leto 1884.
301
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XXXV. — Izdan in razposlan dne 17. julija 1884.
ni
Ita/.pis finančnega ininisterstva od 14. julija 1884,
T zvršitev zakonitih določil, ki se tičejo davka od zdelovanja žganja in od narejanja kvasa,
katero je združeno žganjarjenjem.
V zvršbo postave od 27. junija 1878 (Dni. zak. št. 72) premenjene s postavo °d 19. maja 1884 (Drž. zak. st. 63) izdajö se v oziru na davek od delanja žganja ln s tem delom združenega delanja kvasu (droži) na temelji člena [II, odnosno §• 102 teh postav v dogovoru s kralj, ogerskim finančnim ministerstvom naslednja določila:
§• I-
K §. 2 postave.
Davka prosto delanje žganja.
Davka prosto delanje žganja ostane v ozemlji, za katero veljâ postava o davku od žganja, utesnjeno na tiste dežele, za katere je ono zdaj dovoljeno, ter ^ode se v teh deželah tudi po zdaj dopuščalo samo njim, ki iz domačih tvarin za ®v°jo porabo in za porabo svojcev in poslov pri njih hrano in stan imajočih žganje kuhajo, a ne trgujejo z opojnimi (žestinskimi) žganicami niti jih nadrobno prodajejo ali točijo, niti se na račun koga drugega bavijo z rektifikaeijo žganja |n žganičnega cveta ali z narejanjem rozolja, likverja in drugih opojnih žganic, se jim primešajo različne tvarine.
Maksimalna množina žganice, za katero se sme dopustiti, da se v enem letu brez 'tavka naredi, ostane tudi neizpremenjena, namreč: 56 litrov, a za Dalmacijo, Timsko in Predarelsko 112 litrov. Pod žganjem ali žganico razumč se, kakor doslej, P° dodatku k tj. 14 postave o potrošnini od leta 1829 tist izdelek (proizvod), kateri
fHlOYAtildch.)	ÎJQ
po 40-delni lestvici alkoholometra manj nego 22 stopnjev (stopinj), t. j. po sto-delni lestvici alkoholometra manj nego 55 stopnjev kaže.
Množina alkohola torej, kolikor je je n. pr. v 40 litrih žganja pridelanega brez davka, ne sme dosegati 22 hektolitrovih stopnjev (litrov) alkohola.
Tudi ostala ukazila, ki se tičejo delanja žganice brez davka, sosebno ukazila v dekretu dvorne kamere od 23. septembra 1835, po tem ukazila v razpisu finančnega ministerstva od 23. julija 1856 (Drž. zak. št. 142) za Tirolsko in Pre-darelsko in razpisa finančnega ministerstva od 21. decembra 1879 priloga II za Dalmacijo ostanejo veljavna.
Samo naslednje premene naj obveljajo:
1.	Finančno deželno oblastvo sme za ves svoj upravni okoliš ali za posamezne dele tega okoliša čas, do katerega se mora vsako leto podati naznanilo, da se kdo hoče poprijeti dopustitve davka prostega delanja žganice, z ozirom na razmere, v katerih se taka žganica dela, premeniti.
Skleneno premeno je vendar treba za časa razglasiti.
2.	Za eno leto dovoljena davka prosta množina žganja mora se praviloma v nepretržni dobi delati, tako da se delo nadaljuje dan na dan, edino ob nedeljah in praznikih ne. Ako pa kdo hoče v to davka prosto žganje uporabiti dve ali več tvarin, ki niso v isti dobi na razpoloženje, sme se za vsako teh tvarin določiti posebna doba, v katerej se bode žganje nepretrgoma delalo, samo ob nedeljah m praznikih ne.
Tudi se smejo, ako potreba tako nanaša, za vinske tropine dopustiti dve ali tri dobe, za močnate tvarine dve in za vinske droži tri dobe v letu, v katerih se bode iz teh tvarin davka prosto žganje delalo.
3.	Nihče ne sme žganje prosto davka narejati zunaj poslopij in zemljišč, ki jih sam ima, oziroma obdeluje (kmetuje).
v
4.	Dopustitve za neke gorate kraje na Štajerskem in Koroškem gledé na-znanjanja in prigledovanja brezdavčnega pridelovanja žganice z dekretom d vorn6 kamere od 19. decembra 1838, št. 49.590, oziroma z razpisom finančnega ministerstva od 11. decembra 1849, št. 23.299, izimno dodeljene bodo za zdaj s0 dalje veljale s tem določilom, da doba, v kateri se sme brez davka žganje kuhati, ne presezaj dveh mesecev v letu. Vendar izgubi vsak davka prost žganjar le-te dopustitve, ako bi jih zlorabil v davka prosto narejanje večje množine, nego mu je dovoljena, ali v drugo prikrato državnega zaklada.
§. 2.
K §. 3 postave.
A.	Izvoz opojne ali žestinske žganice s povračilom davka.
Gledé izvoza opojne žganice s povračilom davka, ako žganica ni poslajšana» ostanejo v veljavi določila razpisov finančnega ministerstva od 5. decembra 1870, 30. aprila 1871 in 26. oktobra 1871 (Drž. zak. 1870, št. 139, 1871 st. 32 i° 130), po tem dofično ukazilo, st. 6, razpisa od 12. junija 1875 (Drž. zak. št. 91) 1,1 pa razpisa od 2. februvaija 1880 (l)rž. zak. št. 13).
Samo da je treba k iznosu potrošnine izračunjenemu po tek določilih raču-niti in doštevati še 10 odstotkov tega iznosa za ono, kar se žganja poizgubi v hramu, na vožnji itd.
B.	Izvoz likera s povračilom davka.
Določila v misel vzetih razpisov (A) uporabljati je tudi na liker (poslajšano opojno žganje), ki se izvaža pod povračilom davka, vendar z naslednjimi premenami :
1.	Dovolitev, liker s pravico do povračila davščine čez colno linijo izvažati, daje se sarnö fabrikantom likerja.
2.	Ako se liker izvaža v sodih, morajo le ti imeti najmanj 25 litrov prostornine. A če se izvaža v steklenicah, morajo bili v eni in isti posodi ali sbrambi samo steklenice ene in iste podobe in veličine po %, i/i litra, 1 liter ali po več celih litrov.
3.	Fabrikant je dolžan pri izvoznem uradu vpoložiti vzore steklenic, ka-koršne hoče uporabiti za izvoz likerja.
Na te vzorne steklenice mora biti pripečatena pismena naznamba, koliko katera drži.
4.	Z likerjem napolnjene steklenice ene poslatve od 25 litrov najmanj morajo biti vložene v skrinje ali koše, katerim se popolnem gotova uradna zapira prilega.
Izvzeti so tisti slučaji, v katerih je dopuščena zapira nakladnega prostora pri vožnji na železnici ali ladji parnici namesto zapire posamnih kosov (colli).
5 Žganica za liker vpovedana mora biti bistra in sladka ter najmanj 30 obimnih odstotkov alkoholovine v sebi imeti. Ako bi žganica po vkusu bila 8umna (dvojbena), da nima toliko alkoholovine, naj se po zvedencih preiskati dâ.
6.	Naznamba alkoholovine in vsote alkoholovih stopnjev sme se v izvozni vpovedi izpustiti.
Množina likverja naj se pri izvozu naznanja s številom in prostornino steklene, na pr. 100 steklenic po ‘/t litra, 50 steklenic po 1 liter, 25 steklenic po 2 litra itd.
7.	Povračilo davka računi se pri izvozu v sodih ali v steklenicah s 4 kraj-Carji za liter.
Za manj nego 25 litrov ne povrača se nič, bodi da iznaša ta množina vso izvozno poslatev ali samo neki del iste.
Steklenice, ki drzé čez */* litra, pa ne celega l/2 litra, ali čez l/2 litra, pa ne celega litra, ali ki držč čez 1 liter a ne celih 2 litrov, računijo se za '/* litra, °ziroma ‘/2 litra in 1 liter.
I pri steklenicah držečih čez 2 litra puščajo se drobci litra iz računa.
§• 3.
K §. 4 postave.
Povračilo davka ob uporabi žganja pri 11 urejanji nekih izdelkov.
Za zdaj se dopušča povračilo davka za žganje namenjeno v proizvod svinčenega cukra, žeplenega etra, kloroforma in pokalnega živega srebra ter se uka-Zuje na to stran naslednje:
I.	Davkovno povračilo za delanje svinčenega cnkra.
1.	Povračilo davka za žganje, iz katerega se hoče svinčeni cuker delati, dovoljuje se vsakemu fabrikantu, kateri
a)	v to delo uporablja samo tak ocet (jesih) iz žganja, katerega je sam naredil.
b)	kateri ni bil pokaznjen zarad kontrabanta ali težkega dohodarstvenega prestopka zoper propise o davkovnem postopku, niti samo z nedostatka pravnih dokazov obtožbe odvezan, in kateri vrh tega
c)	piše, kakor je v redu, trgovske in obrtne knjige, ter se podvrže dolžnosti, finančnim organom vpogled v te knjige, in pa vstop v pridelovalnico in hra-nišče zaloge na vsakokraten zahtev dopustiti za tega delj, da jim bode moči zalogo žganja, octa in svinčenega cukra poizvedeti in s knjigami primerjati.
2.	To dovolbo (1) daje na zapros fabrikanta tisto finančno oblastvo I. stopinje, *) v katerega področji leži fabrika svinčenega cukra, in to na leto dni.
Fabrikanti svinčenega cukra dolžni so v svoji prošnji za dovoljenje davkov-nega povračila povedati po litrih množino alkohola, ki ga v teku leta, za katero bi se dovolba davkovnega povračila imela podeliti, za svojo fabriko previdoma potrebujejo in denaturaciji podvržejo.
Dolžnost finančnih oblastev L. stopinje je, predno dadö dovoljenje, povprašati pri trgovski in obrtniški zbornici, v katere okraji biva podjetje, če se delo res po fabriško vrši in če je množina v potrošbo namenjenega alkohola, kakor jo je fabrikant v svoji prošnji povedal, obsežnosti fabrikaeije primerna.
Ako bi trgovska in obrtniška zbornica izrekla, da zadostuje manja množina alkohola za njegovo fabrikacijo, nego jo je fabrikant povedal, to se dovolba utesni na to manjšo množino.
3.	Povračilo davka dovoljuje se samo za žganje od 50 stopnjev alkohole-vine največ in na narejo od vsakih 100 kilogramov svinčenega cukra za 30 hekto-litrovih stopnjev alkohola največ.
4.	Žganje za svinčeni cuker namenjeno mora se pred uporabo v pričo dveh finančnih organov narediti neužitno (denaturirati) s primesjo, katero fabrikant o svojem trošku dobavlja.
Ta primes naj obstoji ali v 80 gramih kafre najmanj ali v 100 gramih žival skega smolovca na 1 hektoliter žganja.
Ako fabrikant hoče, sme alkohol neužiten narediti tudi takö, da se 1 hektoliter špirita od najmanj 80 stopinj alkohola zmeša s 3 hektolitri vode in 1 hektolitrom octa (jesiha) imajočega 6 odstotkov kisline ter zmesi tej pridene ena štiri' desetina odstotka (7w%) špirita, torej na 1 hektoliter špirita 25 kubičnih cent*' metrov sirovega živalskega olja, in sicer samo sirovino, t. j. Oleum animale foett-dum, tudi Oleum cornu cervi crudum ali foetidum imenovano (in ne Dippelovo olje» Oleum dippeli ali cornu cervi rectificatum).
*) Finančna oblastva I. .stopinje zn davek od žganja so: v Zgornji Avstriji, na Salcburškem, Slešk*111 v Bukovini, Istri, na Goriškem in Gradiščanskem finančni nadzorniki in višji nadzorniki, na Koroškem in Kranjsk®"1 finančna ravnateljstva, v ostalih deželah finančna okrajna ravnateljstva.
Tudi to sredstvo mora si fabrikant svinčenega cukra o svojem trosku omisliti. Ako se finančnemu deželnemu oblastvu vzvidi tako ukazati, treba je sirovo živalsko olje jemati pri ekonomatu tega oblastva. Finančnim organom pristoji pravica, sirovo živalsko olje, dobavljeno v to, da se z njim alkohol dena-turira, imevati pod uradno zapiro ter jemati nekoličino od njega za poskus, če je taksno, kakeršno ima biti.
5.	Fabrikant svinčenega cukra ima dolžnost:
a)	zapisovati si zarad davkovno-uradnega prigleda množino in alkoholovino
denaturiranega žganja,
b)	množino narejenega svinčenega cukra, in
c)	koliko ga razprodâ, ter zapiske te finančnim organom na zahtev vsak čas
predložiti.
Takisto mora on finančnim organom — ne krateč se — dopustiti, da te zapiske z njegovimi obrtovnimi in trgovinskimi knjigami primerjajo.
6.	Za denaturacijo žganja naj fabrikant nalašč postavi v pridelovalnici bedenj s prostornino od 6 hektolitrov najmanj, ter ravnatelju prigledno-okrajnemu zglasi, da ga pride uradno izmerit in oznamenit.
Ta bedenj se oštempljd za polnjaj (višino, do katere se napolni) od 5 hektolitrov, in če drži čez 6 hektolitrov, še tudi za tiste 5 hektolitrov presegajoče pol-pjaje ali višine, do katerih bode žganje v denaturacijo določeno segalo.
Nad najvišjo znamko meroizkusno pa mora v bednji ostati še toliko praznega prostora, kolikor ga v slučaji, ko bi v denaturacijo namenjeno žganje segalo do te znamke, potrebuje sredstvo denaturacije, ki mu se primeša, in prernešavanje istega z žganjem.
7.	Na enkrat se ne sme manj nego 5 hektolitrov podvreči denaturaciji.
Množina špirita imajočega najmanj 80 stopinj alkoholovitosti, kar se ga enkrat denaturira z octom in sirovim živalskim oljem, ne sme biti izpod 2 hektolitrov.
Za to denaturacijo mora fabrikant svinčenega cukra postaviti v pridelovalci poseben bedenj dovoljne veličine ter ravnatelju prigledno-okrajnemu zgla-8di, da ga pride uradno izmerit in oznamenit. Ta bedenj se oštemplja za tisti višini, ki ju dosegata spirit sam in pa zmeša špirita z octom in vodo.
8.	Dolžnost fabrikantova je, podati vselej o množini žganja, kolikor ga 8 pravico do povračila potrošnine za narejo svinčenega cukra in torej za po-Ipejšnjo denaturacijo določi, vpoved v dvojnem izdatku po priloženem vzorci 8t< 1 prigledno-okrajnemu ravnatelju, v okraji katerega fabrika leži.
Dva finančna organa poizvesta na temelji te vpovedi množino žganja (špirita) v bednji denaturacijskem (št. 6 in 7) in njegovo alkoholovitost.
Ako ne najdeta spotike, ukažeta, da se pred njima žganju primesi sredstvo '^iiaturacije v propisani množini ter da se z njim dobro premeša. Na to vpišeta 8v°je najdenje o množini in alkoholovini žganja in pa potrdbo denaturacije v oba P'iinerka vpovedi.
Vzorce št
En primerek vpovedi (unikat), opravljen s to potrdbo in omenjenim najdenjem izroči se fabrikantu, da mu služi v izkaz pravice do povračila potrošnine ter naj se priloži zapiskom gori pod št. 5 ukazanim. Drugi primerek pošlje pri-gledno-okrajni ravnatelj brez odloga na finančno oblastvo I. stopinje.
9.	Ako uradni sedež enega ali obeh finančnih organov, ki opravljata uradno djanje omenjeno v zgornjem določilu št. 8, ni v tistem kraji, kjer stoji fabrika svinčenega cukra, dolžan je podjetnik potnine za en finančni organ, oziroma za oba vplačati v državno blagajnico, katera mu se na znanje dâ.
10.	Izplačilo potroŠninskega povračila ukaže finančno oblastvo I. stopinje vsakega polleta po meri za svinčeni cuker res uporabljenega, po propisu dena-turovanega žganja in njegove alkobolovitosti.
Za tega delj završi (sklene) prigledno-okrajni ravnatelj vsakega polleta pod št. 5 ukazane zapiske, prispodobivši jih s fabrikantovimi trgovskimi in obrtnimi knjigami ter jih z vpovedmi (unikati) vred, ki služijo v prilogo, položi pred finančno oblastvo I. stopinje.
Ako bi te vpovedi slule na večjo množino žganja, nego se je v preteklem poluletji porabilo za narejo svinčenega cukra, to pristavi prigledno-okrajni ravnatelj na zapiske osnovane za sledeče poluletje pri prenosu opomnjo, da je bilo nekaj žganja in koliko ga je v porabo bilo ostalo, in koliko alkohola je v sebi imelo.
II.	Davkovno povračilo xa narejo žeplenega etera in kloroforma.
1.	Za narejanje žeplenega etera in kloroforma namenjeni spirit mora imeti najmanj 80 stopinj alkoholovine ter pred uporabo biti v pričo dveh finančnik organov s primesjo, ki jo mora fabrikant o svojem trošku pribaviti, izprijen (de-naturiran), da ni več človeku užiten.
Ta primes sestoji v 25 kubičnih metrih takega sirovega živalskega olj») kakor je v zgornjem oddelku I, št. 4, rečeno, na vsak kektoliter špirita najmanj.
Gledé tega, odkod se dobiva to sredstvo denaturacije, in gledé pravice finančnih organov, imeti isto pod uradno zapiro ter jemati si od njega probe, veljajo tudi določila obsežena v oddelku I, št. 4.
2.	Fabrikant naj v prošnji za dovolbo davkovnega določila pové srednje potrebščino alkohola v narejanje vsakih 100 kilogramov žeplenega etera, odnosno kloroforma.
Kot največino vzema se za narejo vsakih 100 kilogramov žeplenega eter» 193 hektolitrovih stopinj in ne več in za narejo vsakih 100 kilogramov kloroforma 130 hektolitrovih stopinj alkohola in ne več.
Potrebovana množina, kakor jo je fabrikant naznanil ali v slučaji ko bi večja od gori povedane maksimalne množine bila, le ta ne sme se postopati.
3.	V fabriki žeplenega etera ali kloroforma, katera se hoče poslužiti pravic0 do davkovnega povračila, ne sine stati noben aparat za rektifikacijo špirita.
