov kmstlnga mladeniča j* Življenje - Potonil jo je po- HM jO "Ježe* ali mislite. da ga bodo rte vzeli T r w ^ prestrašila in toliko, da ni omedlela od ailnega atrahu. ■ S_a __ Oče je uvidel. da je iel predaleč. ••NK se ne boj. grička!" jo je tolaži. •Saj ga še niao vseli in predlo bo njegov letnik na vrati, bo vojake ie konec. Saj ae ne bodokU-li do aodnjega dneva! Zato kar brez akrbi bodi in veselo eenasmej. Jote bo oetal pri nas, kaj- neda, Jože?" 1 x_ . "Seveda Jelka, oče ima prav; vojna bo končana v par mesecih. Vsi časopisi tako pi-Aejor aem pritrjeval, ampak ie tedaj nisem mogel .več verjeti evojim beeedam in aree mi je prevzela teika slutnja. Jelka «e je bila potolaftOa. Tako »te me ustrallH, sta, da bi bila kmalu iz koše »kočila!" ze je pomirjena nasmehnila. "Saj veate. da ml je Jole polt* vas vae na tem božjem svetu I Brez njega bi ne mogla šivati" Oče Id mati aU ae »pogledala in v očeh jima je lablestels mokrota. "Taka ljubezen! feog naj vaju varuje vaega hudega, moja dobra otroka in vaju srečno pripelje v verni pristan!" js ganjeno dejal oče, nakar smo vsi pozabili na grozečo nevarnost in se jeli pomenkovsti o veseiejših rečeh. Tisti večer smo sklenili, dn bo poroka prihodnji p red p ust. Tri tedne pozneje me je doletela nelzogib- r na usods. Tudi meni ni bik) prizanešeno najhujše, česar sem se tako bal in kar je navdajalo Jelko s smrtno grozo. Prokleta vojna, tudi mene hoče potreti! Jelka bi bila kmalu znorela žilne žalosti. Tako je jokala, da bi bila skoro izjokala oči, ki me znajo tako ljubeče pogledati. In t njo vred so jokali vsi, ki so bili priče najinemu tetkemu slovesu. Jas nisem Jokal* ker nisem smel. Jaz sem se moral smehljati, čeprav mi je bilo tako hudo, da sem se bal, da me bolečina raznese na kosce. Smehljati se in tolažiti, bodriti ljubljeno dekle, ki pa se nikakor ni dala pomiriti in potolažiti. Vsa is sebe se me je krčevito oklepala, njeno toplo telo je stresal sunkovit jok in zdaj pa tdnj je pretresljivo zakričala: "Pustite mi Jožeta, nikar mi ne jemljite njega, ki je meni več kot ves ostali svet t Jože, Jože, nikar na hodi od menel Jožu, tam Je smrt, ubili te bodo ... in Jaz ne morem živeti brez tebe! Jože, moj Jože ... !" Ni šlo drugače, t silo to jo morali odtrgati od mene. Potem je omedlela. Jaz pa sem šel in šele zupaj vaai sem se prepustil srce trgajoči bolečini in beeno zajokal. "O, vi, atokrat, tisočkrat prokleti, ki ste ratdvojili naju, ki ae takd vroče ljubiva! Peklo naj vaa potre, najgloblje in najstrašnejše peklo!" Uh, kako sem jih tatovražll tisti trenotek, nje, ki so bili povzročitelji vsega tega gorja, ta proklete sovražnike človeštva, Id ao ga pognali v krvave vojne klavnice in vse tista, ki aejejo med nas seme eovraštva, ki rodi nove poko-lje!! Stri bi Jih bil v peeti, zmečkal v brezoblično kepo, Jo vrgel v blato In jo poteptal, če bi bil le mogel! A nisem mogel . . . Sam sem bil In brez moči napram nJim, prav kot nebogljeno dete, ki