S ter. 25 F Ljubljani, v ponedeljek, 1. februarja 1943-XXI leto VIII. Izključna pooblašfienka ta oglaševanj« Italijanskega In tujega | Utednilt?« to aptaiai Sopitarfera 0. Ljubljana | Joneeealonarla Mtlmlva pa* la pubbUdtl 1 gennaio il segueme lmieuuio No. 981: Fortil repnrti nemici hanno attaccalo ap-poggiati da carri arman e tla intenso luoeo ul aruglieria nostre posizioni neua lnpomama Occiuentale, ma sono stali respmii sunendo sensibili perdae in uonuni, pezzi comrucarro ca auiomezzi. bul irome tunisino azioni di gruppi da com-battimenio aeilAsse nauno avuio luvorevole sviluppo; coniratiucchi uvversan eoiuro le po-siztom raggiunte venivano riOuilati. La caeeiu germanica abliaueva 8 apparecchi inglesi, uuo aeil orcjena po raznih bojiščih, vključena v najuidalne bataljone, v protiletalske baterije in v oddelke s posebnimi nalogami, čudovita odpornost oborožene revolucionarne garde se je jiokazala pri vseh bojnih enotah, ki so zmerom znale ohraniti živ in plamteč ogenj čistega prostovoljstva. Ob popolni uporabi vseh, ki so že pod zastavo, si je milica zagotovila nove in sveže sile z uvedbo posebne predlegionanske organizacije, ki jo nastala po Vašem pritrdilu na predlog tajnika stranke v nameri, da bi zbrala in uvrstila v posebne oddelke mladeniče, ki po dovršenem 17. letu starosti zahtevajo, da jih uvrstimo v naše oddelke. Tako so sproti sveža kri mladine vrača in doteka v zdravo ožilje naše milice. Danes je že več desettisoč najmlajših, ki so se prostovoljno vpisali v to predlegionarsko organizacijo in so se obvezali za predvojaško službo Iin jih vodijo ter poučujejo najboljši častniki, skvadristi in bojevniki, ki jih vzgajajo, jim utrjujejo duha, jih ojačujejo duhovno in telesno in jih usposabljajo za to, da bodo mogli v kratkem času dobiti vso značilnosti Mussolinijevih legionarjev. Drugi ukrepi, manjši po svojem obsegu in pomenu, pa vendar pomembni, so bili storjeni lansko leto zato, da bi se na boljši način izrabilo vso osebje, da bi imela poveljstva pasov in legij, ki so razvrščene po raznih krajih, možnost, da bi bila kos vsem trenutnim potrebam. V ta namen so bili ustanovljeni domači oddelki in pomnoženi oddelki za takojšnjo pomoč in za prvi poseg. Tudi posebni oddelki, tako obmejni, zlasti pa protiletalska milica, so povečali svoj obseg in svojo napadalno sposobnost s tem, da se je izpopolnila njihova bojna oprema in povečalo njih število. V duhu stvarnosti in v popolnem poznanju potreb izjemnih časov je Milica prva nastopala na slehernem življenjskem področju. Y šolah za izpo- polnjevanje, na vežbališčih in v tečajih za častnike in podčastnike, v tečajih za specialiste in predlegionarsko učitelje se je v 20. letu zbralo več sto častnikov in na tisoče legionarjev, ki so so odločili, da bi si pridobili posebno spretnost in popolnost pri delu, ki je potrebna za dosego velikih vojnih ciljev. Tako so športni nastopi in telovadne prireditve, kakor tudi vojaško urjenje stalno množili vrste mladih Črnih srajc, ki so se stalno vzgajale v vojnem duhu. Pri tem je bil upoštevan pomen vseh duhovnih vrednot in nadaljevalo se je stalno delo za dvig morale častnikov in legionarjev. Novi ukrepi v korist skva-drislov in nove dopolnitve predpisov glede napredovanja, ki imajo namen čimbolj uveljaviti postavo bojevnika, kakor tudi silno skrb za ranjence, za okrevance in za tiste, kj so se vrnili v domovino, stalna bratska vez med legionarjem v prvih bojnih vrstah ter podpiranje njihovih družin, so ustvarili prisrčno tovarištvo in značilno nerazrušno legionarsko skupnost. Na propagandističnem in tiskovnem področju je delo potekalo v skladu s cilji, ki so bili postavljeni. Propaganda jo bila posebno posvečena mladini, da bi se seznanila z bistvom milice, se sprijaznila z njenimi cilji in da bi se v njej pojavila želja boriti so v vrstah, milice. Tisk je na dolgo in široko obravnaval vse življenje in nastope legionarjev, poleg tega pa se je javnost s temi dejanji seznanjala tudi po radijskih prenosih. Tudi v tujiini je milica, zasejala seme navdušenja, zvestobe in odločnosti in je znala pridobili za' naše ideje in imperialne nalogo naše domovine vse tiste, ki so bili pravi Italijani ter jih znala utrditi v močni duhovni veri. In to seme je bogato obrodilo. Tisoči častnikov in Črnih srajc, ki so bivali v tujini, so trenutno včlenjeni v naše oddelke in mnogi med njimi so.prosili za visoko čast, da bi smeli sodelovati v posebnih napadalnih oddelkih. Vojni nastopi in veliki-krvni prispevek, kakor tudi junaštvo, ki ga je milica v 20. letu obstoja pokazala, so trdni dokazi, kakor tudi vse številke padlih, ranjenih in odlikovanih. Neštetokrat so bila ta dejanja izpričana in na-vajana v poročilih poveljnikov velikih enot kr. vojske in visokih vojaških predstojnikov zavezniško vojsko, ki stalno poudarjajo vojaško izurjenost, discipliniranost in visokega bojnega duha Berlin, 1. januarja, s. Ob desetletnici Hitlerjevega prevzema oblasti sta pred velikimi množicami govorilu maršal Hermann Gbring ia propagandni minister dr. Gdbbcls. Prvi je v klenem govoru oboroženim silam prikazal velike uspehe n atrod nosom n I is t i č n e g a gibanja v desetih letih, ki so preobrazili lice Nemčije in jo pripeljali v novo dobo vstajenja narodne zavesti. Nemški narod se je osvobodil sramotnih sužeujsikih okov, v katere so ga vklenili njegovi nasprotniki. Po popolnem notranjem prerodu je morala nemška oborožena sila zdaj nastopiti proti največjemu sovražniku, ki je grozil upropustiti vso Evropo. Po bistri uvidevnosti nemškega vodje pa so bili uničevalni nameni divjaškega boljševizma preprečeni. Za popolno dosego zmage pa se bo nemški narod pod vodstvom svojega velikega voditelja združil kot en mož ter po junaški obrambi, tii ima najsvetlejši vzor v stalingrajskih branilcih, spet prešel v odločilni napad. Nemška vojska, ki je podala toliko dokazov nepremagljivosti, bo j>o tesnem sodelovanju vsega nemškega naroda m zvestih ter požrtvovalnih zavezniških narodov prav gotovo izyojevala končno zmago. Važen govor dr. Gobbelsa Berlin, 30. januarja, s. V športni palači, ki jo bila nabito polna, je imel danes minister Gobbels spominski govor ob desetletnici prevzema oblasti po narodnem socializmu, v katerem je prebral tudi poslanico Adolfa Hitlerja. V dvorani so bili prisotni številni višji predstavniki vlade in narodno socialistično stranke ter mnoge vojaške osebnosti. Sredi odra, kjer je bil prostor za govornika, so bile razvrščene zastave vseh strankinih organizacij v živih barvah narodno-socialistične stranke. Med zastopniki oblasti je bil tudi italijanski poslanik ter vodja odposlanstva Fašistične stranke z vsem svojim spremstvom. Ko se je poleglo silno navdušenje ob pozdravljanju, je propagandni minister začel svoj govor, v katerem je najprej naglasil, da nemški narod rad prenaša vsakršno žrtov, samo da bo mogel vojakom na bojiščih poskrbeti ono novo orožje, ki bo služilo za totalno vojno proti sovražniku. Vsaka zahteva udobnega življenja je brez pomenu za onega, ki se bori. Na vse grožnje mednarodnega ži-dovstva odgovarja Nemčija s tem, da se je strnila v lesno skupnost nezlomljive volje. V ta namen so bili že podvzeti prvi ukrepi in sledili bodo še drugi, da bo organizirana totalna vojna. To pot ne gre za to, da bi moral narod poslušati naredbe in zakone, ki so enaki za vse, naj pripadajo kateremu koli socialnemu razredu, temveč morajo vsi dati sami iz sobe vse, kar morejo za skupno stvar. Minister je nato poudaril, da ima Nemčija v borbi proti boljševizmu ob svoji strani vse evropske narode, ki so šli na bojišče za enake cilje, in sicer za obrambo omike in evropske celine. Pri tem je ob živahnem odobravanju omenjal tesne vezi z Italijo,'ki je iz svoječasnega ideološkega na-sprotetva prešla danes v odprti boj proti boljševiški Rusiji. Minister je nato primerjal borbo, ki so jo morali narodni socialisti izvojevaiti v letu 1933., in borbo, ki jo danes vodi ves nemški narod. Danes kakor takrat je bila tajnost U6peha v nezlomljivi volji do zmage. legionarjev. Trde borbe proti balkanskim partizanom so bataljoni Črnih srajc, bataljoni >M< in sKvadrislični bataljoni vodili z nezlomljivo silo in niso dali nasprotniku nobenega oddiha, temveč so ga poiskali v najbolj utrjenih zavetiščih tudi takrat, ko so bili vremenski in krajevni pogoji najbolj neugodni in tudi takrat, kadar so bili ti bataljoni številčno in po orožju šibkejši. V Rusiji sta oddelka Črnih srajc, sestavljena iz bataljonov »M< nedavno podala dokaz svojega junaštva i?i svoje bojne sposobnosti. Oddelek »Tagliamen-toc, ki ga sestavljajo bataljoni >Mc, je s svojimi bojnimi nastopi presegel po junaštvu vse svojo prednike in 6i je priboril najvišje odlikovanje za vojaško hrabrost. Skupina Črnih srajc, sestavljena iz bataljonov »Me, ki se je z naglim urnim manevrom polastila vseh glavnih strategičnih točk na Korziki, je požela splošno občudovanje otočanov za svoj odločen in discipliniran nastop ter za popolno in korektno vedenje legionarjev. V Tuniziji sodelujejo bataljoni Črnih srajc skupaj s topniškimi in strojniškimi oddelki pomorske milice in protitelallske milice v trenutnih vojnih nastopili in stalno izpričujejo visoko vrednost slavnih izročil Črnih srajc. Na domačem ozemlju vzdolž vseh obal ter v vseh mestih od kopenskih in morskih meja, v pristaniščih in na železnicah in na vseh pomembnejših delovnih in produkcijskih središčih so Črne srajce budni čuvarji in delavci. Bombni napadi italijanskih meBt so našli milico pripravljeno na takojšen odgovor in posledica je bila najstrožja kazen, kakršno je moglo nasprotnikovo letalstvo prejeti za svoje delo, razen tega pa so miličniški oddelki takoj nastopili pri reševalnem delu. Neštevilne prigode, silnega poguma, prezira nevarnosti in skrajne odpovedi dokazujejo, Duce, da tudi med najmanjšimi naborniki liktorske mladine, kakor tudi med najstarejšimi veterani živi iu Še vedno gori junaški duh neprestane budnosti. Ta kratek pregled daljnih in nedavnih dogodkov ter dela fašistične milice nima namena podajali prezgodnjih zaključkov. Iločo biti samo napoved nezlomljive odločnosti za jutri, kajti mi mislimo tako, Duce, kakor želite Vi: »Biti trden in močan, da bi se mogel postaviti po robu vsem morebitnostim in pogledati v oči brez bojazni vsaki možni usodi.