4.	Y ostalem naj se v oddelku I. gledé davkovnega povračila za narejo svinčenega cukra navedena določila zmislu primerno uporabljajo tudi na fabri-kante žeplenega etera in kloroforma.
III.	Dakovno povračilo za narejo pokalnega živega srebra.
1.	Y narejanje pokalnega živega srebra določeni spirit mora imeti najmanj 88 stopinj alkohola in predno se uporabi, naj se vpričo dveh finančnih organov s primesjo, katero je fabrikant pokalnega živega srebra dolžan o svojem trosku omisliti, človeku neužiten stori (denaturira).
Neužiten se pa nareja s tem, da se mu 5 odstotkov lesovca (lesnega špirita) primeša.
Za sredstvo, s katerim postaja spirit neužiten, uporabljati je samo takšen lesovee, ki je bil o preskusu najden da je dober za to, ter je od časa, ko je prinesen v fabriko, do takrat, ko se dolije kot primes v špirit, bil pod dohodarstveno zapiro.
Preskušuje naj se lesovee o trošku fabrikanta pokalnega živega srebra po organih stvar znajočib, ki jih c. kr. finančno deželno oblastvo v to določi, ter je pri tem preskuševanji delati po priloženem navodu.
2.	V ta preskus morata finančna organa od vsake poslatve lesovca, ki dojde v fabriko in katero je precej djati pod uradno zapiro, vpričo stranke odvzeti 500 kubičnih centimetrov ('/., litra) za probo, to probo z uradnim pečatom ln s pečatom dotične stranke zapečatiti in poslati tehnični visoki šoli, katera je v preskus postavljena.
Stoprv po tem ko fabrikantu dospe preskusno najdenje, potrjujoče da je lesovee dober za to rabo, sme pod uradno zapiro držani lesovee uporabiti v de-flaturacijo.
3.	Množina špirita najmanj 88 stopinj alkoholovitosti imajočega, kar se ga na enkrat naredi človeku neužitnega, ne sme biti manja od 2 hektolitrov.
Za vršbo tega dela, s katerim se spirit nareja neužiten, naj fabrikant pokalnega živega srebra v svoji zdelovalnici poseben bedenj dovoljne velikosti postavi lö pregledno-okrajnemu voditelju finančne straže vzglasl, da ga dâ izmeriti in °znameniti. Le-ta bedenj se uradno izmeri za tisti polnitveni višini, ki ji de-öaturaciji podvrženi spirtt. sam in pa s pridodano primeso doseza.
4.	Fabrikant ima v prošnji za dovoljenje davkovnega povračila povedati, koliko alkohola potrebuje poprečno za narejo 1 kilograma pokalnega živega 8robra.
Kot največina vzema se na narejo 1 kilograma pokalnega živega srebra po 10 hektoliterskih stopinj alkohola največ.
Množina potrebščine, katero je fabrikant povedal, ali v slučaji, ko bi bil po-Vedal večjo od gori omenjone največe (maksimalne) množine, le-ta množina ne se pri davkovnem povračilu prestopati.
5.	V fabriki pokalnega živega srebra, katera zahteva davkovno povračilo /,a spirit, ne sme stati noben aparat za vnovično prekapanje špirita.
6.	V ostalem naj se v oddelku I gledé davkovnega povračila za narejo ^'■učenega cukra navedena določila zmislu primerno uporabljajo tudi na fabri-
a°te pokalnega srebra.
Navod za preskuševanje lesovca.
Preskus lesovca mora se raztegniti na sledeča svojstva:
1.	primerno (specifično) težo,
2.	vrelišče.
3.	da se da mešati z vodo,
4.	da se dâ mešati z natronovim lugom,
5.	da je vzprijemljiv za brom.
K 1. Primerna teža lesovca ne sme presezati 0‘840, t. j. jačina njegova, ki se oveduje s preskušenim 100-delnim alkoholometrom, po redukciji na pravilno toplino od 12° Réaumur, ne sme biti manja od 88 odstotkov.
K 2. Kadar se 100 kubičnih centimetrov lesovca prekapa pri toplini do 60° Réaumur, mora biti najmanj 90 kubičnih centimetrov prekapine. V preskus tega svojstva se odmeri v stekleni posodi, ki je od 10 do 10 kubičnih centimetrov razstopnjena (graduirana), 100 kubičnih centimetrov lesovca, vlije v preit apnico iz kovine in tukaj razgreje.
Skozi prekapnični zatik vpušČen je prekapnici do sredine toplomer, kažoč toplino od 58 do 62° Réaumur. Skozi drugo odprtino zntika drži steklena cevka, katera sopare v prekapnici postajajoče v tako imenovani Liebigov hladilnik odvaja in od ondod vnovič zgoščeni lesovec v razstopnjeno steklenico povrača-
K 3. Lesovec mora, če se mu kaj vode primesi, čist ostati ali vsaj le malo opalizovati.
Da se preskusi to svojstvo, vlije se v razstopnjeno stekleno posodo (kakor pod 2) 20 kubičnih centimetrov lesovca in onoliko vode ter se oboje pretresa.
K 4. Lesovec se ne sme z natronovim lugom dati popolnem zmešati.
Da se preskusi to svojstvo, treba je dobaviti natronov lug, katerega primerna teža po uradno poverjenem gostomeru iznaša 1*3.
V	razstopnjeno stekleno posodo (kakor pod 2) vlije se 20 kubičnih centimetrov tega natronovega luga in 10 kubičnih centimetrov lesovca ter se oboje pretresa.
Po tem ko ta mešanica nekoliko postoji, mora najmanj še 1 kubični centimeter lesovca biti neraztopljenega, ki se je nad ostalo tekočino na vrhu zbral.
Pomočna znamka, umeščena pod 30 zarezo kubičnih centimetrov na stekle*11 posodi, dopušča na tanko preceniti, koliko ga je ostalo neraztopljenega.
K 5. Lesovec mora izgubiti barvo, če se mu primesi neka raztopina broni*1) katera kaže, dokler se ji ne prilije lesovca, intensivno rjavo-rudečo barvo.
V	preskus tega svojstva narediti je bromovo raztopino, sestoječo iz eneg*1 dela broma in 80 dolov 50-odstotne ocetne kisline (octokislega hidrata).
Na to se v stekleni bet 10 kubičnih centimetrov lesovca in 20 kubičnih centimetrov vode vlije in pretrese, in k temu naposled 20 kubičnih oentimetr°v omenjene bromove raztopine dodâ. Vsled tega mora zmes zbledeti ali vsaj slabo rumeno barvo kazati.
§• 4.
K §§. 13 in 18 postave.
I.	Premik delnih priprav; hranitev drugih k žganjarjenjn ne spadajočih
priprav in posod v pridelovalnici.
1.	Ker §. 13 postave obseza splošna osnovna določila, torej se, kakor je samo ob sebi razumno, uporablja tudi na žganjarne davku od pridelka pod-padajoče.
Torej se tudi v teb žganjarnab ne smejo rabiti n. pr. tako imenovani na-tičniki.
2.	Posojevanje žgalnih priprav v kuhanje žganja je dopuščeno. A imetelj žgalne priprave mora izpolniti v §. 14 postave naloženo mu dolžnost (naznanila, da namerja pripravo iz svoje žganjarne odnesti) in ta, kdor hoče na posodo vzeto pripravo rabiti, mora izpolniti vse dolžnosti sploh, katere so žganjarju v postavi o davku od žganja pisane.
II.	Mesečno izročanje davkovnih bolet.
Žganjar je dolžan po izteku vsacega meseca davkovne bolete vzete si za tist mesec izročiti finančnim organom žganjarstvo nadzirajočim zarad računskega prigleda.
Na zahtev bodo finančni organi dajali prejemna potrdila, katera obsezajo bitne podatke bolet.
§• 5.
K §. 24 p o sta v e.
Pogoditev o davku od žganja.
Za dopustno pogoditveno izmero in opravo pOtroŠnine od pridelovanja žga-'dce ukazuje se:
I.
i’ri žganjarnab, ne rabečih več nego dve žgalni pripravi in to z ne-posrednjo kuritvijo, ki ne sestojita iz drugega nego samo in edino vsaka iz enega kotla, metila, kotlovega klobuka, hladilnih Jeklenic, rokavca ali premih hladilnih cevf in iz zvezne cevi med kotlovim klobukom ter hladilom, katerih kotla skup nimata čez Štiri hektolitre prostornine, in katerih podjetniki so zemljišni Posestniki, podelujoči v žganje samo svoje domače o vo čj e (sadj e) aÜ vinske tropine in droži od svoje trgatve ali jagode ali korenine ali druge samorasle plodove. 1
1.	Pogodite v se sme narediti s posameznimi podjetniki takih žganjarnic ali f/‘ 'vsemi podjetniki tiste občine skup in namesto teh jo utegne skleniti tudi občina sama.
(81o*«„l«ch.)
60
2.	Doba je pogoditvi tako ukreniti, da obsega samo tist letni del, v katerem se bode žganje res kuhalo. Za to je tedaj, kadar se hoče žganje kuhati v razlik' nih ne zaporedoma idočih dobah letnih, treba posebne pogoditve za vsako posamezno dobo.
3.	Žganjar, kateri hoče — kolikor to postava dopušča — davek od žganja po pogoditvi opravljati, mora zadnji čas 14 dni pred začetkom dobe v žganjarsko delo določene pri finančno-stražnem oddelku, v katerega nadzornem okraji njegova žganjarnica stoji, ustno ali pismeno naznaniti:
a)	svoje ime in stanovališče;
b)	kraj in popisno št. poslopja, v katerem hoče žganje kuhati;
c)	prostorijo v žganjarsko delo odmenjeno;
d)	kakovost žgalne priprave, prostornino kotla, in pa če je žgalna priprava že
uradno oznamenjena ali še ni ;
e)	dobo, v kateri hoče žganje kuhati ;
f)	vrsto v žganjarsko delo določenih tvarin, in pa njih množino in to v hektolitrih.
Finančno deželno oblastvo sme zgornji rok 14 dni za naznanilo vsled posebnih razmerov znižati.
Ako bi kateri žganjar imel v eni žganjarnici več nego dve žgalni pripravi, kakeršne so omenjene v §. 24, št. [ postave, ne izključuje to pogoditve, če on rabi samo dve žgalni pripravi, kakeršne pripomnjeno zakonito določilo omenja» a je vsaka druga žgalna priprava, kar jih ima, pod gotovo uradno zapiro.
Kadar žganjar rabi samo eno žgalno pripravo gori omenjene proste uredbe, tedaj sme nje kotel sam za se imeti prostornino od 4 hektolitrov.
4.	Zgornje ukazilo (št. 3) veljâ tudi za slučaje, v katerih gre za vkupno p°' goditev vseh žganjarjev kake občine. Tudi željo vkupne pogoditve je treba naznaniti.
5.	Dobo, določeno za žganjarsko delo treba je na znanje dati po dnevih s tem, da se povč prvi in poslednji dan.
Doba ta ne sme prestopati potrebe, kakor se z ozirom na postopek navaden v dotičnem kraji podâ za podelovanje napovedane množine in vrste tvarin p° veličini in svojstvu žgalne priprave, odnosno dveh žgalnih priprav.
Pri pogoditvi občinama skleneni gleda se pri tem na vse pogoditvi podpa' dajoče žgalne priprave v občini po njih velikosti in svojstvu.
6.	Vsled naznanila pod 3 omenjenega poizvé se veličina in kakost žgah10 priprave in prostornina kotla ter se žgalna priprava uradno oznamenl. üb ene^ se uradno v čisto dene, spada li žganjarnica med tiste, ki jih je smeti pripust1 k plačevanju davka po pogoditvi.
Izhod tega uradnega djanja razkaže se v preglednem najdenji, katero podpiše žganjar ali pooblaščenec njegov, in ko bi tâ ali öni neznal pisati, nepristranska svedoka.
Ako je že tako v poslednjih treh letih stoprv bila prostornina poizvedena in žgalna priprava uradno oznamenjena, ter ne bode nikake premene v času. za katerega ima veljati pogoditev, sme se vnovično pisanje najdenja opustiti.
7.	Pogoditev naj se sklene stoprv po tem, kadar je mogoč prigled zastran resničnosti naznanila o množini tvarine za žganje bodi si po neposrednji poizvedbi ali vsaj po gotovih objektivnih znakih, n. pr. pri tropinah po stanji vinske letine.
8.	Zarad uradne izmere pogoditvene povprečnine treba je naslednje količine množiti (multiplicirati) eno z drugo :
a)	Množino tvarin primerno žgalni pripravi, odnosno žgalnim pripravam in načinu delanja navadnemu v tistem kraji, katero je z ozirom na vrsto tvarine moči vsak dan podelati;
b)	alkohol, kar se ga dobode za 1 hektoliter tvarine v hektolitrovih stopnjih po 100-delnem alkoholometru ;
c)	število dni žganjarskega dela;
d)	davkovni postavek od 11 krajcarjev za vsak hektolitrov stopenj alkohola.
9.	Pogoditve dopuščajo se samo pod uvetom, da se :
a)	v času, dokler veljâ pogoditev, ne rabi več žgalnih priprav niti drugih nego so za pogoditev bile zglašene in v račun vzete, da se ne podelujejo druge nego naznanjene, pri pogoditvi glede davka zakonito dopuščene tvarine, in da se sploh žganjarsko delo ne raztegne čez pogoditvene podloge, po tem, da bode,
b)	finančnim oblastvom in organom prosto, kolikorkrat se jim vzvidi, pogledovati in preiskovati, držeč se dotičnih propisov, ter po iztečaji delne dobe obsežene v pogoditvi, rabo žgalne priprave onemogočiti, vendar tako, da bode mogoče kotel za drug namen uporabljati.
10.	Odstop od pogoditvenih podlog kaznuje se kot dohodarstvena prikrata, če omogoči čez te podloge narejo večje množine alkohola, po meri mogočega VeČjega izdelka.
Ako je pa ta odstop takšen, da po njem žganjarniea prestopi v drugo vrsto %anjarnic, ki se ne sme pripuščati k pogoditvi, tedaj je držati se kazenskih do-l°čil postave o davku od žganja, katera se tičejo povprečnine davkovne.
V poslednjem slučaji naj se tudi izreče, da je pogoditev sama ugasnila, a v drugih slučajih odstopa od pogoditvenih podlog ima finančno oblastvo Prve stopinje pravico, izreči, da je pogoditev ugasnila, ali pa, da ostane še dalje Veljavna.
11.	Izgovorjeni iznos pogoditve treba je pred začetkom dobe za žganjarsko delo določene opraviti pri uradu za prejemanje določenem in ta urad potrdi Prejem. Ako pa ta doba obsega dva ali več mesecev, treba je plačilo opraviti Naprej v onoliko enakšnili mesečninah, ako podjetnik neče raji brž ves iznos na erikrat naprej vplačati.
Ako se plačilo za časa no opravi, sme finančno oblastvo prve stopinje izreči, ail je pogodba razvezana.
12.	Ako v času, dokler traja pogoditev, nastane slučajna okolnost ter bode vzrok temu, da se manj žganja naredi, nego je obseženo v pogoditvi, ta okolnost v ničemer ne izpreminja določil pogodbe.
Ako se pa žganjarsko delo po neprevidenem dogodku za vso va-nje določeno dobo onemogoči, povrne se, oziroma odpiše pogoditveni iznos, kar ga pride na to dobo, pod tem uvetom, da se zadržek dela Še pred začetkom te dobe pismeno naznani finančnemu oblastvu prve stopinje.
13.	O vsaki pogoditvi je narediti štemplja prost zapisnik, kateri naj obsega:
a)	oznamenilo oseb, s katerimi se posamič ali nerazdelno sklepa pogoditev, in
pogoditvene podloge (št. 3, 4, 5 in 6),
b)	izgovorjeni pogoditveni iznos,
c)	določila, dana pod števili 9, 10, 11 in 12.
Odobriti pogoditev pristoji finančnemu oblastvu prve stopinje.
En z odobrilnim pristavkom opravljeni primerek pogoditvenega zapisnika, ki je namesto pogodbe, izročiti je podjetniku žganjarnice, a kjer se pogoditev sklene za vso občino, občinskemu županu.
n.
Pri žganjarnah spadajočih pod I, kjer se v žganje podelujejo vinske
tropine lastnega pridelka.
1.	Onim žganjarjem, kateri vinske tropine svojega pridelka v tej meri, kakor jih polagoma pretakajoč mlado vino dobivajo, v žganje podelavajo ter po-goditve nečejo skleniti po določilih obseženih pod I tega paragrafa, sme se podeliti polaksica na ta način, da se ena sama pogoditev dovoli za več odločenih (ne zaporedoma idočih) dob takö, da se v kuhanje žganja določene dobe po potrebi vzglaševati smejo.
Vendar ne sme nobena teh dob, razven poslednje — obsezati po manj nego dva dneva; poslednja doba sme iznašati tudi samo en dan.
V tem času, ko se med posamičnimi dobami delovršba pretrga, mora raba žgalne priprave biti uradno onemogočena.
Finančno deželno oblastvo naj določi skupni čas, v katerega te p°' samne dobe padajo, oziraje se na okolnost, kdaj se mlado vino po navadi presnemlje.
2.	Ti žganjarji (1) morajo pod I, 3 zapovedano naznazilo pod a), b), d) in f) navedenih podatkov, in pa okolnost, če mislijo žganjarski postopek od 6 zajutr» do 6 zvečer ali skozi polnih 24 ur, t. j. po dnevi in po noči zvrševati, vpodati v roku, ki je ondukaj postavljen, ali kakor ga finančno deželno oblastvo žniža‘ Gledé časa, v katerem naj se žganje dela, dovoljeno je žganjarjem, da ga samo približno povedö, rekoč n. pr. meseca novembra, decembra itd.
3.	Pogoditveno povprečnino je za žganjarje pod i na misel vzete odmerjatl samo za dva dneva, odnosno en dan in z ozirom na okolnost, če se bode žga' njarski postopek vršil od šestih zajutra do Šestih zvečer ali po dnevi in po no&> t. j. 24 ur vsak dan.
4.	Vsako dobo znotraj pogoditvenega časa (1), v kateri se hoče žganjarski postopek vršiti, naj žganjar 24 ur poprej pismeno ali ustno vzglasi finančne straže oddelku, kateremu je žganjarna v prigled odkazana.