mora mirno dopuščati, da delajo s njim.kar ss jim poljubi. Zdaj aem vojak. Naučili ao me, kako rabiti orožje In ubijati nedolžne ljudi. Drugega me niso naučili. Včaaih nam pripovedujejo, kako lepo jd umreti ta ceaarja ia domovino — celo vero pri-štulijo vmea, ko da bi bilo bogu ljubo, če te ljudje aami koljemo in mrcvarimo; celo du- hovniki tako govorijo in to je vzrok, da tudi nje sovražim! - včaaih nam pa kažejo hrabre vojake, katerih prsa ao okinčana z zlatimi, »rebrnimi in železnimi križci ln medaljami ter nam obetajo vae to, če bomo junalko ubijali Italijane. Hudič jih vzemi — medalje in tiste, ki jih dajejo! Jaz jih ne maram! Jaz hočem domov, k domačim, k svoji Jelki! Pa me ne pust«, da bi šel, kamor me žene ljubezen! Želim, da bi se odprla zemlja in požrla vse te hudiče, ki nas gonijo v peklo na bojišču ! Edina tolažba Je, da so me puetili v Ljubljani, ^ci je oddaljena od Podgozda le štiri ure hoda. Tako me vtaj domači lahko obiščejo in __ jelka. Ona.me obišče tkoro veak 'teden po dvakrat. Včasih jo spremlja oče ali pa mati, včasih brat, večkrat pa pride kar sama. In mi zmerom kaj prinese: kaj za pod zobe, cigarete in druge stvarj, ki mi pridejo prav. Zdaj ni več tako neutolažljiva kot je bila tedaj, ko aem odhajal od nje. Jaz jo tolažim, češ, da nam najbrž ne bo treba iti na fronto, ker bo vojna kmalu končana. In ona odhaja domov pomirjena, upajoča, da je srečno svidenje v domači hiši blizu .. . Ampak jaz saj« sebi ne morem verjeti. Kadar sap sam s^eboj, me obletavsjo temne slutnje in * tfuhu že vidim samega tebe ležečega na krvavem boill^u - včasih brez glave, drugič brez nog ali druga& razmrcvarjenega in mrtvega. Sicer ne verjamem, kakor mnogo nažih ljudi, da so težke slutnje res znanllke nesreče ali amrtl, ker ae mi zdi, da se črne slutnje porajajo iz bojazni — koliko mož in fantov je bilo prepričanih, da se nikdar več ne povrnejo domov, da bodo obležali na bojišču mrtvi, ker so jim slutnje tako govorile, a so vendar le zmerom živi in jdravl — vendar se vzlic temu vdajam brezupnim mislim. Ker se bojim. Za življenje. Da bi me smrt ločila od moje Jelke — sa ziaerom. Samo zato. Ker bi rad le živel in bil srečen. Premlad sem le za amrt, za grob in čelo zreče sem si jedva na-atavil na ustnice. Bojim se. Zato te temne, zlo in nesrečo obetajoče slutnje. Jutri odidemo iz kasarne na kolodvor, kjer naa bo čakal vlak, ki nas popelje na bojišče ob Piavi. Štiri sto naa je, sami mladi fantje, mnogi le čisto otrotkih obratov, fitiri sto mladičev, ki smo jedva odrasli delkim letom, ki prav za prav le nismo začeli živeti, le ne vemo, kaj je Življenje. In že nas polilJajo proti grobovom! In vsakdo izmed nas b| rad le živel, obdeloval priljubljeno domačo grudo in užil kolikor največ mogoče sreče. Pa nas ne pustijo doma. Na bojitče moramo, branit domovino. Domovino? Kaj so res naše vasice, polja, gozdovi, pisane I6ke in atlene planine v nevarnosti? Ali nam jih res kdo želi ugrabiti t Meni