< — Načelnik glavnega etana Galbiati. Hitlerjeva poslanica nemškemu narodu Po svojem govoru ie propagandni minister čital preposlanico vodje, ki omenja v uvodu spletke, katerih žrtev je postala Nemčija 1. 1918 ter so privedle do nesrečnega diktata v Versaillesu, ki je obsodil Nemčijo v suženjstvo, jo razorožil in jo skušal uničiti tudi v gospodarskem oziru. V nadaljnjem navaja na kratko obupne politične in go-spodareke, razmere, v katerih 6e ie znašla Nemčija, razcepljena v brezštevilne stranke, s 14 milijoni brezposelnih in z razsulom v gospodarskem življenju, naglašajoč, da je to bila vsa dediščina, ki jo je prejel na dan 30. januarja I. 1933., ko je prevzel oblast. Zatem omenja velike notranje pre-uredbe, ki nimajo primere v nobeni demokratski državi. Samo fašistična Italija, ugotavlja poslanica, je po zaslugi svojega Duceja izvedla enakovredne reforme na ftodročju notranje obnove; Pri tej ugotovitvi so vsi zborovalci priredili živahne ovacije Duceju ter prijateljski in zavezniški Italiji. Narodni socializem je potem jiosvetil svoje sile za rešitev zunanjih problemov, pri čemer je zasledoval samo ta cilj, da bi lahko ustvaril temelje za splošen sporazum. Vodja našteva na tem mestu V6e 6voje poskuse za dosego tega cilja in za sporazum med narodi, predvsem s tem, da bi se čimbolj omejila oborožitev. Vsi ti poskusi pa so zadeli na sovraštvo plutokratičnih sil in stvariteljev versajskega diktata. Seje jx>tem, ko so bili zavrnjeni vsi njegovi predlogi za omejitev oboroževanja, je začel tudi on misliti na zopetno oboroževanje Nemčije in na ustanovitev nove nemške armade. Govoreč o 6talnem ogražanju Evrope jx> holj-ševizmu. ki je dvajset let oboroževal svoj narod brez presledka in v ogromnih izmerah, vprašuje H:tler, kaj bi bilo z nemškim narodom in z evrop-s.„mi narodi v splošnem, če ne bi bile junija leta 1941. nove 6ile Nemčije nastopile kot prednje straže evropske celine proti barbarskim valovom, ki bi iz sibirskih tunder razdejali zahodno civilizacijo. Kakor v dneh pred to odločitvijo, nadaljuje Hitler, imamo tudi danes eno 6amo izbiro, in sicer zmago Nemčije in njenih zaveznikov ter z njimi vred vse Evrope, k' se ponaša z najstarejšo kulturo in najstarejšo civilizacijo ali pa barbarski naval od vzhoda. Samo od nas je odvisno, naglaša Hitler, ida razumemo 6misel te nam vsiljene borbe. Samo od nas je odvisno, da jo bomo znali bojevati z največjo odločnostjo in energijo, dokler evropska celina ne bo dokončno rešena. Udarci, ki jih bomo morda posamič prejeli od usode, ni6o nič v primeri z onimi, ki bi jih morali dobiti, če bi 6e barbarskemu plazu posrečilo razširiti se jx> naši celini. Vsako posamezno človeško življenje, ki postane žrtev v tej vojni, je jamstvo več za bodočnost celih rodov. Novih 9 ladij potopljenih Berlin, 1. februarja, e. DNB poroča, da so pri nastopih zadnjih dni v Severnem Atlantiku, na Sredozemskem morju in na Ledenem morju nemške podmornice potopile novih 9 britanskih ladij v skupni tonaži 45.000 ton. - Hitlerjeva beseda in tehtna govora maršala Goringa in dr. Gobbelsa ob 10 letnici prevzema oblasti Nemške čefe na vseh odsekih v odločni obrambi Junaški odpor v Stalingradu — Ob Donu in Doncu Rusi na morejo naprej Jfroče bitke zahodno od Voroneža — Angleški napadi v zahodni Tripolitaniji in Tuniziji krvavo odbiti Hitlerjev glavni stan, 1. februarja. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo: Na odsekih vzhodnega bojišča, za katerega se razvijajo ogorčene borbe, so naše čete v odločni obrambi. Novo pripeljane rezerve so posegle v borbe in utrdile položaj. V Stalingradu se je južna skupina po silnem napadu na obrambne postojanke pod osebnim vodstvom generalnega maršal« Paulusa združila na najtesnejši pros-tor in nudi sedaj v poslopju GPU zadnji odpor. V severnem delu mestnega področja so se branilci pod vodstvom najstarejaega častnika postavili v odločno obrambo ob meji tovarne za traktorje. Na področju med Kavkazom in spodnjim Donom je nasprotnik obnovil napade svojih oklepnih oddelkov. V protinapadu so bile uničene, obkoljene in odrezane sovjetske sile. Ena oklepna divizija je pri tem zajela nad 1000 ujetnikov. Ob Doncu so se zopet z velikimi izgubami zrušili nasprotnikovi napadi in poskusi za obkolitev. Zahodno od Voroneža je bila nasprotniku v vroči bitki odvzeta neka naselbino. Borba se nadaJjuje z nezmanjšano silovitostjo. Letalstvo je napadalo z uspehom dovozne ce6te, zbirališča vozil in počivajoče čete. Ob Ladoškem jezeru so bili močni sovjetski napadi z dolgotrajno topniško pripravo in podporo oklepnih oddelkov odbiti s hudimi izgubami, deloma pa že razbiti ua izhodiščnih postojankah. Zavezniki so z močno topniško in oklepno podporo napadli naše postojanke v zapadni Tripolitaniji in bili zavrnjeni z velikimi izgubami v onoštvu in orožju. V Tuniziji so se izjalovili nasprotni protinapadi proti našim postojamkam, ki smo jih na novo pridobili v zadnjih dnevih. Nemški lovci so sestrelili v letalskili bojih osem nasprotnikovih letal. Podnevi jo majhno število angleških lahkih bombnikov izvedlo motilne polete brez posebnega uspeha nad severno Nemčijo do državne prestolnice. Nasprotnik je izgubil pet letal, dve naduljnji pa sta bili sestreljeni sredi morja. Ponoči so angleška bojna letala preletela zahodno Nemčijo in severozahodno nemško obalno ozemlje. Zadeti so bili stanovanjski predeli in javna poslopja. Prebivalstvo je imelo izgube. Nočni lovci in protiletalsko topništvo so sestrelili 5 bombnikov. Nemška brza bojna letala so podnevi bombardirala neko pristaniško mesto na angleški obali ob Rokavskem prelivu. Nemške podmornico so potopile na severnem Atlantiku, na Sredozemskem morju in na Severnem ledenem morju 9 trgovskih ladij s skupno 45.000 tonami. prav najtežjem zgodivinskem času nemškega naroda, ki je videl in še vidi, da vse tvori velike in zmagovite uspehe vojne mornarice. Nato izraža Reder prepričanje, da bo nemška vojna mornarica pod vodstvom novega vrhovnega poveljnika admirala Donitza izpolnila vso svojo nalogo in dala svoj prispevek za neiizogibno končno zmago. Odlikovani nemški generali Berlin, 1. februarja, s. Armadni general Paulus, junaški poveljnik 6. armade, ki se je borila pri Stalingradu, je bil od Hitlerja povišan v maršala. — Istočasno je Hitler topniškega generala Heitsa, poveljnika armadnega zbora pri Stalingradu, povišal v armadnega generala. Berlin, 1. februarja, s. Hitler je povišal v generalna polkovnika generala Heinricha in von Sal-mutha. H4kratni letalski zmagovalec padel Berlin, 1. februarja, s. S poleta nad 6ovražnim ozemljem se ni vrnil lovski pilot poročnik Crinius, poveljnik lovskega letalskega oddelka, ki je bil odlikovan s hrastovim listom viteškega križa železnega križa. Junaški pilot je dosegel 114 letalskih zmag. Os jo šo vedno nevaren in neizmerno mogočen sovražnik. To je resnica, ki drži. Bitka v Tuniziji še ni odločena. Boj zoper našo trgovsko mornarico utegne postati odločilno dejstvo v tej vojni. Vso naše navdušenje za uspehe v Rusiji in Afriki bi morala krotiti zavest, da se nam še ni posrečilo premagati podmornic, piše angleški list »Daily Ileraldt. Odbor Zveze javnih nameščencev pri Vis. komisarju Včeraj zjutraj je Visoki komisar v navzočnosti izvedenca dr Fioccavento sprejel v vladni palači predsednika in odbor Zveze javnih nameščencev Ljubljanske pokrajine. izvedenec je na kratko pozdravil navzoče, nakar je predsednik Zveze dr Hubad naslovil na Visokega komisarja topel pozdrav v imenu Zvezinega članstva ter mu izrazili hvaležnost za proučevanje raznih vprašanj, ki zadevajo državne in druge javne uradnike v Pokrajini Nato je podal poročilo o delovanju Zveze od njene ustanovitve do danes Poudaril je, da je bilo v novo Zvezo iuzioniranih kar 24 društev in da število članstva znaša danes 5176 Dr, Hubad ie nato prikazal naklonjenost Fašistične vlade do državnih ia drugih javnih uradnikov v Pokrajini Opozoril je nato na upravni položaj ter na nekatera vprašan'a. ki se nanašajo na pokrajino in na gospodarsko plat družin onih nameščencev, ki 60 policijsko prizadeti ter tolmačil ajnijipABu IJ{ ‘nfURAOjapos uiaujetoj od o|joa oupjj vse Zvezine člane tr jih žene h hvaležnosti do Italije. Potem je povzel besedo Eksc Grazioli, ki je podal zaključen pregled gospodarskega položaja v Pokrajini od dne okupacite pa do danes pokazal pomen ukrepov ter potrebo, da te ustvari pravično ravnovesj« med plačami ter med potrebami preživljanja ter pri tem proučil na najbolj vesten načirf, zakaj se cene najnuinejših življenjskih potrebščin niso neupravičeno zvišale. Nato ie sporočil, da se vprašanje pokojnin že proučuje pri centralnih oblasteh Visoki komisar ie nato izrazil, da ie prepričan o volji za sodelovanje, k! navdihuje uradništvo ter opozoril, da bodo oblastni ukrepi v skladu z lojalnim zadržanjem slovenskega prebivalstva. Nato je Visoki komisar dai predsedniku na razpolago 20.000 lir za pomoč najbolj potrebnim članom. Livorno še za teden dni v ospredju Venezia je premagala Genovo — Livorno zmagal, enako tudi Ambrosiana Vicenza je odpravila Fiorentino Kov načelnik glavnega stana oboroženih sil Rim, 11. februarja. 