Vsako tako zglasitev naj finančni organ vpiše v vzglasilno polo spadajočo k pogoditvi. Za tega delj mora stranka vsak pot zglasilno polo finančnemu organu predložiti.
Porabo žgalne priprave brez poprejšnje zglasitve in vpisa v zglasilno polo šteje se za dohodarstveno prikrato.
5.	Iznos, ki za vzglašene kdaj dobe žganjarskega postopka prihaja po povprečnini za dva, odnosno en dan izračunjeni, treba je ob enem z vsakokratno zglasitvijo opraviti, kadar te novce prejemajoči organ in pa dotični finančne straže oddelek, pri katerem je treba zglasitev vpodati, bivata v enem in istem kraji. Ako ni tako, sme se pogoditveni iznos, kolikor ga bode, pozneje, vendar zadnji čas v 8 dnevih po izteku meseca, v katerem je bil propisan, vplačati pri dotičnem prejemalnem uradu.
A da se bode tako pozneje vplačalo, to je treba vselej, ko se zglasitev vpo-laga, naznaniti finančnemu organu, katerega delo je, to okolnost v zglasilni poli poočititi in ob enem zglasitev dotičnemu prejemalnemu uradu priznaniti.
6.	V ostalem so tudi pogoditve o delanji žganja iz vinskih tropin lastnega pridelka podvržene določilom pod I navedenim, kolikor ista niso deloma izpre-oienjena s tem, kar je tu zgoraj pod II v točkah 1 do 5 rečeno.
m.
Pii žganjarnah, podelujočih močnate tvarine in ne rabečih več nego eno žgalno pripravo, namreč z neposrednjo kuritvijo, ki ne sestoji iz drugega nego samo in edino iz enega kotla s prostornino °d 2 hektolitrov največ, metila, kotlovega klobuka, hladilnih steklenic, rokavca ali premih (ravnih) hladilnih cevi in iz zvezne °evke med kotlovim klobukom ter hladilom, katere žganjarne poleg tega ustrezajo zahtevom §a 52 postave, če so podjetniki istih kmetovalci, kateri za to žganje kuhajo, da dobivajo žganjarske °stanke kot krmo za svojo živino in sicer samo za ti s to ž ganj ar-8ko delovršbo, katera pada v o sm er ome se čno dobo začenjajočo meseca septembra, oktobra ali novembra.
i podelovanji močnatih tvarin sme se samo s posamičnimi
2.	Čas pogoditve je določiti takö, da obseza samo žganjarsko delo od °smih mesecev, katero se začenja meseca septembra, oktobra ali novembra.
Ako bi se žganjarsko delo začelo še pozneje nego v novembru, tedaj se ta ^as računi od novembra počenši.
Kmetovalec, kateri se hoče poprijeti dovoljenja, da davek od žganja — po-močnate tvarine — po pogoditvi opravlja, mora zgoraj pod I, št. 3,
3.
delujoč
1. Pogodi tev p kmetovalci sklepati.
aJ, bj, c) in d) navedene podatke, po tem število in prostornino vervežnih posod, in pa posod omenjenih za narejo umetnega kvasu in pa okolnost, če so te posode uradno oznamenane ali niso, najpozneje 4 tedne pred začetkom žganjarske delo-vršbe, ustno ali pismeno naznaniti pri finančne straže oddelku, v katerega nadzornem okraji njegova žganjarna stoji.
Ta rok sme finančno oblastvo I. stopinje primerno znižati, ako je moči brez pomisleka v krajšem roku izvesti vzprijem najdenja, katerega je pri podelovanji močnatih tvarin potreba, in pa delo, kar ga bode vsled tega nadzirajočim organom več.
Gledé posod za vrenje ali vrvež namenjenih dajö se v zmislu §. 52 postave posebno še naslednje opomnje:
a)	Vse posode, katere se hočejo rabiti, morajo biti uradno oznamenane in izmerjene.
b)	V narejo in pospravo drozgalice ne smejo se rabiti več nego trije bednji, katerih vseskupna prostornina ne sme obsezati več nego trikrat toliko, kolikor se po §. 8 postave izračuni da žgalna priprava na dan storiti more.
Le-ta vsakdanja storitev iznaša pri žgalnih pripravah te vrste, ki je v §. 21, št. II postave na misel vzeta, trikratnik za 20 odstotkov zmanjšane prostornine kotlovo.
Ako bi torej na primer kotel katere žgalne priprave imel 150 litrov prostornine, ne smejo trije bednji vrvežniki skupaj imeti večjo prostornino nego trikrat po 360 litrov, t. j. 1080 litrov.
c)	Napravljanje drozgalice do časa, ko se prenese v žgalno pripravo, mora goditi se v istih posodah ter je treba drozgalico, ko je odvrela, neposrednje iz teh posod v žgalno pripravo prenesti.
d)	Kadar se dela umeten kvas, ne sme nobena v to namenjenih posod presezati desetega dela prostornine enega vrvežnika in vse skupaj ne desetega dela skupne prostornine vseh vrvežnikov.
4.	Istodobno z naznanilom (št. 3) mora žganjar, kateri bi rad dosegel plačevanje davka za podelovanje močnatih tvarin po pogoditvi, v izkaz prinesti župa novo potrdilo, da je res kmetovalec, po tem da ima kaj živine in koliko glav. To potrdilo treba je pogoditvenemu zapisniku priviti.
5.	Vsled naznanila omenjenega pod 3 poizvé se kakšnost žgalne priprave in prostornina kotla, po tem prostornina posod za drozgalico, in pa posod, ako bi katere bile namenjene za narejo umetnega kvasil, ter se žgalna priprava in prej omenjene posode za drozgalico in kvas uradno oznamenijo.
V ostalem je postopati po oddelku I, št. 6, odstavkih 2 in 3 tega paragrafa-
6.	Žganjarji imajo posamične dobe, v katerih namerjajo med gori omenje* nim osemmesečnim časom (št. 2) žganje iz močnatih tvarin delati proti opravljanju davka po pogoditvi, ob enem z naznanilom pod 3 v misel vzetim vpovedati.
Žganjarjem, katerim bi to ne bilo mogoče, dopušča se da samo to naprej naznanijo, v katerih mesecih in tednih, in katere dneve v vsakem tednu se bode žganje delalo (drozgalica žgala).
Tudi je dopuščeno, da žganjarji vsako žganjarskemu delu določeno dobo posamič, vendar najmanj 24 ur poprej naznanijo.
Finančni organi postavljeni v prigledovanje žganjaren morajo ogledujoč jih vselej paziti na to, da se žgalna priprava ne rabi za delanje žganja o kakih drugih dobah, ki niso bile naprej vkup ali posamič zglašene. l)a se to ubrani, treba je za tist čas, za katerega nf zglašeno narejanje žganja, žgalno pripravo uradno djati iz porabe.
7.	Pogoditveno razpravo moči je završiti takö, da se
a)	ali pogoditveni iznos, ki ga bode plačati za vsako izmed posamičnih dob, v katerih se bode po žganjarjevem naznanilu v osmih mesecih žganje delalo, naprej ustanovi, ali pa
b)	takö, da se brez naznambe določenih dni delovršbe, katere se bode v teku osemmesečnega časa žganja delalo, pogoditvena povprečnina, kar je na vsak posamičen dan prihaja po navedenih niže (št. 8, pod a, b in c) podlogah odmere, ustanovi pod žganjarjevo dolžnostjo, vsak žganjarski postopek, ki ga namerja v tem času, zglasiti ter povedati dobo za-nj določeno.
Vsaka takšna doba treba je, da se izračuni po celih dnevih, ter mora — raz ven poslednje v prej omenjenem času osmih mesecev — najmanj dva nepo-8rednje zaporedoma tekoča dneva obsezati; tudi jo je 24 ur poprej zglasiti finančne straže oddelku, v katerega nadzornem okraji žganjarna stoji.
Vsako tako zglasitev vpiše finančni organ v zglasilno polo, ki spada k po-goditvi.
To polo zglasilnico treba je torej o vsaki zglasitvi predložiti.
8.	V uradno odmero pogoditvene povprečnine treba je naslednje količine množiti (multiplicirati) eno z drugo:
a)	Množino drozgalice primerno velikosti žgalne priprave in delovršbi navadni tistem kraji, katero je moči vsak dan podelati;
b)	alkohol, kar se ga dohode za 1 hektoliter tvarine v hektolitrovih stopnjih po 100-delnem alkoholometru;
c)	Število dni žganjarskega dela;
d)	davkovni postavek od 11 krajcarjev za vsak hektolitrov stopenj alkohola.
9.	Gledé plačila izgovorjenega pogoditvenega iznosa veljajo določila pod L, 11 obsežena.
Pod II, št. 5, žganjarjem vinske tropine podeiujočim dodeljena polakšica v plačevanji pogoditvenega iznosa sme se pod istimi uveti uporabljati tudi na žganjarje, kateri namerjano delanje žganja iz močnatih tvarin za vsak slučaj po-«ebej zglašujejo (št. 6).
10.	V ostalem podležč pogoditve o delanji žganja iz močnatih tvarin določilom pod št. 9, 10, 12 in 13 oddelka 1 tega paragrafa navedenim ter se samo k št. a) pristavlja opomnja, da se v času, dokler traja pogoditev, tudi ne smejo rabiti nobene druge posode za drozgalico in umetni kvas razven teh, ki so bile Za pogoditev zglašene in v račun vzete.
IV.
Pri žganjarnah, katerih podjetniki ob enem pivo kuhajo, ter samo ostanke svojega pivarskega dela, razen pokaženega piva,
v narejo žganja uporabljajo.
1.	Vsak pivar, kateri hoče za narejo žganja iz omenjenih ostankov doseči pogoditev o žganjarskem davku, mora pod I, št. 3, a), b), c) in d) naštete podatke, po tem število in prostornino drozgaličnih posod in to okolnost, so li ali nišo še uradno oznamenjene, pismeno naznaniti finančno-stražnemu oddelku, kateri mu nadzira pivamico in žganjarnico.
2.	Vsled tega naznanila (št. 1) naredi se zapis uradnega najdenja po uka-zilih pod I, št. 6 stoječih, če se' ni bil naredil v poslednjih treh letih ali če se je po poslednjem zapisovanji naprava žganjarne v čem predrugačila.
3.	Pogoditveno povprečnino je določiti po obsegu pivarstva in sicer takö, da se za ostanke (odpadke) od vsakih 100 hektolitrov v času pogoditve nakuhanega piva žganjarjevega primerna množina alkohola, vendar nikoli i>e pod 30 hektolitrovili stopnjev ali litrov alkohola obloži z davkom po 11 kr. od stopnja.
4.	Pogoditveno povprečnino mora pivarne in žganjarne podjetnik precej ob zglasitvi vsake kube piva, ki pada v dobo pogoditve, po meri zglašene množine začimbe opraviti v uradu, kateremu se davek od piva plačuje, in za to z opomnjo na znanje dati v omenjeni zglasitvi, vzklicujoč se na pogoditev.
5.	Pogoditev se sklepa na tri leta z obojostranskim pridržkom, da se sine vsak čas odpovedati. Odpoved mora biti pismena. Mesec dni po odpovedi ugasne pogoditev.
6.	A ko se s katerega koli vzroka uporaba pivarskih ostankov za narejo žganja utesni ali umanjša, to ne izpreminja nikakor določil pogoditve.
Ako se vendar žganjarsko delo po neodvratnem zadržku najmanj na mesec dni popolnem onemogoči, dopušča se, — če se zadržek dela pismeno naznani pivarnico in žganjarnico nadzirajočemu oddelku finančne straže, — oprostitev o pogoditvene povprečnine za poistinjeni čas zadržka, v kolikor se pivarski ostanki ne porabijo morebiti pozneje na žganje, temuč se resnično v kaj drugega namenijo.
7.	Pogoditve o kuhanji žganja iz pivarskih ostankov podvržene so v osta lem določilom stoječim pod L, 9 in 10.
Takisto je tudi ukazilo pod [, 13 gledé pogoditvenega zapisnika veljav,Jl’ za te pogoditve. Samo da je treba, kakor se vč, pogoditvene podloge 1 povprečnino ustanoviti po določilih obseženih zgoraj (IV) pod 1 in 3 ter ločila stoječa pod L, 11 in 12 znameniti z določili tu gori (IV) pod 4 in 6.
do-
§. 6.
K §. 25 postave.
I.	Prehodno določilo za kmetijske žganjarne z davkoviiim drozgalicnim
prostorom od 50 do 60 hektolitrov.
One kmetijske žganjarne, katerih davkovni vsečiliaren drozgalični prostor v delni dobi 1883/84 ni obsezal čez 60 hektolitrov, in katere za prehodno dobo, kakor je dovoljena v §. 25 postave, t. j. do konca avgusta 1885, hočejo zahtevati, da bi plačevale povprečno davek od žganja pri drozgaličnem prostoru, kateri preseza sicer 50, a ne preseza 60 hektolitrov, dolžne so, svoje dotično izre-cilo zadnji čas štiri tedne pred začetkom delovršbe padajoče v razdobje od
1.	oktobra 1884 do konca avgusta 1885, pismeno pri finančnem oblastvu I. stopinje vpodati.
To izrecilo mora obsezati v §. 8, II, št. 11 tega ukaza navedene podatke ter naj mu bodo priložena ukazila v istem §. 8, III, št. 12 omenjena.
Predno je žganjar prejel uradno razloko, da mu se žganjarna imajoča davkovni drozgalični prostor čez 50 do 60 hektolitrov pripušča k poprečnemu plačevanju davka, ne sme žganjarskega dela za povprečnino po storitvi drozgalič-nega prostora od 1. oktobra 1884 počenši vršiti.
Finančna oblastva I. stopinje imajo oblast, brez vsega odloga omenjena izrecila v razpravo vzeti, prinesena pospešila pretehtati, razloko ukreniti ter dati jo Čim hitreje mogoče stranki na znanje, naj bode ugodna ali ne.
V razloki prošnjo odbijajoči treba je določno povedati razloge, zakaj se prošnja odbija.
II.	Davek od pridelka brez prigledno-merilnega aparata.
Za one žganjarne, katere podelujoč vinske odpadke (tropine itd.) ob enem 2 žganjem narejajo sreŠevo-kisle soli, ter — ne izvolivši si plačevanja povpreč-nine po storitvi žgalne priprave — morajo davek opravljati po množini in stopnjevitosti pridelka brez priglednega aparata, veljajo naslednja določila :
v
1.	Žganjar ima zadnji čas Štiri tedne pred letno delno dobo in v teku iste najmanj 14 dni pred začetkom tistega meseca, v katerem se hoče delo početi, °pis pridelovališča po pripetem vzorci št. 2, in kazalo delnih priprav, in pa na-znanilo vršbovoditelja pri finančnem oblastvu I. stopinje v dvojuem izdatku vpodati.
Finančno oblastvo postopa tu, kakor veleva §. 31 postave.
2.	V oziru na to, doklej veljâ zapisnik o najdenji, v oziru na kako premeno v uredbi žganjarne, v čislu nadzornega osobja in voditelja žganjarne, po tem Sledé alkoholometrov, saharometrov in termometrov v porabo finančnim orga-Q°m uporabljajo se določila §§. 63 in 64 postave.
3.	Davkovni postopek se začenja s prenesenjom tvarin v žganje namenjo-nih na žgalno pripravo.
(8lov«nU«h.)	/ji
Vzorec 2.
4.	Gledé zglasitve davkovnega postopka, kake premene te zglasitve in gledé kazni proste razlike v napovedani množini alkokola uporabljati je prve tri odstavke §. 66, po tem §§. 67 in 68 postave.
Zglasitve morajo obsezati v §. 66, a), b), c) postave navedene podatke, po tem približno množino delka v hektolitrovih stopinjah in davkovni iznos, ki pride na-njo ter naj se vpodajö pri priloženem vzorci st. 13.
5.	Predno se sme vpoložiti zglasitev delovršbe slovočo na davek po množini in stopnjevitosti pridelka brez prigledno merilnega aparata, morajo biti izpolnjeni tudi zahtevi, v §. 61, III, št. 3, 4, 5, 6 in 8 postave za davek od pridelka ustanovljeni.
6.	Pridelek mora neposrednje iz hladila po napeljani cevki prihajati v posodo nabiralnico z uradno zapiro branečo vsak skriven odvod žganja, katere prostornina je po dohodarstvenem uradu ovedena in katera, če ni iz kovine, mora biti vložena v drugo posodo (vrhnji sod).
7.	Cevka služeča v zvezo hladila z nabiralnico mora imeti vrhnjo cev iz gladke nenamazane cinkove pločevine takö, da je med obema cevkama na vse strani za kake 3 centimetre praznega (prostega) prostora, in vrh tega mora na njej biti uradna zapira, da če se zapira ne pokvari, ne more od tekočine nič odnesti se.
8.	Nabiralnica mora praviloma imeti dovoljno prostornino, da vzprejme mogoči pridelek od postopka najmanj osem dni trpečega.
Finančnemu oblastvu I. stopinje se prepušča, z ozirom na vršbeno uredbo in nadzorne razmere tudi zahtevati, da se večje take posode dobavijo, ali pa dovoliti porabo manjših.
9.	Nabiralnica (Št. 8), sme se izpraznjevati samo vpričo enega finančnega organa, po tem ko je ovedel množino in stopnjevitost pridelka, ter na primerku zglasitve davkovnega postopka, izročenem žganjarju, in na hrbtu davkovne bo-lete poočitil.
Isto veljâ za slučaj, ko bi se posoda (št. 8) namenjena za pridelek pre' menila.
Podjetnik žganjarne v §. 21, IV omenjene mora torej poprej naznani^ finančnemu organu, kateri jo neposrednje nadzira, vselej, kadar hoče nabiralnico izprazniti ali z drugo zameniti.
10.	Ko se nabiralnica izpraznjuje, mora se prekapanje (destilacija) ustavil da bode moči brez ovire ovedati množino in stopnjevitost pridelka.
11.	Ako bi se finančnemu oblastvu I. stopinje zdelo potrebno, da bode žg3'* njarna pod nepretrganim dohodarstvenim nadzorom, dolžan je žganjar organoio ta nadzor vršečim dati primeren stan.