se močno dozdeva, da domovina ni bila v nevarnosti, da pa so bile v nevarnosti debele mošnje debeluhov v frakih In cilindrih in da jni kmetje branimo le-te, ne Rašo grudo. Pred leti sem dobil v roke nekaj drobnih knjižic, v katerih je bilo naplaano, da je Človeštvo razdeljeno v dvoje razredov: v razred izkoriščanih in izkoriščevalcev. /* Slednje to imenovali kapitaliste. Le-ti niao nikdar siti, nikoli jim ni dovolj dobičkov in stremijo tmerom za novimi polji, ki bi jih lahko Izžemall sebi y korist. In če se pri tem začnejo križati interesi dveh kapitalističnih' in imperialističnih skupin, tedaj je oborožen konflikt neizogiben. ; ' ■_IDsUa prihodnjič.) Marijana Strijeznova-Kakalj! "Meni tudi. Sadi rožice, pa za koga?" Zase." ja rekla trdo." ' "No, ali gremo? Pri "Zelenem angelnu" jo godba veak večer. Pa tudi zavrti ae lahko!" Je de-jal Franjo. "Pa pojdimo." je rekla mati. "Žejna aem vina, vidva-pa ple-aa." "Mati!" "Kar tiho bodi! Nial iz lesa. Malo a« le povseell!*! "In Matevž r "N«? bo umrl, če eakrat malo zaplešeš!" Pri "Zelenem angelnu" je bilo prav vaeeln, Pod košatimi koala-nji ao bile miz«, malo v kraju pa Kulba in pitani oder. Navsoči so »« »pogledali, ko so zairledsli nenavadne goats. "No ta Je dobra! Tak-le nam bodo kvarili naš« pravice. Stopil bom k njim in raslotll. da js tu goetilnn le mladih ljudi." as je razburjal bled mladenič. "Pusti jih!" ga je nsirtl lova* riš. "Goetilna je gostiln* "Ja. pa tu je sds j "Selrm angel." Prej je bilo tu le pri "An-gelu." odkar pa zahaja aem as-mo mladina — ali zelenci — kakor i»rav|jo »tarejli..." "Toie vemo..." ga je prestregel tretji. "Pa aaj ne bo plesala Meta!" je dejal eden. "Naj!" je rekel drugi. J "Glejte!" /e dejala Mlcfca,'"^ stara gre pleaat!" "To Je odveč t Naj plečeta aa-ma brat naa ..." Je rekel bled mladenič. "Zdaj nore le etarl. Potem pa zamerijo nam mladim . . . Rez je: Gorje, če ae vname etar panj I" te je posmehoval* Micka ln Iklllla na precej starejšo to-varlšlco Lojzko. Ko sta šla Franjo In Matsv-ževa mati e plesišča, so ju ia-žvlžgall. Mati se Je naglo obrnila. atopi-la k miti mladih, potegnila sto-dinarski bankovce Jt torbice In gs Jim vrgla nabito rekoč: "Pijte na moje sdlBvJa.in avoja mladost. Zapomnite al pa le: Človek Je toliko stir. kolikor ee počuti I" "Oprostite, saj aiamo mislili tako!" ae j« opravičeval edsn. "Saj vem. kaj Je selena mladina. Tudi groadje jt najprej zeleno. da da potem ilahtno kapljico. Pijte in rsdujte ae!" Ploakanje Jo je spremilo k mU zi. kjer ata bila Meta. In Franjo. "Noče!" ae )e pri tod 11 Franjo. "Mora " Je dejala mati. "Matevž ne bo skočil it kot«, če bi mu alnčajno kdo ptaal. Ne po. aabl. da ao v Ameriki tudi ten-ake in da Je Mattxi mlad. "On je molki. Ne bo prinese v naročju otroka." "Ti tudi ne, če te malo zavrti!." „,>leU je"plezala. Franjo te je plvil k njej. Molče ste te tibs ia ob zvokih ljubke, ln poskočne godi*. Teleal sta ee vabili, oči ao |t izogibale. Pri zadnjem