6. S kraljevim ukazom je načelnik glavnega etana oboroženih sil, grof Ugo Oavallero, na lastno prošnjo prenehal izvrševati posle načelnika glavnega stana. Na njegovo mesto je bil imenovan armadni general Vittorio Ambro-eio, do cedaj načelnik glavnega stana vojske. Na metjto generala Ambrosia je bil za poveljnika šeste armade imenovan Ezio Rossi. Odposlanstvo fašistične stranke pri Hitlerju Rim, 1. februarja, e. Hitler je včeraj sprejel odposlanstvo fašistične stranke pod vodstvom narodnega svetnika Tarabinija, ki je prispelo v Nemčijo za deseto obletnico prevzema oblasti po narodnem socializmu. Ob sprejemu 60 bili navzoči zunanji minister Ribbentrop, šef narodno-socialistične pisarne Bohrmann in italijanski veleposlanik v Berlinu AlfierL Dopoldne je fašistično odposlanstvo obiskalo nemškega zunanjega ministra von Ribbentropa. Admiral Donitz, novi vrhovni poveljnik nemške vojne mornarice Berlin, 1. februarja, s. Ob priliki imenovanja za admirala nadzornika nemške vojne mornarice, je veliki admiral Reder naslovil na častnike in posadke nemške mornarice dnevno povelje, v katerem med drugim pravi, da jo bil v težkih časih nemškega naroda poklican, da preosnuje nemško mornarico in iz nje naredi silo in da se je te svoje naloge lotil z vsemi silami, zaupanjem in navdušenjem. Počaščen z zaupanjem Hitlerja in ob zvestem sodelovanju vseh častnikov, podčastnikov in mornarjev se «nu je posrečilo izvesti to nalogo v V 18. kolu državnega nogometnega prvenstva so bila na sporedu spet nekatera zanimiva srečanja. Še največje zanimanje je bilo po pravici za srečanje med domačima rivaloma iz Torina: Torinom in Juventusom. Zmagala je enajstorica Torina. L zmago in obema točkama se je pomaknil navzgor in pustil someščana za seboj. — Veliko presenečenje je včeraj pripravila tudi Venezia svojim prijateljem. Na domačem igrišču je imela v gosteh močno moštvo Genove. Veneziji je uspelo po lepi in odločni igri premagati Genovo s tremi goli razlike. — Prav tako je presenetila Vicenza svoje pristaše. Doma je gladko odpravila Fiorentino, ki je s tem morala prenesti že drugi udarec drugo nedeljo. Prvega ji je dala Triestina zadnjo nedeljo. — Državni prvak je moral v Milanu spet kloniti čez 100 tekmovalcev na pokrajinskem prvenstvu Pokrajinski prvak: Bradeško; prvakinja: Bedenkova; najboljši par: Bradeško-Bogataj — Najboljše moštvo ima Korotan Ljubljana, 31. januarja. Danc6 in včeraj so bile v dvorani hotela Miklič velike borbe. Hudo so se pomerili med seboj najboljši namizni teniški igralci, pa ne šemo iz Ljubljane pač pa sta prišla pomerit svoje moči tudi dva iz pokrajine. Eden je bil iz Novega most«, drugi pa iz Šmarja. Hudo konkurenco nista vzdtžala in sta žc kmalu položila orožje. Ostre borbe, ki niso ostale brez presenečenj, so se začele že včeraj popoldne, pa so z njimi nadaljevali danes ves dad. Pa še niso prišli do konca. Juniorji sc bodo pomerili med seboj jutri, v ponedeljek. Tudi pokrajinsko prvenstveno tekmovanje je nrivabilo k zelenini mizam veliko število igralcev. Na start se jih ie javilo-nekaj več kot sto, kar je za naše ozke prilike zelo lepo število. Pri igiranju smo videli spet naše naj-boljše, ki so znova pokazali svojo dobro formo. Tekmovanje je organiziral in izvedel agilni Hermes, pripomniti pa moramo, da. organizacija tega tekmovanja ni bila na takšni višini, kot so navadno vse Hermesove prireditve. Velike preglavice so delale igručem lahke žogico, na katere niso navajeni. Pa tudi sicer je bilo i žogicami križ (igrali so celo z zalepljenimi). Podrobni rezultati: Tekmovanje moštev (nastopilo je 1" moštev: 5 od Korotana, 5 od Hermesa in 3 od Mladike). Prvo mesto v borbi moštev si je priborilo moštvo Korotana z zmago nad hudim «o-tekmecom Hermesom. Rezultat je bil 3:0. Vrstni red moštev je bil naslednji: 1. Korotan, 2. Hermes, 3. Korotan II, 4. Korotan 111. Prav zanimivo je bilo tudi tekmovanje dam, katerih se je prijavilo osem. Veliko je bilo presenečenje, ko je ljubljanska prvakinja Pogačnikova igro gladko izgubila «1 dozdaj mailo znane Ilermežanke Bedenkove. Vrstni red pr} dekletih: 1. Bedenkova (Hermes), 2. Stcrletova (Hermes), 3. Polakova (neorganizirana), 4. Mc-ralova (neorganizirana). Na>jostrejše pa so bile vsekakor borbe .v A skupini, kjer so se srečali sami izkušeni iu rutinirani igralci in vztrajni borci. V tej skupini je prišlo do prvega presenečenja tedaj, ko je doslej neznani junior Mlakar, član Mladike, odpravil znanega Strojnika A. od Korotana. Odpravil ga je z rezultatom 2 : 1. V finale poedincev so se končno plasirali štirje najboljši: ljubljanski prvak Bradeško, Strojnik II (ML), ki je odoravil nevarnega Iler-mežana Bogataja, Poženel, ki je tudi odpravil svojega protivnika, in pa širbert (II.), ki je zapisal rezultat v prid v borbi z Gabrovškom (Korotan). Koncu koncev je bil vrstni red pri najboljših takšenle: 1. Bradeško (Korotan) 3 točke. Bradeško se je spet postavil in si zasluženo priboril naslov najboljšega pokrajinskega igralca. 2. Strojnik II (Hermes) 2 točki; 3. Poženel (Hermes) t točko; 4. Šubert (H.) 0 točk. V finalni borbi sta se pomerila Bradeško in Poženel. Zunagal jo Bradeško z rezultatom 21 : 12 in 21 : 13. Gospodje v dvoje (nastopilo je 32 tekmovalcev). V Vk finalu so se borbe končale takole: Meden-Mlnkar : Zavašnik I-II 2 : 1; Recek-Tršinar : Erat-Sluga 2:1; Strojnik I.-1I. : Potočil ik-Gnbro všek 2 : 0; Bradeško-Bogataj : Med-ved-Božič 2:0. Borbe v polfinalu: Medved-MIakar ; Recek-Tršinar 2 : 0; Bradeško-Bogataj : Strojnik I.-1I. 2 : 0. Finale: Bradeško-Bogataj : Medved-MIakar 2 : 0. Zmagovit par sta torej oslala izkušena borca Bradeško in Bogataj. Vrstni red parov: 1. Bradeško-Bogataj; 2. Medved-MIakar; 3. Strojuik 1. in II.; 4. Recck-Tršinar. Ob koncu tekmovanja so zmagovalci prejeli lepa dmrila kot nagrade. Nagrade so bile lepe in praktične, tako da so jih bili nagrajenci veseli. O tem, kako bodo končale tekme med juniorji, pa nekaj več v eni prihodnjih številk našega lista. Današnji številki so priložene položnice. Prosimo cenjene naročnike, da se jih poslužijo in po možnosti takoj poravnajo naročnino. V Varaždinu so imeli pretekli petek hokejsko tekmo med Varaždinskim športnim klubom in maštvom domobrancev. Na splošno presenečenje so zmagali domobranci z 2 : 4. Včeraj je bila v Švici odigrana mednarodna tekma v hokeju na ledu- med Švico ln Madžarsko. Zmagali so domačini s 4 : 2. Igra je bila napeta in so bili Madžari skoraj enakovreden nasprotnik. Tretjine so se končale takole: 3:0, 0:0, 1:2. pred domačo enajstorico. — Vodeči Livorno je igral v Genovi. Šlo mu je, da igro dobi in si zagotovi še nadaljnje vodstvo v prvenstveni tabclici, To mu je, po sicer trdi borbi, uspelo. — Tudi Ambrosiana, ki Livorna nevarno sledi, sc je potrudila v Bergamu proti domačemu moštvu Ata-lante. Gladko je zmagala, vzela obe točki in se kar prilepila, samo s točko razlike, na vodeči Livorno. — Drugo prestolniško moštvo Lazio je slavilo samo neodločen izid nad novincem Barijem. Dobri sta dve točki. — Triestina si je pa v Bologni privoščila spet neodločen rezultat. Proti Bologni je izsilila rezultat 2:2, Podrobni izidi: Vicenza — Vicenza : Fiorentina 3:0. Milano — Milano : Roma 4:1. Venezia — Venezia : Genova 4:1. Torino — Torino : Juventus 2:0. Genova — Livorno : Liguria 2:1. Bergamo — Ambrosiana : Atalanta 5:2. Roma — Lazio : Bari 0:0. Bologna — Bologna’: Triestina 2:2. Vrstni red do prihodnje nedelje: Livorno 26, Ambrosiana 25, Torino 24, Juventus 22, Bologna, Genova, Milano, Lazio, Atalanta 19, Fiorentina 18, Roma, Triestina, Bari 14, Liguria 13, Venezia 11 in Vicenza 10. Spezia in Pro Pairia sjsst skupaj Tudi v B razredu so bile na sporedu vse tekme. Presenečenje v tem razredu je bil poraz, ki ga je vodeča Spezia doživela v Pisi proti domačemu moštvu. S tem, da je Spezia izgubila in da je Pro Patria gladko odpravila Anconitano, se je slednji posrečilo, da je dohitela vodečo Spezio. Zdaj imata Spezia in Pro Patria spet enako število točk in bosta ostala tovariša za teden dni. — Presenečenje je tudi bilo, da je Padova tekmo izgubila proti Pecari. — Tudi Novara ni imela sreče včeraj in je morala obe točki oddati agilni Brescrjt. —- Napoti ni imel hudega dela s Sieno. DobiHe1' tekmo in seveda tudi točki. — Udinese se je včeraj tudi Postavila. Igrala je doma proti nevarnemu moštvu alerma. Samo za gol je bilo razlike, točki pa sta vendarle bili. Red po točkah: Spezia, Pro Patria 24, Pisa 23, Modcna, Napoli 22, Brescia, Padova 20, Fanfulla, Cremonese 18, Udine 17, Aneonitana, Alessandria 16, Novara, Pescara 15, Palermo Juve, Savona 14, Siena in Mater 11. DARMOl 11 mfglior lassativo najboljše odvajalno sreestvo ieunoMatii N-apo&ecM. P r t i d e 1. »ČLOVEK OBRAČA...« »Najvernejši življenjepis more biti 6amo nepopolna podoba, pa naj še tako jasno razporedi dejstva in še tako natančno zasleduje dogodke.