12.	Da ne bode nikake dvojbe, pristavlja se tu Še ta opomnja, da se pri izimnim načinu plačevanja davka po pridelku ne uporablja srednja stopnjo^' tost od 75 stopinj, temveč da je v vseh slučajih res ovedena stopnjevitost p1’1" delka merodajna za odmero davka.
13.	S koncem mesečne zglasitvene dobe, a če se — prednoista poteče — žga-ojarsko delo za delj ča9a ustavi, precej po tem usta vij enji opravi finančno-stražni-prigledno-okrajni voditelj obračun v dvojnem izdatku takö, da se vsaka pri izpraznjenji posode nabiralnice v hektolitrih ovedena (najdena) množina pridelka z dotično stopnjevitostjo pomnoži (multiplicira), vsota dobljenih izvodov (hektolitrovi stopnji alkohola) potegne (št. 9) in za vsak hektolitrov stopenj alkohola računi po 11 krajcarjev.
Ako bi tako najdeni iznos davka bil večji ali manji od iznosa za napovedno dobo opravljenega, postopati je po poslednjih dveh odstavkih §* 72 postave.
En primerek obračuna izroči se žganjarju ali njegovemu pooblaščencu, a drugi primerek pošlje se brez odloga na urad, pri katerem je žganjar dolžan vršbeno zglasitev vpodati.
§• 7.
K §§. 26, 28 in 29 postave.
A.	Na temelji §■ 30 postave brezuvetno iii uvetno tlavkovne in brez uvetno davka proste posode.
B.	Drozgalični predgrevači.
C.	Priprava za odjeinanje drozgalice v poskusil j o iz žgalne pri prave.
A.
Razven posod, ki so v §. 26 postave navedene kot brezuvetno davkovne, v §. 28 postave kot uvetno davkovne in v §. 29 postave kot davka proste, izrečeno je na podlogi §. 30 postave, da so :
I. Brezuvetno davkovne:
Steklenice aparata melaso poskušujočega, kamer se deva melasa, kar se je zarad poskušnje dâ odvreti.
II.	Uvetno davkovne:
se
1. V žganjarnah rabljene posode za gladčico t. j. posode, v katere spravlja gladčica ali gladka voda, namreč davka prost posledek mrzlega nalivka na pivarske droži, pod nekimi uveti dopuščenega po propisih za davek od piva, treba je pri plačevanji povprečnine z vso njihovo prostornino privzeti v vsakdanjo možno storitev, ako je gladčica, za katero so namenjene, v vrveži (vrenji), če ji primešen kak kvas n. pr. pivarske droži, ali če je odvrela, ali pa če so lRte posode po žlebih ali cevéh v zvezi z vrvežnimi posodami ali z žgalno pripravo ali pa z obojim ob enem.
Ako ni nobenega teh uvetov, naj se na posode za gladčico pri dotični povprečnini ali celo ne gleda, ali jih je pa šteti med bednje drozgalico pripravljale (preddrozgaličnjake), odnosno melaso raztvarjajoče (§. 28, št. 3 postave o (javku od žganja), po tem kakor se gladčica iz njih zarad zdrozganja v te bednje deva ali ne deva.
2.	Preddrozgaličnjaki naj se tudi, če imajo votlo metilo zarad hlajenja z vodo, ali če so opravljeni z rosilom, ekshaustorjem ali ventilatorjem, ne štejejo med aparate za hlajenje drozgalice, naštete v §. 28, št. 5 postave o davku od žganja, temuč je z njimi postopati po št. 3 tega paragrafa.
3.	Bobne od centrifug, ki se rabijo v žganjarnah v dobivanje repnega soka, in posode za ta sok t. j. posode, katerih namen v žganjarnah je, da se va-nje deva repni sok, predno mu se primesi kvasilo in predno začne vreti, treba je pri povprečnem plačevanji davka od žganja po storitvi drozgaličnega prostora šteti med preddrozgaličnjake navedene v §. 28, št. 3 pripomnjene postave.
4.	Posode razmakalnice, t. j. take, katerih namen je da se v njih turšiČna ali kaka draga moka razmaka, naj se kot uvetno davkovne posode štejejo za enake maceracijskim posodam (§. 28, št. 3 postave o davku od žganja).
5.	Ploske Štirioglate posode, v katere se po žganjarnah drožna drozgalica, predno se ji pridene kvasilo in predno začne alkoholno vrenje, samo zarad ohla-jenja deva, naj se pod imenom „hladilnice drozgalice“ za uvetno davkovne po §. 28, Št. 4 postave o davku od žganja imajo.
6.	Takisto je tudi bednje zakisnjake, t. j. posode, v katere se ohlajena drozgalica deva, da v njih nekaj časa ostane ter mlečno kislino nareja, predno se prenese v bednje vrvežnike, pri plačevanji davka po storitvi drozgaličnega prostora šteti za hladilnice po §. 28, št. 4 postave o davku od žganja.
Vsaka primes kvasila v teh zakisnjakih, in naturno (žestinsko) vrenje drozgalice v njih pada pod kazenska določila §. 86, št. 8 in 9 postave o davku od žganja.
7.	Posodo za prenos sladkih droži, t. j. posode, s katerimi se začete droži iz sladkodrozgaličnic na hladilo drožne drozgalice in odtod v drožne posode prenašajo, štejejo se kot uvetno davkovne posode za posode sladkodrozgaličnice
(§. 28, št. 7).
8.	Bobne od centifrug, ki se v žganjarnah postavljajo za to, da se z njimi žitne pleve odstranjajo iz drozgalične juhe, vvrstiti jo med sladkodrozgaličnic6» navedene v §. 28, št. 7 postave o davku od žganja.
9.	Pivnodrožne posode, bivajoče v žganjarnah melaso podeljujočih, t. j. posode, kamer se devajo same pivne droži s pridodano vodo ali brez vode, treba je z vso njihovo prostornino privzemati v vsakdanjo storitev, če stojč p° žlebih ali cevéh v zvezi z vrvežniki ali z žgalno pripravo ali z obema; a če tega uveta nf, tedaj naj se puščajo iz ozira.
10.	Takisto kakor s prej omenjenimi pivnodrožnicami naj se postopa tud1 s posodami za stiskane droži, t. j. take posode v žganjarnah, kamer se devaj0 samo stiskane droži s pridodano vodo ali brez nje.
11.	Aparate za vnovično prekapanje ali rektifikacijo treba je tedaj s poln6 prostornino posod, kamor se devajo prekapanju podvržene tekočine, privzema11 v enodnevno storitev, kadar so po žlebih ali cevéh v zvezi s kakod rozgalično p°'
sodo, ali če nimajo take priprave, s katero je moči od tekočine prekapati se ima-joče kaj v poskušnjo odjemati.
Kadar ni take zveze, ne jemljd se rečeni aparati v poštev.
III.	Kot davka proste.
1.	Posode lednice, ki se napolnjene z ledom spuščajo v drozgalico, da jo ohladé, ne jemljö se v poštev pri ovedovanji možne storitve.
2.	Isto velja gledé kovinskih hladilnih cevi, ki v žganjarnah nad vrvež-mki in predvrvežniki viseč, spuščajo se na vrvéh po potrebi v te bednje ter se devajo v zvezo z vodovajo.
3.	Pokrovi se pri vrvežnikih, predvrvežnikih in posodah za vrenje droži določenih smejo samo tedaj rabiti, če sestojé iz ploskih, ne čez 2 centimetra debelih žaganic mehkega lesa, če nimajo postranskih letvic, če jih na bednje ne pritiska nobena druga nego sama njih lastna teža, in če so vrh tega po poprejšnjem ogledu bili uradno oznamenjeni ter jih zapisnik o najdenji navaja.
4.	Ročni teski (tiskalnice), ki so namenjeni za stiskanje tropin, iz vrvežni-kov jemanih z zadavkovanimi prenosnimi posodami ter niso taki, da bi bilo va-nje moči dajati tekočine, brezuvetno so davka proste.
B.
Ker se pri pospešenem vrenji, kakoršno je navadno v žganjarnah povprečnino po storitvi drozgaličnega prostora plačujočih, drozgalica, ko še vre, nosi na žgalno pripravo, in ker bi po §. 86, št. 9 postave o davku od žganja vsako vrenje drozgalice v drugih posodah nego so za vrenje zglašene in uradno ozna-menjene, — ako se je to uradno delo uže bilo opravilo, — bilo kazniti kot težek dohodarstven prestopek, ne more se drozgaličnica žgalne priprave smatrati za predgrevač, ako le-ta posoda nima take kurilne površine, da bi se v njej bivajoča drozgalica med pravilno delovršbo žgalne priprave segrevala do topline od 30 stopinj Réaumur najmanj, katera bi vrenje alkohola motila.
C.
Priprave, s katero se iz drozgalic kake žgalne pripravo jemljö probe, smejo obstati v pipah itd.
§. 8.
K §. 27 postave.
Popuščaj za kmetijske žganjarne.
!• Znamenja, po katerih se spoznava kmetijska žganjarna in posamezna
kmetija.
1. Za kmetijsko žganjarno smatra se po §. 27 postave taka žganjarna, ki se posamične kmetijo tako drži, da iz njenega pridelka edino ali vsaj po naj večjem
delu jemlje tvarino za delanje žganja, a nasproti tej kmetiji oddaje pri kuhanji žganja dobivane ostanke živini v krmo ali pa vsaj gnoj, ki izvira od živine na žganjarjev ali tuj račun s temi ostanki pitane.
Zganjarna se tudi tedaj še šteje da je kmetijska v zmislu gori stoječega, kadar kmetija, s katero je združena, samo vsled sploh znane slabe letine ne more žganjarni žganjarskih tvarin po večem iz svojega pridelka dajati.
Slaba letina je sploh znana, kadar je v občini, v kateri leži kmetija, znano, da je na nje zemljiščih bila slaba letina v oziru na tvarine za narejanje žganja, in kadar župan to potrdi.
če gre za kmetijo, ki se vrši na grajščini od občine ločeni, šteje se slaba letina gledé tvarin za kuhanje žganje za sploh znano, kadar dotično okrajno glavarstvo to potrdi.
Žganjarjeva dolžnost je, precej, ko pridelke spravi, ako bi imel slabo letino v oziru na žganjarske tvarine, finančnemu oblastvu I. stopinje to naznaniti ter izkazati z gori omenjenim potrdilom.
2.	Zganjarna, v kateri se podeluje melasa, ne more se šteti za kmetijsko, razven ko bi se melasa podelovala samo kot primes k tvarinam, ki jih z žga-njarno združena posamična kmetija daje.
3.	Ker kmetijska delovršba ne dopušča, da bi v eno posamično kmetijo zedinjena zemljišča (njive, travniki in pašniki) v veliki daljavi eno od drugega in od gospodarstvenih poslopij (hlevov, stodol) ležala, to se terja, da ona zemljišča, na katera se pri razmeru med davkovnim drozgaličnim prostorom in površjem z žganjarno združene posamične kmetije sme gledati, ne ležč čez 77* kilometrov od gospodarstvenih poslopij.
Ako bi na zdržema ležečem zemljiškem površji, na katerem kmetuje eden in isti podjetnik, bila gospodarstvena poslopja na več mestih in ne na enem samem, to ne brani, celo površje šteti tako kakor da pripada eni posamißm kmetiji.
4.	Z ozirom na gori omenjeno združbo žganjarne s posamično kmetijo ne sme nobena njiva, katere površino je vračunjati, čez 77* kilometrov in noben travnik ali pašnik, katerih površino je vračunjati, čez 10 kilometrov od žganjarne oddaljen biti.
To daljavo je meriti po dolžini najkrajšega kolovoza, odnosno najkrajše gonje od vvoznih vrat žganjarne do dotičnih zemljišč.
Kadar je žganjar od kmetovalca različna oseba in če v žganjarni dobi' vanih ostankov ne oddaje kmetiji z žganjarno združeni za živinsko krmo, mat' več s temi ostanki za svoj ali tuj račun pitano živino krmi, ter samo od take pitane živine izvirajoči gnoj oddaje kmetiji, katera jo z žganjarno združena, 110 smejo hlevi za to pitano živino namenjeni biti od žganjarne čez 77» kilometrov oddaljeni.
5.	Kar se tu gori zahteva v oziru na daljavo med zemljišči in gosp0' darstvenimi poslopji in med zemljišči in žganjarno, to tedaj ne veljâ, kadiir žganjarna in zemljišča, katerih skupno površje v poštev gre pri razmeru ^0
davkovnega drozgaličnega prostora žganjarne, k posestvu ene in iste posamične kmetije spadajo.
Ako v takem slučaji zganjamo in kmetijo ena in ista oseba v roki ima, tedaj se sme tudi izkaz daljave med hlevi in zganjamo odpustiti.
6.	V kolikor zemljišča, katera pri razmeru med davkovnim drozgaličnim prostorom žganjarne in zemljiŠčnim površjem kmetije z isto združene v poštev hodijo, niso lastnina tega, ki na njih kmetuje, zahteva se, da jih ima v zakupu.
Dotična zakupna pogodba mora obsezati najmanj dve zapored idoči leti ter veljati tudi za tist čas, za katerega se popuščaj zahteva.
Ako je pa cela posamična kmetija, na katere zvezo z žganjarno se opira zahtev popuščajo, predmet zakupa, šteje se tudi zakup, sklenen samo na tist čas, dokler teče v zahtevu popustka obsežena vršbena doba, tedaj za zadosten, če je
a)	žganjarna zarad zveze s kmetijo v zakup vzeto uže uživala popuščaj za ne-posrednje poprejšnjo vršbeno dobo, in če se
b)	po zakupni pogodbi tudi pridelek kmetije, iz katerega se za dotično vršbeno dobo tvarine za žganje tisti žganjarni jemljö, predeva na zakupnika takö da se, kadar gre n. pr. za vršbeno dobo 1884/85, pridelek leta 1884 razumeva.
A namesto uveta b) stopa za vršbeno dobo 1884/85 pri žganjarnah, katerih davkovni drozgalični prostor preseza 45 hektolitrov, županovo potrdilo, da je uže za neposrednje poprejšnjo vršbeno dobo bivala v sledeči točki 12 c) omenjena zveza med žganjarno in v zakup vzeto kmetijo.
Ako žganjarna ni lastnina tistega žganjarja, zahteva se, da jo on v zakupu ima najmanj za vso čas od 1. septembra do konca avgusta obsezajočo delno ali vršbeno dobo, za katero se popuŠčaja prosi.
7.	Ako v žganjarni in na posamični kmetiji, v oziru na katero se popuščal zahteva, nima poslovršbe v roki ena in ista oseba, mora med kmetovalcem in žganjarjem za čas, dokler traja dotična žganjedelna doba (št. 6), obstati praven razmer, vsled katerega je kmetovalec dolžan žganjarni tvarine za delanje žganja, n- pr. krompir, edino ali vsaj po največjem delu iz pridelka omenjene svoje kmetije dajati, dočim je žganjarjeva dolžnost, isto kmetijo zalagati z ostanki od delanja žganja živini v krmo, ali vsaj z gnojem izvirajočim od pitane živine, katero on za svoj ali tuj račun s temi ostanki redi.
Ako bi veno posamično kmetijo zedinjena zemljišča ne bila lastnina tega, kateri na isti kmetiji kmetuje, veljajo kakor se samo ob sebi ume v oziru na tra-janje zakupa določila zgornjega odstavka 6.
II. /gl ase vanje, da se popuščaj zahteva.
8.	Zahtev popustka od 25, odnosno 20 ali 10 odstotkov množine alkohola Ustanovljene v §. 26 postave kmetijskim žganjarnam treba je najpozneje štiri tedne pred zažetkom delovršbe v dotični dobi za delanje žganja pismeno zglasiti pri finančnem oblastvu I. stopinje.
Ta zglasitev sme se tudi z naznanilom delnih priprav in opisom prideloval-nice, ki ga v §. 31 ukazuje postava o davku od žganja.
9.	Ako se zahtevani popuščaj podeli in uradno priznanil o oizmerjeni dnevni storitvi dojde še predno poteče štiri tedne od dne vpodane zglasitve o pripušČaji računeč, to sme žganjar precej ko prejme dotična priznanila zglasiti dotično žganjarsko delovršbo poprimši se podeljenega popustka.
Ako bi se žganjarni, katere vsakdanji davkovni prostor drozgalice 35 hektolitrov ne preseza, popuščaj dovolil stoprv po izteku štirih tednov od dne, katerega je bila vpodala zglasitev popuščaja, dodeljuje se popuščaj vendar od tega časa, s katerim je rok štirih tednov po vpo dani1 zglasitvi popuščaja potekel, pod uvetom, da dovolitev popustka ni bila zakesnjena s kakim nedostatkom v izkazih, na katere bi se popuščaj opisal.
Če kdo začne žganjarsko delo pred iztekom štirih tednov, za to ne izgubi pravice do popuščaja. Popuščaj se vtem slučaji dodeljuje pod uvetom gori stoječim za čas po izteku štirih tednov, računeč od vpodatbe zglasitve.
Tudi če kdo žganjarsko delo začne predno je zglasil dotičen zahtev, ne izgubi za to pravice do popuščaja. Popuščaj se v tem slučaji pod uvetom gori stoječim dodeljuje od dne, kateri prihaja po štirih tednih računeč od vpodane zglasitve popuščaja.
10.	V žganjarni, katere vsakdanji davkovni prostor drozgalice ima čez 35 do 50 hektolitrov iznašati, sme se od 1. oktobra najprej delovršba v delni dobi pri plačevanji povprečnine po storitvi drozgaličnega prostora stoprv tedaj začeti, ko je finančno oblastvo I. stopinje tisto žganjarno priznalo za kmetijsko.
11.	Zglasitev popuščaja mora obsegati:
a)	stajališče in popisno številko žganjarnice ;
b)	ime lastnika in podjetnika iste;
c)	določno oznamenilo posamične kmetije, kateri se prišteva žganjarna, ki s0 za-njo popuščaj hoče;
d)	ime podjetnika te kmetije in
e)	ime lastnika njenega, a če v posamično kmetijo zedinjena zemljišča nimajo enega in istega lastnika, imena lastnikom posamičnih zemljišč;