pleeu Jo je vpra ftal: "Meta, ali me imaš kaj ra- Kr "Pustite me! Saj veete!" Stisnil ji js roko. "Ksj ne, da boA postala moja?" "Nikoli," Je dejala žalostno. "Uboga moja Meta." III. Večkrat ao šli k "Zelenemu angelnu. * Jesen je pripela mokre kopre-ne do nizkih gričev. Meta in ma-ti sta ie radi sedeli v topli kuhinji. Včaaih Js prllsl tudi Franjo Pili so čaj in kramljali "Ali smem vstopiti?" Ja vpra-Aal Franjo kakor ponavadi. < "Ne. Sem sama!" "Kje je matir "Kar na lepem al Je zmialila ln *la ohiakat aeotro. sebi na kolena in atrastno poljubljati. ' "Ne želi drugega žene! "Ne blabecit Ali ei neumna, ali pa hudobna ... Mete zadavU t« bom . . . Popueti! Imela bova otročka." "Kaklen si!" Tedaj je zaškripal ključ v vež- nih vratih. Mati gre .. Razburjena sva. Kaj bo rekla?" Mati je vstopila in prisedla. Videla je njun nemir. V postelji si Je rekla: "Vendar. Dolgo sta izdržala. Meta je — reva!" Meta je ponoči jokala. "Gre-ftila sem. Bog ml odpusti. Kri je kri . . . Otroka! Kako al ga želim ... Ne smem s tujim človekom .. . Saj mi vendar nI tuj Franjo.. ?Ce bi... A Matevž' Poizkusila ae ga Je spomniti. Cas je zabrisali j ego ve poteze, pozabila je njegov glas, navada . . . Saj mi ni on tuj,tuj . .. Toliko let-brez vseh stikov kot borih pisem, vselej s kitico; Slabo mi gre. Težak je res zaslužek in povrhu le boleham. V zadnjem je pa napisal, da se bo morda odločil vrniU.ee domov. Meti se je stemnilo pred očmi. "Ce pride ... Kaj jpotem? Ne vera... Konec bo.. .Cesa? Morda bova le imela otroka. Da, da. Imela ga bo a." Franjo jo je še vedno nagovarjal, da postane njegova. "Pusti me! Ne »mem . . . Prilel bo Matevž..." in nasmehnila se je. "Ali ga imaš res tako rada?" Presenečeno ga je pogledate: "Meni te sdi, da J)e • • " "Ne razumem te, Meta! Ne maral ga in vendar govoril ved no o njem." '•Moj ma* je!" "Tudi jaz bi bil lahko!" "Franjo, ne bodi siten!" "Težko je res z ženskami. Nikoli nisi gotov pri čem si. Meta le enkrat .ti rečem« postani moja!" Objel jo je okoli pasu in ji hotel poglfdati v oči. Povesila Je pogled. Vpralal jo je: "Zakaj me ne maral osrečiti, da bi bila arečnaf* - \ ^■MHP "Franjo, ne vem. Poročena že-na aem. Ne smem grešiti!" "Vraga, pobožna ravno nisi, čednpttn* pa s} kot kaka nuna/' "Franjo, marsikaj je, česar ne razumemo. Zakaj se ni vrnil Iz Amerike, če ni zaslužka?" "Mari ti moram rez povedati. Saj ne vel, da živi tam z drugo, da zanjo 4#la!" "Kaj pr*yii? Ni res!| "Res je. Ni oženjen, ampak v divjem zakonu živi z Martinovo Franco. Kaj nisi ^lilalarHB "Ni mogoče." Zamislila se je. "Tako, tako ... jaz pa sem mi slila, da živi kakor Jaz. Ali imate tudi otroke?" "Ne." "Franjo, pojdi! Pusti me mo. Preveč je zame." "Meta, rečem ti: izpametuj Meta se je sesedla na bližnji stol. "Ni mogoče! Ne preživlja druge. Sel je, da si popraviva domačijo . . . Franjo si je izmislil. ali pa kdo drugi. Kaj pa, če je le res? Rad je gledal za ženskami le prej. Otrok nimata ... Zakaj? O, adaj