« I. E. Bovvden. Napoleon in oba papeža. Valentin Homan piše v svoji knjigi o »Novih potih madžarskega zgodovinopisja«: »Prevrednotenje zgodovine ne pomeni samo obnovitev sodbi o znanih dejstvih in dogodkih, ampak pomeni tudi novo osvetljitev njihove medsebojne zveze ter primerjavo s splošnim razvojem. Prevrednotenje ni potrebno toliko zaradi neznansko naraslega gradiva, ki ga je sodobnost izkopala iz virov, ampak je bolj posledica preučevanja dejstev in vzrokov za razvoj, ki jih prejšnji učenjaki niso opazili« I Tudi Napoleonovo zgodovino je treba prevrednotiti, obnoviti ter jo čimprej prikazati popolnoma pravično. Kajti na splošno vsaj devet in devetdeset odstotkov Napoleonovih življenjepisov zanemarja ali komaj mimogrede ▼ brzojavnem slogu kakor postranski dogodek zadnje vrste omenja vojsko, ki je kaki dve desetletji divjala med Napoleonom in dvema papežema; Pijem VI. in Pijem VIL In vendar bo spoštovani bralec, če bo do konca pazljivo sledil naii knjigi, nedvomno ugotovil, da je vojska med Napoleonom in obema papežema bistveni del Napoleonove zgodovine ter tako povezana z njegovo usodo, da je brez podrobnega in pogloblfenega poznanja te vojske Napoleonov, življenjepis vsekakor pomanjkljiv, nepopoln, pra-. zen, pristranski, dfl, celfl skažen in ponarejen, kajti ravno nadrobno preučevanje te vojske silno osvetli Napoleonovo življenje. | ] Roparski pohod in tov na pretveze. 1 I Kdor si v baziliki svetega Petra v Rimu pazljivo ogleda Canovovo veledelo svetovnega slovesa, namreč nagrobni spomenik Pija VI., po ponižno klečečem papeškem kipu in po njegovem trpečem obrazu, I zatopljenem v mrak, hitro sprevidi in spozna da ie bil ta papež mož ia človek bolečin, trpljenja in preskušenj. Pij VI. je res do dna izpil ! kelih ponižanja, zaničevanja, nehvaležnosti, ujetništva >n revšcinel Najbolj žalostno pa je bilo to, da ga jc ravno tisto francosko ljudstvo, ki so ga imeli za najbolj krščansko, prisililo,^ da je popil ta kelih, i Ze divja surovost in brezbožno preganjanje irancoske vstaje sta hudo ranila njegovo srce: v Parizu so med zasmehovanjem in psovanjem očitno sežgali njegovo podobo; služabnike božje so v množicah pobijali in preganjali, verske pravice so poteptali, zavrgli so Boga, na njegovo mesto pa postavili, na oltar nekakšno babše... Papež pa je kaj kmalu tudi na lastni koži občutil trdoto in nasilnost uporniške pesti. Papeška vlada je prepovedala Francozom, prebivajočim v cerkveni državi, izobešati novo uporniško zastavo in očitno nositi ustrezajoče znamenje, ker se je hotela tako zavarovati pred divjim, krvoločnim in brezbožnim duhom francoske vstaje. Basscville, ta;nik francoskega poslaništva, pa se ni menil za to prepoved. Dne 3. januarja 1793 se je celo na glavni cesti prikazal z novo zastavo, izobešeno na svoji kočiji, ter si nalašč pripel na plašč uporniško znamenje. T6ko Izzivajoče vedenje je seveda žalilo in dražilo verno in papežu zvesto prebivalstvo. Najprej so proti tajnikovi kočiji metali kamenje, ko pa je nekdo iz kočije ustrelil, je množica planila nanjo, napadla Bassevilla, neki neznanec pa ga je zabodel, talro^ da je tajnik naslednji dan zaradi rane umrl. Njegova smrt ie francoski Ijudo-vladi nudila lepo priložnost in ugodno pretvezo, da je cerkveni državi lahko napovedala vojsko. Spomladi leta 1796 je Bonaparte prevzel vrhovno poveljstvo nad francoskimi silami v Italiji in začel zmagovito prodirati. Direktorij, ki mu nikakor ni vezal rok, mu je ukazal, naj uniči papeško oblast in v Rimu okliče ljudovlado. Zaradi tega povelja je Bonaparte papeški vladi zastavil nemogoče pogoje in, ker ni dobil zadoščenja, je napadel cerkveno državo. Na kak odpor sploh ni bilo mogoče misliti; mesto Lugo, ki se je junaško upiralo, so Francozi do tal uničili in poklali njegove prebivalce, neko vas so vpepelili, ker je nekdo izmed domačinov ubil nekega Francoza. Ljudstvo se ie zmedlo in celo papeževi sorodniki so sc prestrašili. Samo Pij VI. je ostal trden in miren. Vendar je moral prositi Bonaparteja za premirje, ki je bilo pod nenavadno hudimi pogoji sklenjeno v Bologni junija 17%, , Po dogovoru je moral papež dovoliti, da so Francozi zasedli se- verne pokrajine, Ferraro, Bologno in jakinsko trdnjavo, moral je plačati eno in dvajset milijonov irankov v denarju, petnajst milijonov in pol v blagu, konjih in živini; nadalje je moral ljudovladi prepustiti sto umetnin (posod, podob in kipov) ter pet sto dragih rokopisov, ki so jih izbrali francoski izvedenci. 1 Francozi pa kljub temu niso spoštovali premirja, hoteli so še, naj bi papež preklical vse po letu 1789 objavljene odloke zoper uporniško Francijo, tako na primer tiste, v katerih je obsojal umor irancoskega kralja, smrtno obsodbo in zapiranje duhovnikov itd. Ker pa se papež nikakor ni mogel odločiti za to, je Bonaparte po zavzetju Mantove dne 2. iebruarja 1797 preklical premirje in spet začel prodirati. I Bonaparte je razglasil, da bodo člane kraljevih svetov postrelili, mesta in vasi pa požgali, če bo v* kakem kraju ali Y&si ob bližanju irancoske vojske zvonilo plat zvona, in če bo v katerem koli mestu ali vasi kak Francoz izgubil življenje, bodo takoj razglasili obsedno stanje. Vojske so vsepovsod ropale in uganjale nasilje. Med drugim so oplenile loretsko božjepotno cerkev in poslale Marijino podobo v Pariz kot zmagoslavni bojni plen. Vsepovsod so se ravnale po navodilu direktorija: »Odnesite iz Italije vse kar je prenosljivo in kakor koli uporabno.« Tolentinski mir je dne 19. iebruarja 1797 papežu naložil nove žrtve. Sam Bonaparte je narekoval dvema kardinaloma, papeževima pooblaščencema, mirovne pogoje. Sestanek Zveze delavcev pri Visokem komisarju Visoki komisar je zbral v vladni palači zastopnike delavstva Ljubljanske pokrajine, da bi proučil vprašanja posameznih kategorij, da bi slišal iz žive potrebe delovnih razredov. Zastopniki delavcev ter na splošno vseh delovnih slojev niso mogli skriti živega zadovoljstva za toliko zanimanje — zanje je to nekaj novega, če pomislimo nazaj, ko demokratične oblasti bivšega režima niso nikoli obrnile tako neposredno in domačnostno svoje pozornosti do delavcev — ter so izrazile Ekscelenci Grazioliju svojo iskreno hvaležnost. Sestanku so prisostvovali korporativni nadzornik dr. Mašera, šef računovodstva Castellani. izvcdonec pri delavski zvezi Dal Pra ter izveden-el pri odsekih. S predsednikom Zveze dr. Alujevičem jo bil ves odbor Zveze delavcev. Tovariš Cinzio Dal Pra je predstavil odbor Zveze, ki ga sestavljajo štirje predsedniki pokrajinskih odsekov, to je industrije, trgovine, poljedelstva ter kredita in zavarovanja, poleg 25 predsednikov pokrajinskih sindikatov. Potem ko je naslovil hva-ležnostni pozdrav na Visokega komisarja zaradi neprestanega dobrohotnega prizadevanja za organizacijo, ki popolnoma odgovarja fašistični sindikalni ureditvi, je prikazal storjeno delo, ki ga predstavlja 34 sklenjenih kolektivnih pogodb, 23 ustanovljenih pokrajinskih sindikatov, 17 občinskih sindikatov, 270 članov vodstvenih sindikalnih svetov ter 4200 organiziranih članov. Nato je govoril o številu članov ter izvajal: 4200 organiziranih delavcev ni veliko, če pomislimo, da Zveza predstavlja okrog 50.000 delavcev, od katerih je 25.076 redno včlanjenih v ustanovah za socialno zavarovanje. A tudi niso maloštevilni, če pomislimo na politično-vojaškl položaj pokrajine, izločitev poljedelskih delavcev od ugodnosti socialnega in nezgodnostnega obveznega zavarovanja, še bolj pa, če pomislimo, da so bili ti uspehi doseženi brez organizatornega ključa namestitve, ki ostane še vedno v kompetenci izven socialnega in gospodarskega delovanja pri Borzi dela. Potem ko je obrazložil svoje stališče do zgoraj navedenih vprašanj, se je predsednik zadržal ob nekaterih vprašanjih posebne važnosti za organizacijo poljedelskih delavcev, vprašanjih, ki jih bodo proučile in kolikor bo možno, rešilo kompetentne oblasti, zlasti pa ob vprašanju, da se pritegnejo lej kategoriji tudi podporno zavarovalni pogoji. Nato je govoril o drugih odsekih, ki jih nadzoruje, ter rekel: »Po drugih odsekih uspehi, ki so bili doseženi in zagotovljeni delavcem s pomočjo kolektivnih pogodb, dovolj dokazujejo učinkovitost sindikalnih organizacij, ki jih Vi zahtevate in razvijate v prid slovenskm delavcem. Niso bile zagotovljene samo pravične plače in nagrade, temveč tudi ustanove čislo italijansko-sindikalnega porekla, kakor dopusti in nagrade. In to so ugodnosti, ki jih je treba pripisati blagodejnemu socialnemu in kulturnemu vplivu italijanskega življenja, ki se je premestilo v te kraje; ugodnosti, ki so jasne in razvidne vsem delavcem dobre volje, ki hočejo imeti od napora svojega dela dohodke za pošteno življenje. Delo- t vanjo nesramnih in zaslepljenih ljudi, ki se dajo slepiti od tujca, ne more na noben način zadevati slovenskih delavcev, ki so vpisani v naše sindikalne organizacije. Vsak slovenski delavec ve, da bi se mogla Italija tudi ne brigati za razvoj v teh krajih v prid slovenskemu ljudstvu ter za njegovo socialno ■ureditev. Zadržanje uporniško manjšine, ki jo plačujejo sovražne sile, bi ji moglo dati obširno možnost in opravičilo tudi pred kulturnim svetom. Kljub temu tega ni storila; to se je zgodilo, kakor mi vsi mislimo. Ekscelenca, predvsem zaradi vašega visokega razumevanja. Zaradi tega so vam slovenski delavci iskreno hvaležni in vas prosijo, da izrazite Duceju, ki ste njega tako zvest tolmač, njih hvaležno priznanje, kakor tudi izraze njihove globoke vdanosti, suverenosti nove povečane Italijansko Domovine. Za tovarišem Dal Prajem jo podal svoje poročilo predsednik Zveze dr. Branko Alujevič. Ori- sal je prerez ljubljanske organizacijo ter prikazal zaporedni razvoj organizacije same ter njeno sedafijo zmožnost v teh besedah: Sindikalna delavnost prihaja do izraza predvsem pri zaščiti kolektivnih in individualnih koristi delavcev. To delovanje, ki ga navdihujejo načela delovne zakonodaje v Kraljevini, teži v okviru starih še veljavnih zakonom v uveljavljanju discipline, kar ee tiče kolektivnih delovnih odnosov v skladju z gospodarskimi koristmi ter v razmerju s potrebami in z zmožnostjo proizvodnje v pokrajini. Delo, ki ga je Zveza razvila na tem področju, je bilo do sedaj sledeče: N 2 SIcnjono kol. pojr. ? Odseki Industrija Poljedelstvo Trgovina Zavarovanj e .