f)	zemljišno površje (njiv, travnikov in pašnikov) posamič in skupno;
g)	drozgalični prostor, ki se ima vsak dan žganjarni zadavkati ;
h)	vrsto tvarin4 ki se bodo podelovalc v žganjarni;
i)	nazuambo, od kod se bodo tvarine jemale;
k)	naznambo, je li v hlevih kmetije ali žganjarne dovolj prostora, da se va-nj° za vsak hektoliter prostornine davkovnih drozgaličnih posod vsaj po <lv° govedi (vol, bik, krava) laliko spravita;
l)	ako žganjarne in posamično z njo združene kmetije ne oskrbuje ena in i®*0, oseba, tudi naznambo pogodbenih razmerov med podjetnikom žganjar®6 in podjetnikom kmetijo gledé žganjarskih tvarin, kakor tudi zastran o sta® kov iz žganjarniee, oziroma zastran gnoja, ki ga daje žganjarjeva živi®® rejena s temi ostanki.
III.	Izkazovanje pravice do popušcaja.
12.	Zglasitvi o zahtevu popustka morajo se prilagati:
a)	Zemljeknjižni izpiski v izkaz lastninskih, razmerov žganjarne in z isto združene kmetije, odnosno v posamično kmetijo zedinjenih zemljišč, morebiti, če žganjarne ni najti v zemljišni knjigi, potrdilo županovo o lastninskih razmerih žganjarne.
b)	Katasterski izpiski o zemljiščih v posamično kmetijo zedinjenih, ako mera površja ali pa ta okolnost, če so njive, travniki ali pašniki, iz zemljišno-knjižnjih izpiskov ni razvidna. Katastralni in tako tudi zemljišno-knjižni izpiski (a), ki so bili v dosego popuščaja za kako poprejšnjo vršbeno dobo izdani, smejo se tudi za nadaljšnje dobe žganjarskega dela vzeti za veljavne, Če jim je bilo od sodne strani, ali po davkovnem uradu pripisano potrdilo, da se od časa, kar so bili izdani, podatki v njih stoječi niso v ničemer izpre-menili.
c)	Potrdilo občinskega župana, da je žganjarna sè stanovito posamično kmetijo združena takö, da
aa) žganjarna tvarine v žganje potrebne edino ali vsaj po največjem delu dobiva iz pridelka sè zemljišč rečene kmetije, in da
bb) žganjarna nasproti posamični z njo združeni kmetiji oddaje pri delanji žganja dobljeno živinsko krmo ali vsaj tist gnoj, kateri izvira od pitane živine, ki jo žganjar na svoj ali tuj račun krmi z rečeno krmo.
V slučaji, ko bi podjetnik žganjarne in podjetnik z isto združene kmetije ne bila ena in ista oseba, nadomeščajo med obema podjetnikoma gledé žganjarskih ostankov, odnosno gnoja obstoječi pogodbeni razmeri (h) potrdilo okolnosti bb).
d)	Razven slučajev omenjenih v št. 5 potrdilo županovo, da ona zemljišča, katera se pri razmeru med davkovnim prostorom drozgalice in zemljiščno površino posamične sè žganjarno združene kmetije smejo v poštev jemati, niso čez 7V» kilometrov oddaljena od gospodarstvenik poslopij (hlevov, kozolcev), po tem da nobena njiva izmed teh zemljišč ni čez 7*/a kilometrov in noben k tej kmetiji pripadajoči travnik ali pašnik, katerih površina se sme računjati, ni čez 10 kilometrov oddaljen od žganjarne, ki je z dotično kmetijo združena.
e)	Ako žganjar ni ob enem podjetnik posamične z žganjarno združene kmetije in v hlevih k žganjarni spadajočih pitano živino z odpadki žganjarne za svoj ali tuj račun krmi ter samo od te živine izvirajoči gnoj oddaje kmetiji z žganjarno združeni, županovo potrdilo, da ti hlevi niso čez 7'/? kilometrov oddaljeni od žganjarne.
f)	Vere vreden izkaz, kolikega so obsega živinski hlevi.
9) V izkaz na to stran veljajočih zakupnih razmerov dotične pogodbe, katerih podpisi morajo biti overovljeni, v izvirniku ali v poverjenem prepisu.
Kadar niso vsa v eno posamično kmetijo zedinjena zemljišča (njive» travniki in pašniki), katerih površje se ima vračunjati, lastnina tega, kateri kmetuje na njej, treba je priložili tudi pogodbe' o zemljiščih po zakupu privzetih
(SloTeii isch.)
Kadar žganjarna ni lastnina tega, kdor žganjari v njej, mora se priložiti zakupna pogodba, sklenena med lastnikom in žganjarne podjetnikom.
h) Ako podjetnik kmetije ne žganjari sam, tedaj mora med njim in žganjarne podjetnikom obstoječa pogodba stvar določevati ter na znanje dajati, da žganjarna v delanje žganja potrebne tvarine po vsem ali vsaj po največjem delu prejemlje iz pridelkov te kmetije, in da nasproti žganjarna tej kmetiji pri delanji žganja dobljeno živinsko krmo oddaje ali da jej oddaje vsaj gnoj, izvirajoč od pitane živine, katera se za žganjarjev ali tuj račun s to krmo redi.
Vsaka prej omenjenih pogodeb mora obsezati vsaj v točki 6 povedani čas.
V onih upravnih okoliših, kjer bivajo posebne od občin odločene grajščine, sme dotično okrajno glavarstvo izdajati potrdila, zapovedana v dosego popuščaja za žganjarne, kar jih je na takih grajščinah.
IY. Reševanje prošnje popuščaja in začetek istega.
13.	Zakoniti popuščaj, če se je zglasitev o istem vpoložila z vsemi potrebnimi izkazili ter obstojé vsi uveti popuščaja, dovoli s ; za tisto delovršbo kmetijske žganjarne, katera znotraj letne delne dobe pada v osemmesečni čas, ki se začenja v mesecih septembra, oktobra ali novembra. Za mesec september 1884 veljâ, kakor se razumè samo ob sebi, Še postava o davku od žganja dana dne 27. junija 1878 takö gledé davkovnega drozgaličnega prostora, do katerega, kakor tudi glede mere, s katero je popuščaj dopuščen.
Ako bi se žganjarsko delo še pozneje nego meseca novembra začelo, računi se ta čas od novembra meseca počenši.
14.	Ako zglasitvi popuščaja niso priložena vsa zapovedana pospešila, to se ista ne jemlje v poštev, nego prosilcu nazaj dâ.
Finančno oblastvo I. stopinje ima dolžnost, razloge, zarad katerih se prošnja za popuščaj ni vzela v poštev, v rešilu stranki po tanko na znanje dati.
Ako bi prositelj pozneje odstranil nedostatke v izkazi lih popuščaj zadevajočih in sicer v teku časa, za katerega je sploh moči popuščaj dodeliti, dodeb mu sc sicer popuščaj, vendar samo od dne, katerega se dovoljenje izdâ.
A ko bi se dovoljenje dalo stoprv 4 tedne od dne, katerega so vpodam dodatni izkazi, dodeli se popuščaj počenši od dneva, kateri prihaja za tenu 4 tedni. 15
15.	Ker se —kakor je uže rečeno (II), — delovršba v žganjarni, katere vsak dan zadavkovani drozgalični prostor čoz 35 do 50 hektolitrov iznaša, če se ima plačevati povprečnina po storitvi drozgaličnega prostora, od 1. oktobra 1844 počenši, sme stoprv tedaj začeti, kadar je žganjarna priznana za kmetijsko uradno priznanilo popuščaja vročeno, svetuje lastna korist dotičnemu žganjar]*1’ kateri hoče zahtevati popuščaj, da to ne le za časa, t. j. najpozneje 4 tedne pre začetkom dela zglasi, temuč tudi istodobno predloži vsa, po zgornjih ukazu1 popolnem napisana pospešila.
Ako se prošnja popuščaja povoljno ali ugodno reši, sme tudi podjetnik žganjarne drozgalični prostor čez 35 do 50 hektolitrov imajoče delovršbo vzgla-siti precej ko dobode uradno priznanilo o izmerjeni vsakdanji storitvi.
Finančna oblastva I. stopinje so dolžna, take zglasitve popuŠčaja reševati hitro ter ne čakaje vzprijetja najdenja.
V dovoljujoči razloki treba je povedati znotraj zakonite izmere ležečo nnj-večino (maksimum) vseskupne vsak dan zadavkovane prostornine drozgaličnih posod, do katere se žganjarni na temelji podanih izkazov popuščaj dovoljuje.
V. Odvzetje popusčaja.
16.	Ako bi se pozneje pokazalo, da katerega uveta za popuščaj uže izprva ni bilo, ali da je pozneje minil, tedaj se podeljeno dovoljenje popuščaja nazaj vzame.
V	tem slučaji ima žganjarne podjetnik državnemu zakladu povrniti uže uži-vani popuščaj, kolikor je osnovan na preklicano dovoljenje.
V	žganjarnah, katerih vsakdanji davkovni prostor drozgalični iznaša čez 35 do 50 hektolitrov, sme se v slučaji, če se komu popuščaj prekliče, nadaljŠnja žganjarska delovršba samo pripustiti, ako se davkovna pristojbina po naznambah kontrolnega aparata (plačevanje davka po pridelku) opravlja.
Ako se v žganjarni dobivana krma samo za to ne more po vsem uporabiti za živino kmetije s to žganjarno združene, odnosno za živino žganjarne, ker se je število živine zarad živinske kuge ali vsled elementarnega prigodka, n. pr. ker je hlev pogorel, moralo zmanjšati, sme finančno oblastvo I. stopinje na žganjar-Jevo prošnjo, v kateri je takšen dogodek izkazan, podeliti dovoljenje, da se za la čas, v katerem žganjar po §. 34 postave o davku od žganja ne sme obsega žganjarske delovršbe izpreminjati, žganjarski ostanki kako drugače porabijo.
17.	Finančni organi, katerim je izročen prigled davka od žganja, imajo dolžnost, paziti na to, da bodo vselej vsi uveti popuščaja izpolnjeni.
§. 9.
K §§. 31, 34 in 36 postave.
I. Opis pridelovališča in pregled delnih pripra v.
Pri povprečnini plačevani po storitveni vzmožnosti drozgaličnega prostora treba je opis pridelovalnice in pregled delnih priprav in posod uravnati po priženili vzorcih št. 2 in 3 in zadnji čas štiri tedne pred začetkom vršbe v letno delno dobo od 1. septembra do konca avgusta padajoče vpodati finančnemu °hlastvu I. stopinje.
Ako bi se zastran tega po finančnem oblastvu L stopinje ukazano uradno preiskovanje in oznamenovanje prostorij, delnih priprav in posod, in pa ovedo-Vanje prostornine posod in shramb, vzprijetje najdenja, naposled izdanja
62*
Vzorec št. ‘i in 3
uradnega priznanila o izmerjeni storitvi dovršilo še pred iztekom štirih tednov od dne, katerega je vpodan gori omenjeni opis, nič ne brani žganjarju, precej ko prejme uradno priznanilo o izmerjeni storitveni zmožnosti, žganjarsko vršbo vzglasiti (napovedati).
II. Premena storitvene vzmožnosti v tečaji delne dobe.
Pismeno naznanilo, da se hoče v teku letne delne dobe vsakdanja storitvena vzmožnost raztegniti ali skrčiti, treba je tako, kakor je zapovedano za opis pri-delovališča in pregled delnih priprav, v dvojnem izdatku vpoložiti. En primerek se previdi z uradnim potrdilom podatbe ter podjetniku nazaj dâ.
Ob enem ukaže finančno oblastvo I. stopinje vzprijeti (zapisati) uradno najdenje o premeni, katera je nastopila v podjetji, ter izmeri na temelji istega novo vsakdanjo storitveno vzmožnost.
Ako bi premena dnevne storitvene vzmožnosti bila združena z uporabo delnih priprav in posod, kijih je še podvreči uradnemu merjenju in oznamenilu, ter bi se to uradno djanje ne moglo opraviti do časa, o katerem se ima začeti delo po novi vsakdanji vzmožnosti storitve, bode se postopalo po določilu 2. odstavka v §. 33 postave o davku od žganja.
Da se premenjanje vsakdanje storitvene vzmožnosti v teku letne delne dobe olajša v tistih slučajih, v katerih ima premena nastopiti brez enomesečnega ali večmesečnega prestanka, sme finančno oblastvo I. stopinje dopustiti, da se delne priprave in posode, ki pridejo v rabo vsled teh premen, 8 dni pred začetkom meseca, ko se imajo vzeti v rabo, v pridelovalnico prinesö pod uvetom, da ostanejo za ta čas pod uradno zapiro. Takisto sme finančno oblastvo I. stopinje v slučaji takšne premene dovoliti, da se tiste delne priprave in posode, ki pridejo iz rabe, ter ne smejo ostati v pridelovalnim, iz nje izpravijo stoprv prvi dan, katerega se začne delo po premenjeni vzmožnosti storitve.
III.	Zamena delnih priprav.
Naznanilo dopuščene zamene enako velikih in enakemu namenu služečih delnih priprav in posod podati je finančnemu oblastvu I. stopinje.
To oblastvo ukaže hitro napraviti potrebni zapis najdenja.
Ako se pri tem pokaže, da imajo delne priprave in posode, ki se hočejo v rabo vzeti, res enako prostornino in namembo, kakor poprejšnje, smejo s® precej zameniti na temelji zapisnika o uradnem najdenji.
§• io.
K §§. 41 in 42 postave.
1. Dopolnjujoča napoved ali zglasitev dela.
Dovoljenje dopolnjujoče zglasitve dela za poslednji mesec letne delno dobe daje finančno oblastvo I. stopinje, ako se pismeno poprosi ter izkažejo nenadni razmeri, vsled katerih jo potreba delo nadaljevati.
II. Vzorec delne zglasitve.
Delovršbene zglasitve žganjarnic povprečnino po drozgaličnem prostoru plačujočih uravnati je po priloženem vzorci št. 4.
Golice (blankete) od njih dajč se podjetnikom za povračilo napravnih troskov pri tistih uradih, pri katerih se vpolagajo zglasitve same.
§ 11.
K §§. 44 in 45 postave.
I. Mesečni dan.
Pod mesečnim dnevom ali pod dnevom razume se 24-urna doba od 12. ure po noči zopet do 12. ure po noči.
Da ne bode dvojbe (sumnje), pomeni li naznamba časa slovoča na 12. uro po noči nekega meseca začetek ali konec tega dne, treba ji je vselej pridodati »začetek“ ali „konec“.
Piše naj se torej n. pr. „12. ure po noči (začetek) 7. oktobra do 12. ure po noči (konec) 31. oktobra 1884“.
II. Uporaba različnih tvarin.
Pri presojanji, katere vrste tvarina se podeluje, mora se pomisliti tudi na tiste tvarine, iz katerih se napravljajo umetne droži, t. j. drozga v vrveži služeča za kvasilo. Za to bi se povprečnina pri žganjarnici repo podelujoči, ki si napravlja umetne droži iz močnatih tvarin, morala meriti in opravljati po množini alkohola za to tvarino ustanovljeni.
§. 12.
K §. 46 postave.
Naznanilo neodvratnega zadržka delo ovirajočega in vnovičnega začetka
pretrganega dela.
Naznanilo ovire delo zadržujoče vpoložiti je pri tistem finančne straže odmiku, v katere nadzornem okraji žganjarnica biva.
Da bode moči uradno poistiniti, da je v §. 46, št. 2, postave o žganjarjem davku navedeni uvet izpolnjen, namreč da mora žgalna priprava najmanj 48 ur stati brez delu itd., ima se precej pri uradnem konstatovanji zadržka posebej naznaniti čas, do katerega bode zadržek odpravljen ter se delo Vn°vič začne.
Vzorec št. 4.
Posebno naznanilo vnovičnega začetka dela naj se pismeno v dveh primerkih pri tistem finančno-stražnem oddelku, kateremu je bilo zadržek naznaniti, vpoloži in tako kakor naznanilo zadržka obravnuje.
§• 13.
K §. 50 p o st a v e.
Popuščaj od alkohola žganjarnain močnate tvarine podelnjočim, omenjenim v zadnjem odstavku §. 50 postave, katerih podjetniki so kmetovalci.
Kmetovalci, kateri kot žganjarji mokovite tvarine podelujejo, da dobivajo ostanke ali droži v živinsko krmo, ter želč pri povprečnini po storitvi žgalne priprave dobiti 20odstotni popustek od alkohola v §. 50, a) postave ustanovljenega, morajo kot izkaz pravice do tega popustka istodobno s propisano v §. 54 postave zglasitvijo delovršbe za vsako delno dobo priložiti županovo potrdilo o tem, da so res kmetovalci, in po tem da imajo kaj živine preroditi in koliko.
Popustek se dovoljuje za ono delovršbo, ki pada v osemmesečni septembra, oktobra ali novembra začenjajoči se čas.
A če se dovoljenje dâ stoprv po začetku te delovršbe, dodeljuje se popustek samo od dne tega dovoljenja.
Abo bi se žganjarska delovršba začela še pozneje nego meseca novembra računi se omenjeni čas osmih mesecev od novembra počenši.
Ko ta čas poteče, sme se žganjarsko delo nadaljevati, vendar — kakor se samo oh sebi razumè, — brez popustka v množini alkohola.
V ostalem naj se vsa določila tretjega oddelka post ive, in pa določil0 §§“' 14 in 15 tega ukaza popolnem uporabljajo tudi na te žganjarje.
§• 14.
K §. 54 postave.
Delno naznanilo za povprečnino po storitveni vzmožnosti žgalne
priprave.
Žganjarskega dela ali vršbe naznanilo za tega delj, da se ustanovi storitvena vzmožnost žgalne priprave, storiti je pri finančno-stražnem oddelku, v katerega nadzornem okraji stoji žganjarnica; pismeno naznanilo bodi uravnano p° Vzorec a. 5. priloženem vzorci št. 5 in tudi ustno naj se po njem zapiše.
§ 15.
K §. 55 postave.
Obrazec delne zglasitve za žganj arnice, plačujoče povprečnino po storitveni vzmožnosti žgalne priprave.
Za delne ali vršbene zglasitve žganjarnic, plačujočih povprečnino p° Vzorec It. 0. storitveni vzmožnosti žgalne priprave, prepisuje se priloženi obrazec št- 6*