razumem prigo- . IV. Mati in Meta ete se ravno spravljali spat, ko je nekdo pozvonil na hišna vrata. "Franjo ni," je dejala mati. "On ima kljiiče." "Doma je. Grem odpirat," je rekla Meta. Ze so se odprla vrata. Suh bled, slabo oblečen Človek z malim paketom. Za nJim je atal Franj<%}t '!rfSKI§ "Matevž!" je vzkliknila začu deno mati. "Matevž!" je prestrašeno še-petnila Meta. Gledali ao ae. "Sedite. Truden ste!" je dejal Franjo I "Bedi! Sedi!" je rekla mati. "Kako je?" "Slaba, slaba ..." je dejal in se oziral po lični kuhinji. | "Hm, takole goeposko imate, hm," je rekel. V ženski dražbi govore o nekem znancu, mladem inženirju, ki se je bogato poročil: "Zdaj plava v zlatu," pripoveduje neka gospa drugi. "Gotovo bo nosil samo le svilene piia-me . 'To le nič ne pomeni", meni o-na, "svilene pižame je že doslej nosil." • ». "Bog pomagaj!" Neka berlinska igralka je na glasu velike skopulje; nobene prilike ne zamudi, ki se ji ponudi, da pride do čean zastonj. Nekoč sedi v družbi zraven h line-ga zdravnika gle<]aK*ča, kjer je igrala. Po kratkem premišljevanju sklene iz tihotapi t i od zdrav-nika njegovo strokovno mnenje; bila je namreč malo prehlajena. "Pomislite, gospod doktor," se obrne k sosedu, ki je bil na glasu zelo redkobesednega in ne- Pa brez dolga!" je dejala rez- i galantnega moža, "prejle sem Jter^Sj Danes imam za v«* ^ jajnega,' mu ta pove. -fi Angležinja in ima ^ Robert ves prestrafca-tako težke pa ne mara^ Nerodna krava Gospodar pride v hI«? J bi tam deklo z veliko bui čelu. Sočutno jo vprašaj ji je agodilo. "Veste, krava je zmesi J tala z repom okoli sebe k sem jomolzla. Hotela aei! vaditi in sem ji privezali a opeko. Zdaj pa imam . * Nepremi&ljeao Bolni mož se prebudi k' ge nezavesti. "Kje sem?" zamrmn v čici, ko začuti na čelu rok« i boža. "Kje sem? V nebrifc "Ne, dragi moj," & ^ na, "še zmeraj pri menL" ■ ^ "No in kaj zato. Ce me podlft, se bom pa povabil aam !w Priaedsl J* "Skuhaj čaj! Ali Ima* ruma V * "Imam." Pripravila Je čaj. Srebate ata ga "Za kaj ei taka? Pij |«r NAROČNIKI POZOR! Znamenje (Sept. 30,1931), po-meni, da vam je naročnina pa* tekla ta dan. Ponovite jo pravočasno, da vam lista ne usta-vlaio. Ako lista ne prejmete, je mogoče ustavljen, ker al bU plačan. Aka je val list plačan in ga ne prejmete, je mogoče ustavljen valed napačnega na-aiova, pilite nam dopisnico in navsdlis stari In novi naslov. Nall zastopniki so vsi dm-Itveni tajniki In drugI zaetopnl. ki. pri katerih lahko plačate na. ročnlno. j Naročnina za cele leto js $6.00 j In sa pol Iste pa 13.00. Claal SNPJ doplačajo 94.80 za leta, sa pol Ists $2.40. Za mesto Chlcago In Cicero aa lete $7.50, pol leta $3.71, sa Aa-ne $$.30. Za Evropa stane aa pol Ista ; $4.