-■“.a fen O Cl) O is.t;t0 či c 2 t* oj « ^3 37 3 3 3 © ® S o g-fca _° o Ph c« 20 a £ Š s uZ O 7 1 1 3 a ® ►N -P t~ O < * Sprememba omejitve porabe električnega toka. Zaradi prevelike večerne zimske obtežitve je ljubljanska ine6tna elektrarna 6redi decembra morala do preklica omejiti porabo električnega toka z naročilom V6em strankam, naj z motorji od 16.30 do 19 ne obratujejo in med tem časom nimajo priključenih kakršnih koli grelcev, rešojev ali kuhalnikov, električnih peči in štedilnikov. Zaradi daljšega dneva je pa 6edaj ta omejitev skrčena na čas od 17 do 19. Z vso resnostjo 6pet opominjamo vse odjemalce, naj med 17 in 19 nikakor ne obratujejo z motorji ter nimajo priključenih kakršnih koli grelcev ali rešojev, električnih peči in štedilnikov. Cini najbolj naj varčujejo z električnim tokom in vestno u-pošte.vajo to naročilo, ker bi Ljubljana drugače lahko C6tala popolnoma brez elektrike. Ponavljamo, da javni organi izvajanje tega naročila strogo nadzorujejo ter bo vsak prestopek kaznovan. Skupaj 40 22 12 3 Razne kategorije še niso uravnane od kolektivnih pogodb; ali niso šo stavljeni odgovarjajoči predlogi, ali pa predlogi še niso zbrani. Nekatere pogodbe se morajo predložiti reviziji, da se spravijo v sklad z razmerami, kakor tudi z načeli o dopustu itd. Na tem področju je Zveza vedno bedela nad zakonitimi koristmi delavcev, a vsekakor tudi upoštevala predloge in opazke od nasprotne strani, če so te bile in v kolikor so bile take, da 60 zagotavljale skladnost plače življenjskim potrebam, zmožnostim proizvodnje ter sadovom dela (Carta del lavoro, dich. XII). Pri svojem prizadevanju, da se izenačijo mezdni pogoji pri različnih kategorijah, je bila Zveza delavcev vedno podprta od Pokrajinske zveze delodajalcev. Lahko celo upamo, da bodo kmalu zastali zadnji ostanki razrednega trenja. Zvezino prizadevanje so je moglo ugotoviti tudi v pokrajinski zakonodaji. Sindikalni voditelji in funkcionarji so nudili svoje sodelovanje pri pri-lagojevanju zakonov novim potrebam v želji, da olajšajo normalizacijo dela, socialnega skrbstva itd. V Zvezinih uradih in odsekih je 30 nameščencev ter 7 oseb za čiščenje pisaren in za varstvo zbornice. Osebni 6troški v letu 1942. znašajo lir 685.757.95. V ten. letu je umrl eden nameščenec, dve nameščenki sta odpovedali službeno pogodbo! Javna knjižnica ima 24.731 knjig. V 1. 1942. je bilo posojenih za branje 94.774 knjig (skoraj vse večkrat). Število bralcev gre do 37.786 ob 12.636 vpisanih članih. Med bralci je pripadalo 22.194 delovnim slojem, in to 6553 delavcem in nameščencem, ki 60 vpisani člani knjižnice. Delavska menza, ki jo vodi posebna komisija, je v letu 15)42 razdelila 131.536 zakusk, v skupni vrednosti 527.146.91 lir; torej vsaka zakuska povprečno 4 liro. V kuhinji je nameščenih 17 oseb, čigar stroški znašajo letno 96.777.80 lir. Finančni obračun Zveze (brez delavske menze) za leto 1941 je bil zaključen s primanjkljajem 167.900.14 lir; ta primanjkljaj gre v prvi vrsti na račun nakupa zemljišča v Ljubljani (123.648 lir) ter drugih izrednih stroškov (46.334.52 lir). V letu 1942 so Zveza in njeni odseki dosegli prebitek ISO.OOO lir ter so na ta način lahko zadostili potrebam brez posojila ali prodajo nepremičnin. Natančne številke za preteklo leto bodo znane, brž po prejemu prispekov. ki jih plačujejo utanove za bolezensko zavarovanje. A Sindikalna članarina je obvezna ter znaša: za Zvezo ter 0.2% za odseke in sindikate, i rocent se računa na podlagi zavarovane plače, ki je mzja od dejanskih plač. Člani plačajo pri vpisu eno liro za izkaznico. Delovanje Zveze je na vseh področjih odgovarjalo zahtevam položaja. Lahko rečemo, da smo storili vse, kar je možno, da bi olajšali delovne pogoje ter izl>oljšali gospodarsko stanje ter ga prilagodili ne baš lahkim razmeram. Zaščita delavcev ni mogla doseči vseh stavljenih si ciljev, toda to predvsem zaradi gospodarskih, socialnih in političnih okoliščin, ki presegajo možnost in delovno področje organizacije. Naše delo ni popolno. V mnogih točkah 6ino še daleč od samega začetka. Upamo pa, Ekscelenca, da bomo z V9Š0 podporo mogli doseči velik del sindikalnih in ekonomskih ciljev. Za sedaj smatramo, da so potrebni naslednji ukrepi: 1. poglobiti organizacijo za vse kategorije, da lahko bolje poznamo in ščitimo njihove koristi; 2. disciplinirati kolektivne odnose vseh kategorij, ki se dajo sindikalno urediti, izločiti neskladje med mezdnimi tarifami ter med plačami in življenjskimi potrebami; 3. olajšali normalizacijo gospodarskega življenja v pokrajini ter podrobno izpeljavo restriktivnih ukrepov, ki se še izvajajo; 4. doseči izpopolnitev socialnega zavarovanja, družinskih doklad itd.,, zlasti pri kagorijah, ki tega šo nimajo; 5. iti na roko prehranjevalnim zahtevam ročnih delavcev ter ščititi njih fizično integriteto, a nikakor zmanjšati njih delovno sposobnost; 6. obnoviti ustanovo gospodarskih zaupnikov za strokovno zaščito ter dati sindikalnim organizacijam možnost, da skrbe za imenovanje omenjenih organov; • 7. nuditi odsekom vso potrebno podporo pri njihovem delovanju; Ob zaključku svojega poročila je dr. Alujevič izrazil zahvalo delavcev Ljubljanske pokrajine Visokemu komisarju za njegovo trajno dobrohotno zanimanje, ki ga vedno posveča deiavskemu stanu. Nato so prebrali svoja poročila presedniki odsekov industrije, poljedelskega delavstva, trgovinskega delavstva in delavstva pri zavarovalnih in kreditnih zavodih. Izčrpno poročilo iz teh poročil bomo objavili prihodnje dni. Visoki komisar je najprej podčrtal, kako trdnost vezi dokazuje obsežnost in važnost razvitega dela strokovne organizacije in je izrekel svojo zahvalo strokovnjaku pri zvezi, strokovnjakom pri odsekih, predsedniku zveze in vsem tistim, ki so sodelovali pri pospeševanju strokovne organizacije v novi pokrajini Ekselenca Grazioli se je ob tej priliki spomnil prvega strokovnjaka narodnega svetnika Vagliana in mu poslal tovariški pozdrav, ko se sedaj vojskuje v Rusiji in tovarišu Gennariu. Visoki komisar je ipodčrtal svoje zadovoljstvo nad neposrednim stikom z delavci, za katere se režim zlasti zanima in pri tem opozoril na delavski lik Duceja in na njegovo globoko človeško zanimanje in razumevanje za vse skrbi in težke potrebe delavstva. Potem, ko so bila prebrana poročila, je ugotovil, da je dnevna izkušnja omogočila delavcem Ljubljanske pokrajine spoznati in vrednotiti v celoti fašistični korporativni sistem in kako se vkljub vsem težavam danes morajo sklepati obračuni o razvidnem delu to se pa zlasti lahko vidi pri delu, ki so ga opravila razsodišča in v zvezi s številnimi sklenjenimi pogodbami. To je dejstvo, ki nudi občutje soglasja, ki ureja zveze med delavskimi organizacijami in organizacijami delavcev. Nato je Visoki komisar pojasnil točno nazi-ranje, ko je odgovarjal na razne omembe o mezdnih poročilih, da ničemer ne koristijo povišanja mezd, če se obenem zvišujejo življenjski stroški. V zvezi s cenami je opozoril na nedavne ukrepe, ki določajo ceno glavnih življenjskih potrebščin in je opozoril na priličenje teh cen s cenami v ostalih italijanskih pokrajinah. Visoki komisar je govoril o tej zadevi in je lloudaril velik pomen, ki ga ima v tem oziru nadzorstvo nad cenami, da bi pa to doseglo popoln učinek, je potrebno sodelovanje množice potrošnikov, ki morajo podpirati oblast v njenem boju proti črni borzi. Ni izključil, potem ko je pojasnil nazi-ranje, da morajo biti zvišane mezde, ampak cene morajo biti znižane, da bi se preuredile mezde, toda to bo le izjema, ki se bo zvedla, da se popravi preteklo neravnotežje. O zavarovanju za kmetijsko delavstvo in o družinskih dokladah za tovrstno delavstvo, jo Eksc. Grazioli navzočim pojasnil težave in pojasnil bodoče delo, ki naj zaslužnemu stanu delavstva prizna tisto, kar si tako pravično želi, da bi bilo tako priličeno ostalim delavcem v drugih italijanskih pokrajinah. Visoki komisar se je tudi dotaknil drugega zelo zanimivega poglavja, in sicer kuhinj po podjetjih, ki jih bo še nadalje podpiral, da bi bile kos delavskim potrebam, pri tem pa ne bi bil prekršen duh, odreden glede živilskih potrebščin. Tudi na tem polju se naj doseže stopnja, ki so jo dosegli v drugih italijanskih industrijskih sredijčih. Pri proučevanju poročila dr. Alujeviča jo Eksc. Grazioli poleg drugih važnih točk čestital k delavnosti knjižnice, ki dokazuje zanimanje delavcev za duhovne proizvode in je sporočil predsedniku, da je