Gledé tega, kje se dobivajo golice za-nj, veljâ dotično določilo §. 10, II tega ukaza.
Dopuščeno je, k vpodani vršbeni zglasitvi o času najmanj 24 ur obsegajočem zglasiti vršbo manj nego 24 ur trajajočo, vendar tako, da se neposredstveno z ono strne ali stakne.
Ako se je n. pr. prvotno vzglasil čas do 20. dne ob 11. uri dopoldne, a se vidi z ozirom na množino tvarin, ki preostaje, da bode treba vršbo raztegniti do 5. ure popoldne, treba je dopolnjujočo zglasitev za čas od 20. dne 11. ure dopoldne do 5. ure popoldne vpoložiti.
§. 16.
K §§. 61 in 62 postave.
Plačevanje davka po pridelku.
I. Popuščaj od davkovne stopnjevitosti.
1.	Vsaka kmetijska žganjarna, katera zahteva popustek davkovne alkoholo-vine, pripuščen v §. 61, II, a) in b) postave, naj svojo dotično prošnjo najpozneje 4 tedne pred letno žganjarsko dobo in v teku te dobe vsaj 14 dni pred začetkom onega meseca, v katerem se hoče z delovršbo početi, pismeno vpoložl pri finančnem oblastvu I. stopinje.
Ta prošnja naj obseza v §. 8, II, št. 11 tega ukaza navedene podatke s to edino premeno, daje treba namesto omenjenega v točki g) drozgaličnega prostora, katerega je vsak dan zadavkati, srednjo množino pridelanega žganja za vsak dan mesečne zglasitvene dobe povedati.
Razmer med srednjo množino pridelanega žganja in spadajočim h kmetiji zemljiščnim površjem njiv, travnikov in pašnikov mora biti takšen, da srednji vsakdanji pridelek v mesečni zglasitveni dobi za vsakih 5 hektarov tega površja ne iznaša čez 10 litrov žganja, ali kar je isto, na vsak hektar tega površja ne iznaša več nego 2 litra žganja.
Prošnji za prireko popuščaja od davkovne stopnjevitosti morajo dalje priložena biti izkazila v §. 8, 111 pod številom 12 navedena.
2.	Zakoniti popustek odbija se — počenši od časa, s katerim po meri določil §' 8, št. 9 tega ukaza pravica do popustka začenja, — za še ostalo v čas od 1- septembra do 31. avgusta padajočo delovršbo pri obračunih, ki se opravljajo 8 koncem dotičnih mesečnih zglasitvenih dob, s 20 ali pa z 10 odstotki od davku podvržene alkoholovine po 75 stopinj, po tem kakor se najde, da srednja množina pridelanega žganja k večjemu 37z hektolitrov ali sicer čez 3Vz hektolitre, Vpndar k večjemu 5 hektolitrov za vsak dan zglaŠene mesečne dobe iznaša, ne pre-8tnpajoč višine po vračunljivi zemljiščni površini dopuščene.
Ovedajoč ta srednji pridelek vsakega dne, jemlj<5 se v račun samo oni dnevi, katere se je žganje res delalo.
Vzoree št. 2 in 7.
3.	Y žganjarnah, katerih srednji pridelek za vsak dan zglašene mesečne dobe ne preseza 3V2 hektolitrov žganja, in katere nimajo pravice do 20 odstotkov popustka, odbija se popustek od pet odstotkov davku podvržene stopnjevitosti po 75 stopinj pri mesečnem obračunu,
4.	Finančna oblastva I. stopinje imajo dolžnost, brez odloga prošnje kmetijskih žganjaren za prireko popustka od davkovne alkoholovine v razpravo jemati in reševati.
II. Kaj se zahteva za plačevanje davka po pridelku.
Za plačevanje davka po pridelku treba je opis pridelovalnice narediti po priloženem vzorci št. 2 in spisek ali pregled delnih priprav po priloženem vzorci št. 7, in pa natančen opis uredbe, posamičnih sestavin in načina delovršbe, po tem zrisek vseskozi po enakem merilu izveden vsake za drozgalično kuhanje določene žgalne priprave s hladili vred v dvojnem izdatku ter vpodati vse to finančnemu oblastvu 1. stopinje.
V tem zrisku morajo biti sosebno poočitene odtočne cevi, vodeče v smrado-točje žganjarne za prvožganičnico (vodo) iz prvožganične kolone, ako je katera, ali iz separatorja.
Predno se sme za kako žganjarnico vpoložiti delna zglasitev slovoča na plačevanje davka po pridelku, mora — poleg izpolnitve uvetov, katere ustanavlja §.61 III postave, — biti postavljen tudi prigledni aparat in že storjena uradna zagotovitev, da se ne more nič žestinske žganice ali alkoholovitih par zoper prepoved odvajati iz žgalne priprave, hladil itd.
Naredbe na to stran potrebne zavisé od kakosti žgalnih in hladilnih priprav.
Sploh se zahteva:
1.	Za vsak prigledni aparat, ki ga hoče postaviti, mora žganjar na mestu, najdenem po §. 61, III, št. 2, postave o žganjarskem davku, na trdni podstavi napraviti stalo iz opek in cementa brez vnanjega ometa ter va-nj sidro ali kotev plošče k priglednetnu aparatu spadajoče tako dati vzidati, da se ista ne more brez vidne pokvare zidovja odtrgati niti samo v poševno lego spraviti.
Ako žgalna priprava (hladilo), ki jo je zvezati s priglednim aparatom, m postavljena pri tleh, sme se stojalo sezidati na kakem dovolj močnem zidanem oboku ali na železnih ploščah, katere se na železnih traversal! ali železnih kon-šolah nepremično pritrjene.
Nego traverse ali konsole morajo stati na trdni podslombi (zidu ali železu), da jih 111 moči omajati.
‘2. Vsaka hladilna priprava mora počivati na varni podstavi. Ako je, kakor veljà za hladilni sod, vodna posoda s cevjo (rokavcem) va-njo vtaknjena, mora 80 tudi dno posode od zunaj dati ogledati. Vodna posoda mora dalje imeti pokrov, ki mu se prilega uradna zapira. Pokrov ta sme poleg odprtin potrebnih za dovod alkoholovite pare, po tem za dovod in odvod hladilne vode, imeti samo duške p° 1 ceutimeter največ v premeru, in v slučaji, ko bi se led metal v hladilno vodo,
samo še odprtino za to potrebno, vendar samo tedaj, če se z nastavkom cevi ali kako drugače önemogoöi doseg notranje naprave hladila skozi omenjeno luknjo.
Naposled mora vodna posoda biti tudi v svojem skladu trdna, in hladilna cev ne sme ni na dnu posode ležati niti dotikati se njenih stranskih sten na drugem mestu, nego ondi, kjer izstopa destilat.
Parno cev nameščati na hladilu žgalue priprave za snažbo istega dopušča se samo pod uvetom, da ima ustje v hladilo na najvišjem delu istega in daje samo s prostorom za tega aparata vodo v zvezi.
3.	Rektifikator in vsak drugi del žgalne priprave, v katerem se žestinska. žganica (prvožganica, flegma itd.) med destilovanjem nabira ali nabirati utegne, mora ali z vseh strani biti vnanjemu preiskovanju pristopen ali pa imeti odprtino, notranje preiskovanje dopuščajočo, katere izhod se lahko z uradnimi pečati zagotovi.
4.	Vse pipe na žgalni pripravi in njenih cevéh (trobah), ki žestinsko žganico ali alkoholovite pare zapirajo ali propuščajo, morejo biti tako narejene, da se lahko zatrdijo z uradno zapiro, primerno postavnim ukazilom.
V prilogi A daje se opis in načrt uredbe dotičnih pip, kakoršna zadostuje tem zahtevkom.
5.	Zveze med posamnimi cevmi žgalne priprave, ki služijo za prevod alko-liolovitih par ali žestinske žganice, morajo biti varne ali trdne. Priloga B obsega °P'8 in naris pripravne zatrdbe flanž in vrtežev holendrovih.
6. Zvezna cev med kontrolnim aparatom in hladilno pripravo mora biti po vsi dolžini z vrhnjo cevjo popolnem pokrita.
V prilogi C obseženi opis z načrtom vred kaže primerno uredbo vrhnje cevi ln njene zatrdbe.
Da ne bode nikake dvojbe, pristavlja se opomnja, da sme zvezna cev od hladila dalje tudi vertikalno teči in v to imeti tudi dve koleni v stik s hladilom na eni in s prigledno-merilnim priredom ali aparatom na drugi strani, kateri od-stop od ravnosti uže itak postava sama dovoljuje (§. 61, III, št. 7).
öe prav so v alkoholometernjaku v davkovni prigled pripuščenega kon-trolnega aparata Dolainskoga (Drž. zak. Št. 78) za odstop iz hladila žgalne priprave prihajajočega zraka in plinov nameščene odprtine, sme se vendar za ta 8l.ußaj, ko bi se zdelo da so te odprtine v kateri žganjarni nezadostne, med hla-'hjnim aparatom žgalne priprave in postavljenim spiritomerskim aparatom Dobskega vdeti v zvezno cev in porabljati zračna omara, kakor je v prilogi D °P1sana in načrtana pod uporabo zagotovil (varoval), ki so v tem zrisku in opisu Nadalje povedana.
^	7. A ko se prvožganica v separator, to je v kotel, ki je za odločeno ku-
anje prvožganice določen in kateri se neposrednje iz žgalne priprave po cevki prvožganičnici polni in iz katerega pare, ki se pri tem kuhanje razvijajo, nepo-
(SloTBuiaoh.)
Priloga A.
Priloga It.
Priloga C.
Priloga I).
srednje v to žgalno pripravo prehajajo, ali pa tudi če se prvožganica v posebno, z žgalno pripravo zvezano prvožganično kolono vodi (napeljuje), mora se sosebno gledati na to, da odtok tekočin iz separatorja ali iz prvožganične kolone dohaja v smradotočje žganjarne.
Odtočna cev mora po vsej svoji dolgosti biti preiskovanju dostopna ter najmanj 15 centimetrov globoko Sterleti v globel, bivajočo na dnu smradotočja, tako da bode odtočno ustje te cevi vsegdar pokrito z odlivano vodč in drugo nesnago žganjarne.
Tudi mora biti ta odtočnica primerno zavarovana, da ne bode moči sè strani) tekočine odvajati ter pipa, če je katera na njej, tako uravnana, da je z njo moči tekočino samo v smradotočje odvajati in nikakor drugam.
Ako bi med drozgaličnim kotlom in separatorjem ali med drozgalično in prvožganično kolono bila vdeta kaka posebna v zgostitev iz drozgalice prihajajočih alkoholovitih par služeča priprava kakeršnega si bodi imena, morala bi se ista smatrati za hladilo ter po §. 61, III, št. 1 postave opraviti s posebnim prigledno-merilnim aparatom.
8.	Vjpreskus, je li drozgalična ali prvožganična kolona popolnem izpraznjena žestine ali alkohola, ne sme v odvod pare služeča cevka imeti večjega notranjega promera od 20 milimetrov, ter mora pri drozgaličnem kotlu (drozgalični koloni) iz najnižjega ali predposlednjega in pri prvožganični koloni iz najnižjega razdelka izhajati.
9.	Ako se prvožganica dovaja v žgalni kotel, a niti odtočna cev za žganjarske ostanke ne seza najmanj 8 centimetrov navpično v notranji prostor kotla niti je cev ta okrožena z onoliko visokim vododržno prilegajočim s0 krožkom, tedaj sme posoda, v katero naj se vvaja odtočna cev, biti tako le narejena.
A je vododržna posoda iz lesa ali kovine s prostornino od ‘/2 hektolitra najmanj, katera odznotraj od dna do pokrova najmanj 30 centimetrov meri in katere odstenek in pokrov je takšen, da se ne more brez vidnega sledu navrtati, ali kako drugače poškodovati z namero, da bi se tekočina odvajala Skozi nepO' srednje pod pokrovom vhajajočo in z odtočno luknjo kotla zvezano kovinsko cev B prihajajo ostanki v posodo. Odtekajo pa skozi kovinsko cev (7, ki je odznotraj s poveznikom pokrita ter ni za več nego za tretjino vse posodne višine oddaljena od nje pokrova. Vklad cevi B in b v posodo, in pokrova, po tem zveza cevi B z luknjo kotla za odtok ostanko') naj bosta popolnem varna ali trdna. Le-ta zveza in pokrov naj pripuščata tudi uradno zapiro, a cevi A in B bodita precej prostrani, da se ne zagatita s trdim' sestavinami ali rečmi, ki bivajo v ostankih.
10.	Tako za prvotno preiskovanje, kakor za poznejše nadziranje, če namf^ obstojé postavni uveti plačevanju davka po pridelku gledč žgalne priprave in hladila itd., mora podjetnik skrbeti za tiste naprave, n. pr. stopnice, lestve, ga^e rijo, ki so potrebne, da bode finančniid organom mogoče, vse sestavine žgab,c priprave in hladila od blizu potanko ogledati, oziroma zavarovati.
§• 17.
K §. 66 postave.
Vzorec delne ali vrsbene zglasitve za plačevanje davka po pridelku.
1.	Po priloženem vzorci st. 8 tiskane blankete za delne zglasitve žganjarnic, Vzorec št 8 ki smejo zadavkovati svoj pridelek po naznambah kontrolnega aparata, dobivajo se pod povračilom napravnih troskov pri tistih uradih, pri katerih je take zglasitve vpolagati.
2.	Kadar pri žganjarni, katera si je uže zdaj izvolila davek po pridelku, poslednja zglasitev delovrsbe, ki jo je vpoložiti pred 1. dnem oktobra, z ozirom na čas mesečnih obračunov, ki ga je finančno oblastvo I. stopinje postavilo žganjarni, obseza tudi neki del meseca oktobra 1884, treba je samo tist del, ki seza do poslednjega due septembra meseca 1884, zglasiti po dozdanjih zakonitih določilih, ter za ta del poseben obračun narediti.
A za oni del mesečnega vzglašenega časa, kateri pada v mesec oktober 1884, naj se vpodâ posebna zglasitev po zakonitih določilih, katera bodo počenši od
1.	oktobra 1884 veljala.
3.	Onim žganjarnam, katere so davek do konca septembra 1884 po storitvi drozgaličnega prostora opravile ter hočejo žganjarsko delo nepretrgoma od
1.	oktobra počenši — plačujoč davek po pridelku — nadaljevati, dopušča se, za to nadaljevanje namenjene posode sladodrozgaličnice 48 ur in v isto določene posode drožnice 12 ur pred 1. dnem oktobra 1884 porabljati.
§• 18.
K §. 67 in 68 postave.
-Naznanilo dopuščene premene v delni zglasitvi za davek, opravljan po
pridelku.
I.	Naznanilo premene v zglašeni množini ali vrsti tvarin ali v napovedani množini pridelka ali v številu ali prostornini vrvežnikov treba je pismeno v dveh primerkih vpodati pri tistem finančne straže oddelku, v katerega nadzornem okraji stoji žganjarnica.
En primerek naznanila, opravljen s potrdilom vpologe, dâ se nazaj žga-njarni v izkaz.
II.	Dodatne zglasitve, s katerimi kdo hoče zglaseno vrsto in množino podedovanih tvarin premeniti, ali zglašeno množino alkohola znižati ali zvišati, ali ob enem oboje storiti, naj obsezajo:
1.	ime žganjarjevo, stajališce in popisno številko žganjarne;
2.	dan v meseci, katerega se ima dodatno zglašena premena začeti;
3.	vrsto in množino tvarin, ki se hoče podelati od povedanega časa (2) do konca mesečne zglašene dobe in
4.	množino alkohola, ki se približema v tem času (3) narediti hoče.
63 •
III.	Ker po §. 68 postave ima pri mesečnem obračunu za presojo, je li razlika od 15 odstotkov prestopljena, vselej samo posledek ene zglasitve merodaven biti, za to je v slučajih, kjer se dodatno vpodâ zglasitev v oziru na zglašeno množino alkohola, pridelek, kar ga prihaja na čas do obveljanja dodatne zglasitve, v račun postavljati z ono množino alkohola, ki se dobi po razmeru med izvirno vzglašenim časom delovrsbe in onim časom, v katerem je prvotna zglasitev veljavna ostala. Za ostali del mesečne vzglašene dobe bode — kakor se razumè samo ob sebi — merodavna ona množina alkohola, ki je povedana v dodatni zglasitvi.