«0, za vat lata pa $t.00. ' j Tednik alane sa Evropo $1.70. Claal doplačajo asmo $1.00 ss pefttaiao Mtadinnkl List stene lete $1.20. ' Naročnino lahko pošljete aa tealsv: za celo tadi aami ko Mpta. "No, ja, v petnajstih letih se da že kaj narediti!" je rekel Matevž zaničljivo. Meta ga je zafudoio pogledala. Hotela - ... .. I ■ I— . mUitl maje zastajal, ae bom. Ne maram vaa motiti!" je dejal Franjo. "Ne motil! Ostani," je rekla mat!. "Moram Iti zgodaj na delo. Lahko noč!" "Kaj pa ta ilče pri nas? Kar domaČ se mi zdi," je godrnjal Matevž. "Saj tudi je," je velela mati. "Lepo si čakala na svojega moža! Tuj možak hodi po njegovem domu. Da, da, če gospodarja ni doma, mili pleiejo..." "Pri naa pa že ne!" se je odrezala mati, ki ni hotela razumeti . sinovega namigavanja. Preveč sva delali, da bi bila taka nesnaga pri hlli. Kajne, Meta!" • • (Koaea Jatot) " morala desetkrat po vrati kihni ti. Kaj pravite na to?" « "Bog pomagaj!" odgovori zdravnik. . m. "Gospod kandidat -- kaj je to, bigaraija?" "Bigaraija — ja — bigaraija je to, če naredi kdo dvakrat zaporedoma eno in isto oslarijo." * Moderna služkinja "Malo bolj udarite po preprogi, Micka. Iztepsti jo hočete, pa jo samo božate. To je vendar brez pomena." "Toda, gospa, potem se bo pražilo." Poetičen je hotel biti "Danes ste pa čudoviti« dična! Kakor dvajsetletnic SLOVENSKA NARODNA I PORNA JEDN0TA Izdaja svoje publikadjt I poaebno Ust Presveta a h ter potrebno agitacija a drnfttev in članstva ia ni gando svojih idej. Nlk* ne aa piapagando druiik parnih organizacij. Vb* gaaizadja ima običajni glaaOo. Torej agitatorižah in natntalL drugih pošp organizacij in njih dr*« ae ne poftUjajo lista Pit NAZNANILO it apravn&tvn Hata Praeveta Nanuj* mT** J* tm» izdajo tviftaaa. V Najnižja ra v dnevnika laven sredine iz daje je SOc; v sredini bdaji pe $1.00 n enkratno priobčitev, Za oglas« ee račaaa po velikosti pro stom. Kadar polljete oglat, sapi lite vaelej, kateri dan želite, da se val ogiaa priobči in koliko aa meravate potroMtl Vaelej pftite točna ta ob pra ven časa, aka letite imeti dobri poalugo. Prosimo vaa. da to apo Bpagk > . ' ™ Philip Gediiia. upravitelj NAROČITE SI DtEVNK UST PROSVETI Grajani krat (aastra) g. N. P. I.l \ Po akleps f. reise kosvasdj« as sala) lahka šara« a« lkt Pns prišteje sias, dva aH tri Oaaa Ia ase Sreštea ia U «o»Ca nuim ssrofadsL Uat ProsvaU stana ss vaa mah* aa šlaac ali mčUm g eas letao ssroisiao. Kar po Oaai le plačajo pri umoti fi.ze ui «s ji« te prišteje k aaročaimi Mi prištejasio eaaga. dva tU tri fl •ae drsšiaa k aoi naročnini. ToraJ sedaj ni vpreka, reči, d« j« h drag aa člana g. N. P. J. Ust Presveta ja vaša lartmhu ia ia tkoro v vsaki drntini naUo, ki W rad ČHal Hat vaak dan. Torej oriMha, ds ss tadl Ti aaročito ss dnevnik Proeveto. Cena Hata Prtaa Sa Združ. države Is Kanade $Mt Za Gleere in Cfcleafo )•..... 1 tednik in................ 4M 1 tednik In......... S tednika in............... M9 t tednika In.......... t tednike in,••...»• Ml t tednike in............. IapoUitte spodnji knpon. priložite potrebne vsoto deaar)a U i Order v piainn In al sarofite Proeveto, list, U je vaša laatalaa. Pojeanflo:—Vaelej kakor hkro kateri tek Članov preneha biti