nakazal delež 10.000 lir za nakup novih knjig. Pri proučevanju drugih poročil se jc ustavil tudi pri poročilih trgovskega odseka in odredil, da bi se pristojne osebnosti zveze spravile v stik z oblastmi, da bi se določilo, da nameščenci trgovskih podjetij, ki so bila zaprta po odredbah javne varnosti, prejemajo v redu svoje blago. Nato se jo dotaknil nekaterih predlogov socialnega skrbstva, ki jih je stavila delavska industrijska organizacija. Visoki komisar je podčrtal obsežnosti socialnega 6krbstva v novi pokrajini, ki dela po enotnem načrtu in preprečuje krivice in zapravljanja, ki ga preveliko število slabo organiziranih družb mora usodno povzročiti b posledicami krivice in nereda. Nato jc^ proučeval poseben položaj v pokrajini. Eksc. Grazioli je opozoril, da omejitev niso naložile oblasti brez razloga samo iz želje, da bi omejile svoliodo prebivalstva, pač pa je bilo prebivalstvo, ali pa še bolje, en del tega prebivalstva, tisto, ki je to hotelo. Dejansko v prvih časih zasedbe teh odredb ni bilo in so prišle šele tedaj, ko so izvršeni zločini te odredbe izsilili. Nato so jo dotaknil ublažitve teh omejitev, ki jih oblasti sedaj izvajajo, druge pa so še v proučevanju. Eksc. Grazioli je opozoril navzoče, da naj tolmačijo delavcem, da naj so novi ukrepi ne tol- Ljubljana Koledar Ponedeljek, 1. februarja: Ignacij Antij., škof, mučenec 111 cerkveni učenik; Brigita Škot. devica; Sever, škof. Obvestila Lekarne. Nočno službo imajo ilekarne: dr. Kmet, Blehveisova c. 43, mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4 in mr. Dstar, Šelenburgova ul. 7. Nocojšnji simfonični koncert v veliki unionski dvorani bo začel točno ob pol 7. Občinstvo prosimo, da pred napovedanim začetkom zasede 6voja mesta v dvorani in s prepeznim prihajanjem ne moti poslušalcev, le če je začetek točno ob pol 7, bo tudi konec koncerta ob %8. Spored bo naslednji: 1. Rossini: Viljem Tell: Predigra. 2. Čajkovski: Koncert za violino in orkester (prvi stavek). Solist Albert Dermelj. 3. Schubert: Simfonija h-mol (Nedovršena). 4. Dvorak: Slovanski ples. 5. Adamič: Scherzo. Koncert dirigira dirieent Drago Mario Sijanec. I^jnbl Janško Drama: gledališče Ponedeljek, 1. februarja: Zaprto. Torek, 2. febr. ob 17.30: »Veliki mož«. Izven. Cene od 18 lir navzdol. Sreda, 3. februarja ob 17.30: »Ples v Trnovem«. Red Sreda. Četrtek, 4. februarja ob 17.'30: »Zaljubljena žena«. Red Četrtek, Opera: Ponedeljek, 1. februarja: Zaprto. Torek, 2. febr ob 17: »Zemlja smehljaja«. Opereta. Izven. Cene od 28 lir navzdol. Sreda, 3. febr. ob 17: »Thais«. Izven. Cene od 24 lir navzdol. Četrtek, 4. febr. ob 17: »Beg iz seraja«. Red B. SGARAVATTI SEMENU S. A., PADOVA Sementi di Ortaggi, Foraggi ecc. Semena za zelenjavo, krmila itd. Chiedere offerte. — Zahtevajte ponudba. EIAR — Radio Ljubljana Ponedeljek, 1. februarja 1943-XXI. 7.30 Napevi in romance — 8 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Lahka glasba — 13 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.12 Glasbo in pesmi vodi dirigent Angelini — 14 Poročila v italijanščini — 14.10 Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sijanec — Glasba za godala — 14.40 Komorna glasba — 15 Poročila v slovenščini — 17 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 17.15 Koncert violinista Jana Slajša, pri klavirju Janko Ravnik — 17.40 Pisana glasba — 18.30 Prenos javnega simfoničnega koncerta iz Unionske dvorane v Ljubljani — Koncert vodi dirigent D. M. Sijanec, sodekije violinist Albert Dermelj — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Pesmi in napevi — 20 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 20.15 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Simlonično-vokalni koncert, vodi dirigent Ziino, sodelujeta sopranistka Rosetta Pampanini in tenorist Francesco Albanese — 21.45 Zanimivosti v slovenščini — 21.45 Koncert Adamičevega orkestra — 22.20 Predavanje v slovenščini — 22.30 Predigre in intermezzi znanih oper — 22.45 Poročila v italijanščini. mačijo napačno kot znaki slabosti, ker bi prebivalstvo bilo potem še huje razočarano. Potrebno je, da si prebivalstvo dobro zapomni, da bo odgovor ua vsak zločin in na vsako de-janje proti zakonu še hujši in vedno hujši. Opozoril je na nedavni zločin komunističnih banditov proti nedolžni osebi in temu zločinu je nato sledila ustrelitev šesterih komunistov. Zatrdil je kar najbolj jasno, da bodo vsak novi zločin poplačali voditelji, ki so v rokah oblasti. Samo tisti, ki se dobro obnaša in s svojim mirnim delom doprinaša k blagru pokrajine, lahko računa na podporo oblasti, kdor pa dela zločin, bo drago poplačal škodo, ki jo dela skupnosti Nato ee je povrnil na predmet poročil. Visoki komisar je podelil svetu zveze svoja navodila za delo v bodočnosti in potem, ko je naročil navzočim, da naj poneso njegov pozdrav in njegove čestitke vpisanim članom, se je spomnil — medlem ko so navzoči vstali — padlih delavcev, ki so postali žrtve komunističnega sovraštva. Zbor ee jo zaključil s pozdravom Kralju 5n Duceju. Joža Mahnič: Slovo Na ovinku mu jo udarilo na uho grmenje čez zatvoriiico padajoče narasle Bčlice. Potem je začutil skladovnice smolnato vonjajočih sveže razžaganih smrekovih desk na speči žagi. Z železniškega nasipa na desni pa se je izmotala iz sive megle dolga vrsta voz stoječega tovornega vlaka. Zdrznil se je, ko so jo pred njim nenadoma dvignilo postajno poslopje, strogo in mrko. V uradu je brlela dremotna luč, blagajniško okno pa je bilo Prekrito z zelenkastim, že orumenelim Ogrinjalom — zamudil je. Obšel ga je ®ram, da so ga glasni lastni koraki po }*aku tihe vežo najbrž že izdali, in se naglo izmuznil na prosto. V kostanjevem drevoredu pred kolodvorom so je nstavii in premišljeval. Do naslednjega, drugega jutranjega vlaka je imel še pol-j'rug° uro časa. če bi se vrnil domov, “i jih zbudil in bi se spet zlepa ne mo- gel ločiti od njih. »Parkrat stopim proti cerkvi in nazaj, pa ga pričakam; da, tako bo najbolje!«, se je odločil. vfOslal je na mostu in se zazrl v besneči, v beton vklenjeni potok. Nizko nad njegovo strugo je veslala jata rejenih srak, se iščoč mrhovine spuščala k vodi, Pa se spet dvigala in zoprno vreščala: Ara— kra—kra... __ .n.ncz je z dlanjo razdrl preko poti nevidno razpeto pajčevino, ki se mu je vlažna vlegla na obraz. Po strnišču in bilju so visele težke kaplje. Kozolci, po-lwlnoma Črni od mokrote, so se ostro irozau od sivega, brezobličnega ozadja. 1 V mogočnem cerkvenem stolpu so se 1 zganili drug za drugim zvonovi in zapeli trudno in žalostno. Njih glasovi so so prelili v vlažen mrak nad mrtvo vas. ' Ko so onemeli, je od njih pojemajočega kolebanja v okovju in tramovju še nekaj časa ječalo. Vzdih jo omahnil skozi line, blodil nad pusto Tlako in so onemogel razbil v rovtih nad postajo. I Kmalu nato je nekaj pražnje obleče-' nih ženic spešilo preko pokopališča v I cerkev. I I Nad StrmamI so se razmaknile me- gle. Kakor okno v sam raj je zasijal kos nebesne modrine, jutranja zarja je rožnato nadahnila robove oblakov, zaživele so sočnozelene senožeti, zagorelo rdeče-zlato razkošje jesenskih gozdov v Liscu. | V cerkvenih oknih in žlebovih pa so , so prebudile in,- razigrano zaščebetale ' ozkokrilnate lastavice, ki so se tam v . tisočih zbirale za odhod na jug. | | Toda ta radost Je trajala le kratek ' hip. Oživljajoča sončna luč je ugasnila in nad pokrajino se je spet zgrnila dušeča sivina. j Od bližnjice, ki vodi od mostu pod I Krasom do župnišča, se je utrgal in umerjeno stopal po poti proti študentu slok, koščen in zagorel možakar z žametnim klobukom, v ohlapnem suknjiču, ozkih, v kolenih upognjenih hlačah in z nerodnim, a trdnim dežnikom. »Glej 1 ga! Prvoten in preprost kot bi ga izrezal iz te deviške zemlje, žilav in odporen kot samotni viharnik sredi sive ka-menite puščave, ki kljubuje poletni pripeki in josenskim nalivom, zimski bur-i ji in spomladanskim plazovom... V Rfi-' dovino gre k merjevcu, ki mu riše mapo, I ali pa v Ljubljano, če ima katerega od svojih v bolnišnici. Saj res, na vlak bo treba iti!« je modroval in se domislil Janez. Stopil je na postajo in si kupil vozni listek. Na peronu j'o stalo nekaj gruč mlajših moških, tovarniških delavcev na bližnjih Jeklenicah. »Kar nič no sodijo v okvir tega kraja. Res, da mnogi nimajo niti pedi svoje zemlje, drugi pa prema, 1 lo, da bi jih mogla hraniti, in si morajo iskali kruha drugod. Tudi ima fužinaiv stvo tu že svojo zgodovino, zlasti izza časov bogatega, učenega in za naš narodni preporod vnetega barona Žige, ki je po teh hribih imel svoje plavže, stikal za j rudninami ta se družil s prijateljem žup- | nikom Balantom. Toda nekateri silijo v tovarne čisto brez potrebe, ker jim ne diši kmečko delo in jim ni denarja nikdar dovolj,< je razglabljal o vdoru industrializacije v ta, širokemu svetu odmaknjeni in po moderni civilizaciji doslej še neokuženi kot in iskal leka. »Potrebne bi jaz zaposlil v teh prostranih, nepreglednih šumah, da bi jih trebili, izsekavali in zasajali, pripravljali les in drva, kuhali oglje, pazili na divjačino, živeli sredi prirode in ostali krepki ler plemeniti. Seveda bi bilo treba^ ljudem zagotoviti možnost dostojnega življenja. Toda nesreča je ravno v tem, da imajo I tisti, ki o t«n odločajo in bi to mogli storiti, često tako malo ljubezni do bližnjega in tako malo nravnega smisla za življenje pravice drugih,« jo čustvoval inženirski-kandidat iz svojega poklica in svojega mladostnega idealizma. j Trije od čakajočih potnikov, pravi mladiči, eo bili vinjeni. Dva sta preko. ramen objeta gonila obrabljene, fz mesti Globoko je vdihnil vonj domačije, zanesene popevke, tretji pa je s pod gla-: Zadišalo jo po divji melisi, trpkem vo podvitimi rokami )K> klopi zleknjen J fešminu in bodečem brinju in po zapu- spal. Se sedaj 90 tonili v omotici ciga- ščenih grobovih na Rebri, pod Brdcem, retnega dima, plehke kislice v bahatem Ukancu, Na kraju in bogve še vse kod. Štefanu sredi mize hr^ harmonike, I Nj bridkostjo prenasičeno srce, bujnega oprsja natakaric etrastaodiv ega . ^ ,0 davjni,‘ spominov, dnl plesa popoldanskega nedeljskega vzdu^-| brezskrbnosti, otroškega kesa, mo- ja obcestnih krčem od jezera _ navzdol. 