§• 19.
K §. 69 postave.
Naznanilo narušaja v pravilnem hodu priglednega aparata.
Naznanilo narušaja ali moteža v hodu kontrolnega aparata je podati pri oddelku finančne straže, v katerega nadzornem okraji žganjarnica stoji.
Y	tem naznanilu, in v dotičnem vpisu v vpisnik žganjarne treba je povedati (po dnevnem času in uri), kdaj se je zapazil narušaj.
§• 20.
K §. 70 postave.
Kako se davek plačuje ta cas, dokler je pravilni hod prigledno-meril-nega aparata narušen (moten), postavljanje reservnega aparata.
1.	Ako prigledno-merilni aparat, dokler mu je pravilen hod oviran, dajo supletarne naznambe o množini žganja, kar ga je med narušajem skozi aparat šlo (kakor n. pr. Dolainskega aparat s pomočjo gugalice), treba je tudi te naznambe v poštev jemati pri ovedbi začetka tiste dobe, za katero se ima po §. 70 postave davek izračuniti.
2.	Ako ima žganjarnica pri roki drug kontrolni aparat v reservi, ki ustreza zahtevom za prigled žganjarskega davka in če podjetnik pri finančnim oblastvu I. stopinje prosi, da bi se postavil, naj to finančno oblastvo brez odloga ukaže postaviti ga.
V	žganjarni, katera mora davek po pridelku plačevati, sme se žgalni postopek samo pod uveti, ki so navedeni v §. 70, 1, II in IV postave, do časa ko bode postavljen kak reservni kontrolni aparat, eventuvalno do časa. ko se narušaj ah ovira odstrani, 10 dni od začetka ovire največ nadaljevati, ako ni ta rok bil p° določilu §. 70, III postave okrajšan ali po vsem odtegnon.
3.	Ako pa podjetnik želi preiti k plačevanju povprečnine po storitveni vzmožnosti drožgaličnega prostora z onim obsegom delovršbe (davkovnim pi'°' siorom drozgalice), s katerim je ta način plačevanja davkovnega za-nj po §§• 21 in 27 postave dopuščen, to se — brž ko je podan dot:čni pregled delnih pr1’
prav, — naredi brez odloga zapis uradnega najdenja, ter se, kolikor je moči, pospeši izmera storitvene vzmožnosti.
Ali podjetnik, kakor sc razume samo ob sebi, sme tudi brez poprejšnjega uradnega najdenja pod odgovornostjo izrečeno v §. 33 postave o davku od žganja začeti žganjarsko delo, od katerega bode plačeval davek po storitveni vzmož-nosti drozgaličnega prostora, in če je izrekel, da hoče takč, tedaj se le-ta storitvena vzmožnost takoj na podlogi vpoloženega pregleda delnih priprav izmeri
Ali uradno najdenje se vsekakor sprejme (zapiše) v prvih tednih dela povprečnini podpadajočega.
Ako bi izmero storitvene vzmožnosti branila ta okolnost, da so se vpovedale delne priprave, ki niso bile ni v postavi o davku od žganja ni s pričujočim zvr-šitvenim propisom ni s posebnimi ukazi finančnega ministerstva že izrečene za davka proste niti za uvetno ali brezuvetno davkovne, tedaj se to podjetniku precej priznani ter ob enem napravi, kar je treba, da se dotične delne priprave vvrstijo, kamor gre.
Ako pa podjetnik boče delo s plačevanjem povprečnine po storitveni vzmožnosti drozgaličnega prostora začeti, predno jih je finančno ministerstvo vvrstilo, sme mu se storitvena vzmožnost pod pridržkom poznejše poprave izmeriti takö, da se še ne vvrščene delne priprave smatrajo za brezuvetno davkovne.
4.	Zarad tega, kar je v §. 70, IV postave namigneno, dolžnost je finančnih uradnikov, ki vršijo prigled v žganjarnah davek po naznambah prigledno-meril-nega aparata opravljajočih, od časa do časa navadno storitev žgalne priprave na tanko opazovati.
Kar se najde pri tem opazovanji, vpisati je v žganjarne vpisnik ter naj si priglednega okraja voditelj posebej zapiše za kako potrebo.
5.	Finančno ministerstvo si pridržuje, za slučaj, ko bi se našlo, da v §. 70. 1 in II postave zapovedano izračunjanje davkovne pristojbine za čas narušaja v pravilnem hodu prigledno-merilnega aparata ni zadostno, zaukazati, da se davku podvržena množina ali količina žgane opojne pijače za čas takšnega mo-teža ali narušaja izračuni po množini, zgostitvi (koncentraciji) in vrvežni atenua-°iji drozgalice za žganje namenjene ter sporazumno s kraljevskim ogerskim finančnim ministerstvom izdati na to stran potrebna določila.
§• 21.
K §. 71 postave.
Pi’edrugaéba dola zglašenega za davek po pridelku vsled neodvratne
ovire.
1. Kadar se vsled neodvratnega zadržka hoče davkovni postopek samo predrugačiti, to naj se propisana nova zglasitev vpoložl za ostali del že napoveda-Uega delnega časa s prilogo potrdila, katero je zadržek dela poizvedujoči finančni 0rgan dolžan izdati žganjarju o obstanku zadržka, in z vzklicem na prvotno delno zglasitev in sicer tudi — kakor ona — pismeno v primerkih na golicah (blanketah).
Ako predrugačba obstoji v tem, da se v rabo vzame pod uradno zapiro stoječa žgalna priprava (reservna priprava), katere hladilo mora, — kakor se umè samo ob sebi — biti v zvezi s priglednim aparatom (§. 61, III, št. 1 postave), mora priti dohodarstven organ, da se uradna zapira sname, ter je to omeniti v vpisniku žganjarne. Ako vsled premene katera žgalna priprava iz rabe stopi, treba jo je djati pod uradno zapiro ter to omeniti v vpisniku.
2.	Kar se tiče davkovne pristojbine, treba je razločevati troje slučaje:
Za še ostali del prvotno napovedane delne dobe pride ali a) več ali b) ono-liko (prav toliko) ali c) manj davka nego bi ga bilo po prvotni zglasitvi, ako se v njej stoječa davkovna vsota razdeli po razmeru delnega časa, kar ga leži pred nastopom in kar po nastopu zadržka.
V	slučaji a) je previšek pripisati z izdatbo davkovne bolete ali pa precej opraviti po tem, kakor se podjetniku davek ali na počak pušča ali pa ne.
V	slučaji b) ne izdaje se nikaka davkovna boleta.
Tudi v slučaji c) se ne izdaje taka boleta ter se vsota, za katero seje davkovna pristojbina umanjšala, poravnâ z mesečnim obračunom davka.
V	vsakem slučaji pa se žganjarni nazaj dâ en primerek zglasitve premenje-nega dela z uradnim potrdilom vpologe.
§. 22.
K §. 72 p os ta ve.
Mesečni obračun za davek placevan po pridelku. Dotični obrazec.
Zvršba podatkov.
Mesečni obračun naj v dvojnem izdatku opravi prigledno-okrajni voditelj ali kak uradnik finančnega oblastva I. stopinje, in sicer:
Vzorec št. 9.	V žganjarnah, katere so po §. 25, I (§. 21, I c) in III) postave imperativno
Vzorec št. io odkazane pod davek po pridelku, po priloženem vzorci št. 9, v žganjarnah, katere po §. 61, II, postave uživajo popustek od davkovne stopnjevitosti, po prilo-Vzorec št. li. ženem vzorci št. 10, odnosno vzorci št. 11.
Vsak obračun naj podpiše žganjar ali njegov pooblaščenec.
En primerek obračuna izroči se žganjarju ali njegovemu pooblaščencu a drugi brez odloga pošlje na tist urad, pri katerem podjetnik podaje zglasitev o delovršbi.
Gledé mesečnega obračuna v kmetijskih žganjarnah pristavlja se tu opou>' nja, da taki žganjarni, katera z ozirom na vračunljivo zemljiško površino k&0> tije z njo združene sme zahtevati popustek za 10 odstotkov pri srednjem vsakdanjem pridelku čez 31/» do 5 hektolitrov žgane opojne pijače, pristoji 20odstotm popustek, ako srednji pridelek žganja na dolovršban dan mesečne zglašene, nosno obračunske dobe 31/« hektolitrov ne preseza.
§. 23.
K §. 73 p osta ve.
Vpisnik žganjarne.
1.	Ker prigledno-merski aparat uže s tem, da je s hladilom žgalne priprave po propisu zvezan, v oziru na prigled davka stoji v porabi, to naj bodo v žga-njarni, v kateri biva po dvoje ali več s posebnimi hladili previdenih žgalnih priprav ter je torej po §. 61, III,: št. 1 postave onoliko prigledno-merskih aparatov postavljeno, vpisi žganjarne ravnatelja in priglednih organov v vpisnik žganjarne raztezani tudi na vsak prigledno-merski aparat, s katerim je opravljena žgalna priprava (reservna) ne stoječa v delu. Ako bi ta žgalna priprava sploh ne bila v delovršbo zglašena ter bila uradno iz porabe djana, treba je to izrečno omeniti vselej, kadar koli prigledniki kaj vpisujejo.
2.	Vpisniki ali registri naj se narejajo po priloženem vzorci št. 12.	Vzorec št. i‘i.
Dotično tiskanico v paginiranih in parafiranih sešitkih, katerim nit leži pod
uradnim pečatom, izdaje finančno oblastvo prve stopinje za povračilo napravnih troŠkov. Predno se komu tiskanica izroči, vpiše se na vsak seŠitek ime podjetnika in stajaliŠča tiste žganjarnice, za katero se je vzela.
Vpisniki žganjarnice odjemljö se o mesečnem obračunjanji z dotičnimi dav-kovnimi boletami vred.
§• 24.
K §. 74 postave.
Potrošnina od delanja ocetne tvarine in octa.
V §. 74 postave obseženo pripominjanje §§. 20, št. 1, 21, 22, 23, 26 do vštevno 60 postave namiguje samo, da gre na delanje ocetne tvarine in octa (jesiha), katero je po §. 1 postave davku podvrženo, — bodi davkovni prostor drozgalice kakeršen koli, — samo plačevanje povprečnine uporabljati.
§. 25.
K §. 76 postave.
Oprost od dolžnosti, zglasevati rektifikacijo in pretvarjanje žestinske žganice, od katere je bil že davek plačan.
Dolžnosti, zglaševati rektifikacijo ali kako drugo po destilaciji vrŠeno pretvarjanje že zadavkane žestinske žganice, odvezujejo se na temelji poslednjega odstavka §* 76 :
1.	Znanstvu in uku posvečeni javni zavodi (vseučilišča, visoke šole, gimna-Zlje, realke itd.), ako in kolikor se v njih postopek, o katerem je govorjenje, vrši 8amo v znanstvene ali poučne svrhe.
2.	Tudi kemijska pokuševališča, ne obsežena že pod 1, katera žestinske zoanice ne delajo niti prodajejo, gledé destilacije žestinske žganice, katera se vrši 8amo in edino zarad pokuša ali preiskovanja.
Ali bodo in pod katerimi uveti bodo tudi drugi javni zavodi in kemijske pokusnice dobivali oprost od povedane dolžnosti, to bode finančno ministerstvo slučajema razločalo,
§• 26.
K §. 80 postave.
Vplačevanje mesečnega davka v ponapredščinah.
Delno ponapredno (anticipativno) vplačevanje davkovne pristojbine za vršbene zglasitve obsegajoče po celi mesec, dovoljuje finančno oblastvo prve stopinje na podjetnikovo zaprošnjo za vsako delovršbeno dobo posebej, ako obstojč zakoniti uveti.
Kar se tiče plačilnih rokov pri takem vplačevanji davka, treba je prvo odplačilo opraviti precej kakor se vzame mesečna davkovna boleta, a zastran ostanka davkovne pristojbine določa se, da je v slučajih, v katerih se sme ta pristojbina vplačati v 2 odplačilih (ratah), 2. odplačilo 15. dan napovedane mesečne dobe opraviti, a v slučajih, v katerih se sme v 4 odplačilih vplačati, da je 2. odplačilo 7. dan, 3. odplačilo 15. dan in 4. odplačilo 22. dan napovedane mesečne dobe odriniti. Kadar pa gre za davkovno pristojbino meseca februvarja ali za mesečno napovedno dobo, v kateri je konec tega meseca obsežen, treba je pri vplačevanji v 2 odplačilih 2. odplačilo 14. februvarja, oziroma 14. dan mesečne napovedne dobe in pri vplačevanji v 4 odplačilih 2. odplačilo 7. februvarja,
3.	odplačilo 14. februvarja in 4. odplačilo 21. februvarja, oziroma 7., 14. in 21-dan mesečne napovedne dobe opraviti.
Ako plačilni rok pade na nedeljo ali praznik, naj se odplačilo opravi prvi delovnik, ki pride za njima.
§• 27.
K §. 81 posta ve.
Puščanje davka na počak.
Poôâk davka naj se izprosi pri finančnem oblastvu 1. stopinje.
Dovolitev ta daje se samo za eno delovršbeno dobo.
Vendar ni potrebno, da bi se v nje obnovo vselej tudi zavarovanje na počak puščenega davkovnega iznosa obnavljalo, marveč se sme že dana varščina, če na to stran ni bila kako pritesnjena, pustiti tudi za drugo in nadaljšnjo delovršbeno dobo, pod uvetom, da niso nastopile nikakorŠne okolnosti, katere bi po mnenji finančnega oblastva bile vrednost dane varnosti državnemu zakladu na kvar izpremenile.
Gledé tega, kako je zavarovati na poôâk puščani davek od žganja, ostanejo veljavna dozdanja določila iz razpisa finančnega ministorstva od 5. februvarja 1852 (Drž. zak. št. 43) in gledč vrednotnih efektov, ki se pripuščajo kot zastava v zavarovanje, določila razpisa finančnega ministerstva od 18. junija 1878 (Drž. zak. št. 73).
A vrednost, po kateri se sme spirit jemati v zastavo zarad varnosti, postavlja se na 11 krajcarjev za vsak hektolitrov stopenj alkohola.
V	slučajih, v katerih se hoče na počak puščeni davek od žganja zavarovati s hipotekarnim zapisanjem, treba je takisto kakor za odmerjanje neposredstvenih pristojbin za ekvivalent vrednosti hipoteke dolgov čiste vzetni davkovni mnogokratnik, kjer gre za nepremičnino zemljârini (zemljiškemu davku) podvrženo, iznajti po dotičnih določilih člena II postave od 7. junija 1881, o ustanovitvi zemljarinske glavne vsote (Drž. zak. št. 49).
Za razdobje od 1. januvarja 1883 do 31. decembra 1898 sme se pri izra-čunjanji vrednosti nepremičnih stvari, podvrženih zemljârini, v hipotekarno zavarovanje davka od žganja jemati, da je vrednost zemljarini podležeče nepremičnine brez odpusta sedemdesetkrat tolika, kolikoršna je zemljarina od iste (Drž. zak. od 1. 1884, št. 18).
Y	zavarovanje pripušča se tudi poroštvo pod državnim nadzorom stoječih kreditnih zavodov po meri določil razpisa od 15. novembra 1880 (Drž. zak. st. 139).
§• 28.
Zgornja določila stopijo, kolikor se odnašajo na zglaševanje, izkazovanje in reševanje zahtevov popuščaja od zdelanega alkohola pri kmetijskih žganjarnah (§. 8) in na pogoditveno opravljanje davka pri podelovanji mokovitih tvarin (§. 5, I in II), za žganjarsko delo od 1. septembra 1884 počenši, a v vseh drugih točkah za delo od 1. oktobra 1884 počenši v moč, a nasproti so istodobno preklicana zdanja ukazila o davku od žganja, sosebno ukazila zvršitvenega prepisa od 3. julija 1878 (Drž. zak. št. 95), kolikor jih zgornja določila ne omenjajo v tem zmislu, da bodo še dalje veljala.
l>unajewski s. r.
v
(SlOY«nlach. )
64