5,f.h hnIfiWn )n vp^p„„ sln”p pričvrgčellQ tračnice, dimom. Odprl je okno. Zadovoljeni je bil, da je bil sam, čeprav bi kdo drug | jja okno so kanile prve deževno pri njegovem duševnem razpoloženju po- fcaplje, obilne in težke, in spolzele po t™in htvaori« uniazatlem steklu. >Na gasilski veselici na Ravnčh so se pa ustavili, noreli vso noč do jutra in zapravili malone ves zaslužek minulega tedna,« je zabolelo Janeza. V kupeju, kamor je vstopil, mu jo udaril v nos neznosno zatohel zrak. pomešan s človeškim znojem in_ premogo' vini greJal in iskal iskrene in tople besede prijateljeve. Vlak se je premaknil. Z očmi in srcem je poslednjič objemal Ribnico in vrbe ob njej, travnike s seniki, polja in stogove na ozarah, vrtove, drevje, hiše, hleve in ekednje_ in cerkev sredi med njimi, obširne pašnike, gozdnato podnožje gora... Dalje mu megla ni dovoljevala pogleda. Spustila se je bila še nižje, visela še bolj grozeče. Mrak se je gostil vedno bolj, Janezu se jo zazdelo, da je ujel poslednji odmev prijetno polnega čredni-nlkovega roga, ki je tedaj klical in zbiral po vasi živino. »Gnal jih bo proti Širokemu lazu, k tistim trem visokim in častitljivim tepkam, ki v vročih poletnih dneh nudijo njemu in tretjivniku gostoljubno senco, in kjer si na jčsen zaku- j rita ogenj.,.« | Segel je po šopku murk, se pogreznil še globlje v kot, zaprl veke in vdihnil čarobno omamen vonj gorskega cvetja. Sprehajal se je po brezkončnih sončnih tratah vrh Rodice in božal bele, kodraste ovce. Razgledoval se je po ponosnih sosednih vrhovih in dolinah, ki so jim vdano ležale v naročju, strmel v zemljo, ki se je razprostirala kakor dragocen pestrobarven prt Urezal si je sladkega domačega kruha. Nato se jo zleknil v od vetra rahlo vzvalovljeno, svilnato mehko travo, se zarl v nebo in pil njega globoko neusahljivo modrino... >Vozne karte, legitimacije, prosim!« se je oglasilo rezko in zapovedujoče od vrat, kjer je vstopil sprevodnik. Konec. V letalstvu število še daleč ni odločilno! Odločilen je bojni duh, ki edino zmaguje V velikem boju, ki se danes odigrava na ruskem in po drugih bojiščih, nastopa na obeh straneh ogromno število 'letal. Premoč nemških letal nad sovražnikovimi jd očividna, kaJcor se vidi iz uradnih vojnih poročil. V enem teh ! nemških vojnih poročil 6toji, da je bilo pri ne- j kem napadu v zraku sestreljenih 4? sovražnikovih letal, ne da bi Nemci pri tem izgubili en sam stroj. " j Po kakovosti so ruska letala čedalje slabša Preseneča pa neizčrpljivost (številčna) Stalinovega letalstva — piše v zvezi s tem italijanski časnikar Maner Lualdi v listu »La Stam-pa«. Vsiljuje se misel, da spričo naglice, ki jo v sedanjih bojih v zraku narekujejo Nemci, sovjetska letala, ki so bila zgrajena v zadnjem času, po kakovosti niso več takšna, kakor bi morala biti, in da Sovjeti skušajo za vsako ceno nadomestiti velike izgube, ki so jih njihovemu letalstvu prizadejali nemški letalci. Precej zanesljivi podatki o ruskem letalstvu iz leta 1941 Zanimivo bi bilo torej danes zbrati iz raznih objavljenih člankov tiste podatke, ki se z4e še kolikor toliko zanesljivi, podatke o ruski letalski moči, kakršna je bila deta 194-1. Domnevajo, da so Kusi tedaj imeli kakšnih 31.000 vojnih letal, od teh približno 12.000 letal druge linije. O resničnosti te številke se lahko prepričamo, če upoštevamo članek, ki ga je julija 1940 objavilo glasilo ruske vojske »Vo-yenna MySl«. V njem člankar piše o tesnem sodelovanju med letalstvom in kopensko vojsko tor pravi med drugim, da. dve armadi potrebujeta najmanj 3500 letal če hočeta vzdržati napad. Če računamo, da je ruska vojska imela ob začetku sedanje vojne najmanj 220 divizij, potem moramo priznati, da bo številka 51.000 letal nekako pravilna. Proizvodnja sovjetskih letal je po vsej verjetnosti zelo velika. Meseca decembra 1959 je v glasilu nemškega vojnega ministrstva izšel članek, v katerem pisec računa, da so llusi tedaj zgradili vsako leto povprečno po 8000 letal. Leta 1935 je proizvodnja letal v Kusiji dosegla številko 4000, in računajo, da se je v naslednjem letu lahko zvišala za 93%. Leta 1957 je glasilo nemške vojske, »Wehr-niacht«, zapisalo, da Sovjetska liusija utegne imeti 15—17.000 letal. V poletju 195» je bilo zaposlenih 25.000 delavcev v veliki tovarni (št. 22) v bližini kraja b ili. Delavci v tej tovarni so se tedaj menjavali trikrat na dan. Vsaka skupina je delala po osem ur. Leta 1959 je podpredsednik letalske družbe »AVright Aeronautical Corp«, Arthur Nutt, obiskal neko novo rusko tovarno, v kateri so iz-dcloyali motorje vrste »VVright Cyclone«. Pozneje je izpovedal, da ima samo ta tovarna takšne naprave, da lahko vsako leto izdela «lo., 10.000 motorjev. . •" '- Vso to vojno proizvodnjo je vodil poseben odbor v obrambnem komisariatu, predsedoval pa mu je Šakulin. Istemu komisariatu je podrejen tudi »Znanstveni zavod za izdelovanje anotorjev«, ki se je v glavnem bavil z izdelovanjem letalskih propelerjev. Rusi imajo precej različnih vrst letal boljše ali slabše kakovosti, vsekakor za slabših, kakor pa so na primer nemška letala. Vrste sovjetskih letal Mod ruskimi letali naj omenimo letala vrste »I—21lcv< ima 1200 k. s. ter letalo z njim doseže hitrost nad 400 km na uro. Oboroženo je z dvema topovoma po 22 mm in štirimi strojnicami; potem so letala vrste »1—20«. 'lo so eno-motorna, enosedežna in enokrilna lovska letala, ki dosežejo hitrost 580 km; dalje imajo Rusi letala vrste »L—18«. To so enokrilni lovci z enim motorjem in enim sedežem. Njih motor vrste »Alilkouline« ima 1200 k. s. Letalo doseže hitrost 350 km na uro. Oboroženo je z enim topom 20 mm in 6 strojnicami. Kakor se vidi, ta ruska letala niso prav posebno nagla a bila so že pred tremi leti precej dobro oborožena. Rusi imajo tudi svoje 6trmoglavce, ki E so samo nekak posnetek ameriških letal vrste »Vulteec. Ze v zadnji španski državljanski vojni se je pojavila ta vrsta letal pod imenom »Chato«. V sedanji vojni na* vzhodu so se te vrste letala znova pojavila, že nekoliko izpopolnjena. Danes imajo že takšno kolesje, da ga je mogoče potegniti v trup, pa tudi motor je dokaj močnejši, kakor pa je bil prejšnji. Sovjeti se poslužujejo v sedanjih bojih tudi srednje težkih bombnikov, med katerimi je treba omeniti bombnike vrste »Ant—35«, ki pa so razmeroma zelo počasni, čeprav so nekak posnetek letal »Douglas«. Med najtežjimi bombniki so tudi štirimotorni, ki so točen posnetek »zračnih trdnjav«. Lma štiri motorje vrste »M 27«, največja hitrost, ki jo je s temi 'letali mogoče doseči, pa znaša 580 km. Letalo nese lahko več ton bomb. Danes pa Rusi nastopajo že z dokaj urnejšimi lovskimi letali in lx>mbniki, ki so tudi drugače boljši kakor pa njihovi prednik i. Rusom ni nikdar delalo prevelikih skrbi in težav vprašanje, kako dobiti zadostno število letalcev Zaslugo za to ima »Družba za sodelovanje državne obrambe in za razvoj kemije«, imenovana na kratko »Osoaviakhim«. Ta organizacija dela po svojih letalskih družbah, jadralnih društvih in »društvih padalcev«. Decembra 1956 je bil razpisan natečaj za izšolanje 150.000 letalcev, a ni znano, kaj je bilo potem z njim. Marca meseca 1959 je maršal Vorošilov na kongresu komunistične stranke povedal, da se ie število osebja, zaposlenega v letalstvu, dvignilo za 158% v primeri e stanjem leta 1934. Le vneti posnemalci Rusi niso nikdar imeli bogve kako duhovitih iaumiteljev — nadaljuje svoje zanimivo poročilo Maner Lualdi — in zavedajoč sc te svoje slabe strani, so se vedno zadovoljevali s tem, da so posnemali tuje načrte in jih prc-narejali. Motor »Tupolev« je v resnici le posnetek motorjev vrste »Hispano—Suiza« in »Rolls Roice«. Motor vrste »Mikouline« pa je narejen po vzroeu motorjev »Curtiss Conque-ror«, dodali so mu samo kompresor. Najširše razpredena organizacija za pospeševanje letalstva, organizacija, ki skuša, med ljudstvom zbuditi čim večje veselje do letanja po zraku, je omenjena »Osoaviaikiiim«. Ustanovili so jo meseca avgusta 1927 in je za. »Delavsko zvezo« sploh največja organizacija v Rusiji. Padalci V omenjeno organizacijo se lahko včlanijo moški in ženske, če plačajo določeno vpisnino. Leta 1936 je baje 20.000 mladeničev dobilo di- Elomo jadralnih letalcev, 40.000 pa jih je bilo aje vpisanih v raznih osnovnih krožkih ki rirejajo razne tečaje, v katerih mladina do-iva najraznovrstnejši vojaški pouk. Med drugim se tu uče tudi v skakajnju iz letal in letanju z letali brez motorja. Ena glavnih stvari, ki ji je »Osoaviakhim« posvetila posebno pozornost, je padalstvo. Avgusta 1923 je pri neki veliki vojaški prireditvi 62 padalcev^ skočMo istočasno iz letal. Do tedaj se kaj takšnega Se ni nikdar zgodilo. Ta skupinski skok iz zražnih višin je bil za javnost veliko presenečenje. Konee lota 1940 je bilo izvedenih pet milijonov skokov s stolpov, en milijon pa iz letal. Brez potrebnega vojaškega pouka Toda če so Rusi skušali vzbuditi med ljudstvom čim večje zanimanje za padalstvo, na drugi strani niso prav nič skrbeli za to, da bi — kakor so to storili na primer Nemci — padalcu dali potrebno vojaško vzgojo in pouik v vsem, kar pri svojih nastopih potrebuje. Zato ni čudno, če sc ruski padalci v sedanji vojni niso nikdar bogve kako izkazali. Oktobra 1956 se jo prvič zgodilo, da 6o tudi vojaški opazovalci videli padalce, kaiko skačejo z neba* liilo je to v Moskvi ob priliki nekih večjih vojaških vaj. Pred njihovimi očmi se je tedaj pognalo iz zračnih višav istočasno kar 5000 padalcev. Ta prizor jim bo gotovo vedno ostal v spominu, tako jih je osupnil. Na nebo ni mogoče nalepiti grozilnih napisov! Letalce Rusi »izdelujejo« v velikem številu, a duh teh letalcev je kaj različen od tistega, ki navdaja vojaka na kopnem. Ker Stalinovi ‘letalci — zlasti lovci — niso pod neposrednim nadzorstvom rdečih komisarjev (na nebo namreč ni mogoče nalepiti grozilnih napisov!), se P! bi HENRIK SIENKIEWICZ ROMAN V SLIKAH I 1 213. Ob teh pošastno donečih Desedah se je vseh začela polaščati groza. Nekateri so se metali v prah, drugi so se na glas spovedovali, tretji so se jokaje objemali. Ko se je od zunaj oglasilo strahotno grmenje — podirale so se cele ulice v gorečem mestu — so vsi začeli v strahu drhteti, češ zdaj zdaj se bo prikazal Kristus maščevalec. Grmeče bobnenje, ki je prihajalo od zunaj, in mrmrajoče molitve pa je preglašal strašni Krispinov glas, ki je vpil* »Pokora, pokora, pokora!« A . ' ‘ ? . .7 ’ - 214. Nenadno se je zaslišat 5e silnejši hrum kakor poprej. Vsi so se zgrudili na kolena, vzdignili roke ter jih prekrižali nad glavo, /da bi se ubranili zlih duhov. Ko je grom ponehal, se je slišal samo šepet: »Jezus, Jezus, Jezus!« Tedaj pa je tišino pretrgal tolažilen glas: »Mir bodi z vami!« no mečejo s prav preveč velikim ognjem na sovražnika, zakaj preveč dobro čutijo, da je šola osnih letalcev dosti boljša kaikor njihova. Kadar so se spoprijeli z italijanskimi letulci, so imeli ved.no smolo. Danes, ko na ruskih bojiščih nastopajo tudi najboljši italijanski lovci, so italijanski letalci na odseku, ki ga drže, vedno povsem kos sovražniku, pa čeprav je boj številčno neenak. Rusi kakšnih posebnih »asov« nimajo Približno pred letojn? dni je Stalin podelil ne-1 kem>u ruskemu letalcu vižje odlikovanje v znak j s tem, da je zbil 10 sovražnikovih letal. Toda : priznanja njegovih zaslug, ki si jih je pridobil ! med nemškimi letalci ni tež.ko najti lepo šte-| vilo takšnih, ki imajo za seboj žc po sto letalskih zmag. Iz vsega tega se lepo vidi, da pri letalskih bitkah število nastopajočih letal ne more biti odločilno. Odloča le boljši bojni duh, ki edini zmaguje. Največja vodno-električna centrala na svetu Iz Amerike je med drugimi prispela tudi novica, da je kanadska vlada izdelala načrt za zgraditev ogromne vodno-električne centrale, večje, kakor je katera koli sedanjih. Proizvajala naj bi 102 milijona kwtt električne energije. Ta centrala bi bila potemtakem celo močnejša, kakor pa je centrala ob nasipu Boulder v Združenih ameriških državah (975.000 kvvtt) ali tista, ki so jo bili Rusi zgradili ob Dnjepru (900.000 kwtt). Poročilo pripominja, da so z deli žc začeli in da je zdaj pri njih zaposlenih nad 10.000 delavcev. VŽ IZVIRNI ROMAN Boštjan Jerneje z Rebri ni vso noč zatisnil očesa. Premetaval se jo po postelji, stokal od starostnih bolečin in čakal jutranje zarje. Prišel je v tista leta, ko človek ne more več mirno spati, temveč bdi in čuje... Star je bil Boštjan. Lezel je že v sedemdeseto. Posebno bolan ni bil še nikoli, a nanagloma je začutil, da je star, in kadar se je pogledal v ogledalo, je videl, da so mu lasje sivi, obraz shujšan in toliko, da je samega sebe prepoznal... Komaj se je jelo svitati, je s težavo vstal, si nataknil hlače in ogrnil suknjič. Potlej je še pois'kal gorjačo in se sprehajal po hiši. Zunaj se je vlekla megla in zarja je bila krmežljava kakor ščene... Gledal je skozi olmo, se oziral na vse strani in ugotavljal kakšno bo vreme. »Bo, bo,< je dobrovoljno kimal. »Lepa nedelja bo. Sonce bo grelo. In pred čebelnjak bom sedel ter gledal ljudi, ko bodo šli k maši.. .« Sedel je za mizo, si nalil šilce žganja in ga zvrnil. Potlej se je globoko odteščal in prijetno se mu je zdelo. Začutil je moč in | mladost. > »Ta noč!< je zagodrnjal čez čas. »Kako se vleče! Če je človek mlad, mu je noč vedno prekratka.« Kimal si je v brado. »Star si, I Boštjan, star in umreti bo treba.« j Zunaj se je počasi svitalo. V hlevu je mukala živina in konja sla cepetala, petelin se je že preveč bahavo drl na dvoru. Jerneje je sklenil, da pogleda k živini. Odpahnil je težka vežna vrata in nasproti mu je zavel svež jutranji hlad. V dolini za hišo se je kakor iz lonca kadila megla. Ta vražja megla, ki človeka tako llači! V Ameriki je ni videl toliko. Samo tukaj na Kranjskem je je toliko! Počasi je hlačal proti hlevu, opiraje se na gorjačo in se sam s seboj pogovarjal: »Da, da, saj boste dobili kmalu jesti! No, sivka, le ne mukaj tako, saj ti ni nič hudega. Pa bram! Šo cement mi boš razbil, ti divjaki« Vsak kmet je tak! S sleherno stvarjo se ti bo menil kakor s človekom. Vsaka stvar mu je živa, govoreča in občutljiva, pa naj si je to krava, vol, prst ali kamen na njivi. Kmetje so čudni in dobri ljudje. Vsako reč ti ceni bolj kot meščan in vse mu je ljubo, čeprav ne enako... Odprl je hlevska vrata. Vstopil je v prijetno toplino hleva; pogladil sivko, poščegetal s palico oba vela in od daleč nagovoril bra-ma in bramo. Potlej jih je gledal in živali njega 6 tistimi mirnimi očmi. »Kaj pa me tako gledate? Kaj me ne poznate?« Zasmejal se je in zapustil hlev. Vrata je pustil odprta. »Naj se malo prezrači!« je dejal in 'krenil proti kozolcu, kjer je spal njegov hlapec Janez. Priden fant je bil ta Janez. Doma je bil iz Hudega loga, a domači so mu že kmalu pomrli. Ostal je siromak. Vse življenje se je klatil po svetu, garal, si žulil roke za kruh in molčal. Govoril ni nikdar veliko. Pri njem služi že dolgo vrsto let in nikdar ga ni bilo treba karati, razen enkrat, ko se je napil in hotel njegovega sina pretepsti, ker ga je dražil. O, drugače pa je bil dober fant, pošten, da malo takih, odkrit in veder kakor Krka pod Lahovim malnom Jernejčevo zemljo je obdeloval kot svojo. In tako je prav I Saj je ( vendar tudi hlapec gruntar; zakaj bi se potlej ne čutil svojega in nekako gospodarja. Nanj so je lahko zanesel. Ko mu je ušel sin v | mesto, se je moral Jerneje brigati za vse. In to ga je precej postaralo ... Pa ti stopi Janez k njemu in pravi: »Oče, kar brez skrbi bodite, bova že midva z Rezo vse opravila. Vi ste stari in morate po-čivati. Dovolj ste delali v mladosti. Grunt ste si prigarali. Danes' je malo takih!« — Ej, takrat se je lernejcu zdelol Najrajši bi fanta] kar objel in poljubil na sredo čela. Njegovih besed je bil izredno vesel. Postal je nanj ponosen. In zaupal mu je vse: ključe od zidanice, od kašče in denarja ni zaklepal pred njim. Janez »ploh ni cenil denarja. »Samo, da imam roke in delo, pa mi ni treba denarja,« je večkrat omenil Jernejcu. »Janez, Janez!« je zaklical s šibkim glasom. Bilo je mirno, le kure so se šumno sprehajale po dvoru. »Jane-e-z!« Na kozolcu je zašumelo po senu. »Kaj je?« se je Janez odzval. »Živini bo treba klaje,« je mirno ukazal Jerneje. »Bom,« je Janez odrezal in vstal. Ko se je prikazal na kozolčnem hodniku, je bil še nekoliko zaspan in krmežljav. S prsti si je mencal oči in se oziral po soncu. »Se ni sonca?« je kar tako vprašal. »Kajpak, ob nedeljah tudi soncq malo potegne, ha, ha...« »Saj res, danes je nedelja.« Potlej se je spustil po stopnicah in pozdravil gospodarja: »Bog daj dober dan!« »Bog daj!« »Ste kaj spali? Jaz dobro. Kot bi me ubil. Ulrujen sem bil. Pošteno!« »Nič nisem spal. še očesa nisem zatisnil.< Janez je pokimal, kot da razume, si ogrnil suknjič in krenil Bil je srednje velik, postaven fant. Hodil je počasi, umerjeno in z gotovostjo. Take hoje ni vsak dan videti. Jerneje je vedel, da po hoji spoznaš človeka. In to je rest Če hodi človek kar tjaven-dan, je gotovo mevža, če pa tako kot Janez, je trden, odločen in morda tudi odkrit. Saj odločni ljudje so večinoma tudi odkriti... Vsaj tak je bil Janez. In Jerneje ljudi kaj dobro pozna! Bil je po svetu in opravka je imel z različnimi ljudmi, z Angleži, Italijani, Francozi, Rusi in Bog ve še s kom... In vsakega je imel hitro pogojenega. Janezov obraz sicer ni bil lep, a bil je izrazit kakor ulit. Ce bi znal Jerneje tako slikati, kakor vidi slike v cerkvi, bi ga lepo naslikal in na vsak način ne tako nežno, mevžasto... Ugajal mu je njegov obraz. In oči! Modre, kot da bi zajel vse nebo v njih, vso sinjino. In v njih nisi videl posmeha ali skrite laži. Da, da, Janez j« bil re« fant od tare. Malo takih.! Za LJuduko tiskarno v Ljubljani: Jole Kramarlt — Izdajatelj: Inž. Sodja. — Drednflt: Mirko Javornik. — Bokopfsov n* rratamo. — »SloreniU dom« Izhaja ob dela»nlklb ob 12. — Me*efna naročnina 11 lir, ta Inozemstvo 20 lir. —. UrcdnBtlo; Kopitarjev* ulica 6, HI. nadjtropje, Uprava; Kopitarjeva alka 6, Ljubljana, Ttlefa« iliT. 40 01 io 40 05, — Podrninlca: Novo mesto.