'








-
.


■
» m









■ '


■I ■








••
■


	
	
	
	
	
	






. '






K §. 3.
Yzorec st. 1.
Dežela:	Priloga k t. st. . .
zapiskov.
Finančni okraj :
Prigledni okraj :
V p o v e d
o žganji vsled dovolbe......................
............v..........................od .
s pravico do povračila potrošnine v izdelovanje določenem.
Podpisani zglašuje c. kr........
.... v........................notraj
vpovedano množino žganja v izdelovanje ...................... s pravico
do povračila potrosnine.
............dne...............18 . •
Podpis.
3i4	Kos XXXV. 114. Razpis finančnega ministerstra od 14. julija 1884.
1.	Množina žganja v hektolitrih................................................
2.	Alkoholovitost žganja po 100-delnem
alkoholometru ob toplini od 12°
Réamur........................................................... . .
3.	Hektolitrovi stopnji alkohola (pro-
dukt ali izvod iz 1 in 2).................................................
4.	Iznos davkovnega povračila postavku
od 4 kr. za 1 hektolitrov stopenj
alkohola..................................................................
5.	Ogledno najdenje finančnih organov:
a)	gledé množine.........................................................
b)	gledé alkoholovitosti žganja..........................................
6.	Potrdilo finančnih organov, s katero
tvarino in s kolikšno množino iste
je bilo žganje denaturirano.................................................
K §§. 6, 9 in 16.
Vzorec št. 2.
Dežela:	Prigledni okraj:
Davkovno-uradni okraj:
Opis
prostorij spadajočih h obrtu podpisanega ždgra^ffa-- M.vi.
št.	
I.	Staniča za kotel na dvorišči na desno; iz nje drže duri v
H.	Izbo za drozgaličnjake s 3 okni v preddvorje.
lil.	Kurilnica, ki je pred vhodom v kotlovnico. Na desno od nje je
IV.	Perilnica za krompir, ki ima eno okno in izhodne duri na notranji dvor. Na levo od kurilnice drže duri v
V.	Sladovnik (pod ali gumno za slad) z 2 oknoma, ki je z drugimi durmi zvezana z drvarnico. Na vho-dišci v hišo prihaja se po loputi v
VI.	Klet za krompir in v klet ze zalogo žganja, ki sta obe po leseni steni ali pregradi ločeni a po durih v tej pregradi zvezani.
VII.	Izba strežnikov tik drvnice ima duri na dvor in okno z železnim omrežjem na ulice.
VIII.	Drozgomcsnica z enimi durmi v prcdvtžje, in enim oknom na dvor, je z drugimi durmi v zvezi z
IX.	Sladnico, z enim oknom na dvor. Skozi njo držč duri v
X,	Izbo nadžgalca, ki ima dve okni na vrt in eno izhodišče na dvor. Na stopnicah pred predvežjem je vhod v
XI.	Žitnico, s tremi razdeli.
XII.	Hladilišče je na dvorišči poleg drozgomesnice napravljeno s pokritim odrom.
XIII.	Skrivnih zvez (občil) ni nikakoršnih.
Spisek delnih priprav je priložen.
Delovršbo vodi.......................................................čegar podpis stoji niže.
Žganjarsko osobje nadzira I.............I...............
Za dajanje kakih razjasnil finančnim organom postavljen je I. I.
...................dne.......................... 18
I. I.	1- *•
delovodnik.	žganjarnice podjetnik.
Podpisani potrjuje zgornji dne.....................18 . . vpodani opis, da jo izpraven in o tem seje naredi '
dne............................18 . . propisani zapisnik.
I. I.
Hnandno-stražni komisar.
K§. 9.
Vzorec št. 3.
Dežela :
Prigledni okraj:
Davkovni okraj :
Pregled
vseh posod in delnih priprav iganjarnice 1.1.v kraji L
hiš. št.........
Pri povprečno plačevanem davku	Št.	Ime	Prostornina		Pri povprečno plačevanem davku	št.	Ime	Prostornina		Opomnja
			o > — o II	litrov				hekto- litrov	litrov	
Davka proste	Brezuvetno davkovne					Uvetno davkovne					
I.................dne.............................18 . .
I. L,
žganjarnice podjetnik.
Ogledno najdenje.
Podpisani je zgornje posode in delne priprave, kakor so povedane, našel, izmeril, numerical in dohodarstven« oznamenil, o čemer se je tudi naredil propisani zapisnik.
dne . •.........................18 . .
I. I.,
finančno-stražni komisar.
K §. 10.
Vzorec št. 4.
Dežela:	Priglednji okraj :
Davkovno-uradni okraj :
Vršbeua /glasnica
*a iganjarnice podjetnika......... ... v........................popis št. . . .
za katero se plačuje povprečnina po storitveni vzmožnosti.
Davkovna delovršba				Davkovna povprečni			na	
		Vrsta tvarin	Datum					
začne se	konča se	rablj enih v kuhanje žganja	'in številka uradnega rešila	vsakdanja		na ves za davkovno delo napovedani čas		Opomnja
leto, mesec, dan, ura								
				gld.	kr.	gld.	1 kr.	
								
								
Ipomnji. 1. Za prvi mesec letnë delne dobe in pa v slučajih enomesečne ali večmesečne ustavitve žganjarskega dela, ki bi sc bila primerila poprej v teku letne dobe, treba je v predelu „Opomnja“ povedati dan in uro začetka uporabe sladodroznic a pri žganjarnicah, v katerih se posode za kuhanje drozgaličnih tvarin služeče ali za maceracijo turščice ali žita določene posode ne smatrajo za zasladilne posode, tudi dan in uro, kdaj so bile tvarine prenesene v takšne posode.
2. Če je žganjarnici, ker je kmetijska, dovoljen neki popuščaj pri dnevni stdčitverti vzmožnosti, treba j n v predelu „Opomnja“ navesti dan in številko te dovolbe.
8. Ako bi se v teku tega meseca narejal tudi kvas (stiskane droži), odnosno če je plačati priklad od 30 odstotkov za narejo kvasu, navesti je to v predelu „Opomnja“ ter 30odstotni priklad poleg davkovne povprečnine posebej poočititi.
K §. 14.
Vzorec št. 5.
Dežela:	Prigledni okraj:
Davkovno-uradni okraj:
Delovršbcno naznanilo
žganjarja.........................................................
za svojo žganjarnico v..................... ................pop. št.
Zarad poizvedbe, kolika je nadnevna storitvena vzmožnost žganjarnice v..........................................pop. št..............naznanja podpisani, da namerja žganjarsko delo v ti žganjarnici začeti dne....188 .
K §. 15.
Vzorec št. G.
Dežela:	Prigledni okraj :
Davkovno-uradni okraj:
Z g 1 a s i t e v
davkovnega postopka žganjarskega v žganjarnici podjetnika..................................
v.......................pop. št. . . od katere se davek povprečno po storitveni vzmožnosti
žgalne priprave plačuje.
Vrsta	Rabljena žgalna priprava		Začetek prenašanja tvarin	Konec žgal-	Žgalni čas		
							
tvarin rabljenih v žganje	številka	z ustanovljeno dnevno vzmož-nostjo od hektolitrov drozge	na žgalno pripravo	nega postopka	dni	ur	Opoinnja
			mesec, dan in ura		število		
						v	N	V
				. . 18 . .			
Podpis.
Pomnja. J. Kadar so podelujejo močnate tvarine (žilo, sočivje, krompir), repa in melasa ali tej enake tvarine, trelia je v predelu „Opoinnja“ povedati številko in prostornino rabljenih drozgaličnih in drožnih posod.
'i. Kadar je za zganjamo, močnate tvarino podelujočo za to, kor je kmoiijska, dovoljen popuščaj alkoholovo množine v §. 50, a) postavljene, treba je v predelu „Opoinnja“ navesti dan in številko toga dovoljenja.
(8loT*nj»«h.)	n«
K §. 16.
Vzorec št. 7.
Dežela:	Prigledni okraj :
Davkovno-uradni okraj :
Pregled
vseh posod in delnih priprav -|ra0^aarr°^- 1.1.v kraji......hiš. št. . . •
Št.	Ime	Prostornina		Št.	I m e	Prostornina	
		hektolitrov	litrov			hektolitrov	litrov
							
							
I. ............dne
18 . .
I. I.,
žganjarnice podjetnik.
Ogledno najdenje.
Podpisani je zgornje posode in delne priprave, kakor so povedane, našel, izmeril, numrriral in dohodarst'*’111 oznamenil, o čemer seje tudi naredil prepisani zapisnik.
1. 1.,
finančno-stražni komisar.
’S?
Sh
a
nz!
u>
£
m
m
O
• fH
a
rt
Sh
s
o
a
t>
o
>
rt
Q
tvl
1—1
®i
sl
g
U O N
^ ►
a
>N
Ö
PÖ
«d
a
«d
a
M
cd
a
o
pu
>
cd
d
2
C/3
cd
'5*
cd
60
»N
03
a
co
Od
co
£
-£
"S
o
50
SS
SC
s
cS
a
>50
S-
>*5 Id
o«
o
s
^ Sh PU
o cd
2 s
PU cd
cd à£> <u>
-2
O
"2 O J£4
cd
M
3
^5*
O
PU
0 «2
1
•?
<d
60
►w
ed
N
Opomnja				
Davkovni iznos od tega pridelka raeunec po 11 kr. za vsak hektolitrov stopenj alkohola			i	
				
Približna množina alkohola v pridelku po hektolitrovih stopnjih				
Z žgalniini pripravami zvezani kontrolni aparat j	naznamba ure			
	à			
	!			
Številke v delo določenih žgalnih priprav				
Rabljeni vrvežniki in posode za vrenje droži	prostornina !	litrov		
		hekto- litrov		
	»■s			
Podelavajo se	1 druge tvarine j	kilo- gram.		
		vrsta		
	1	kilo- gram.		
		vrsta (zelen ali suh)		
Davkovni postopek se	i ■i	leto, mesec, dan in ura		
				
s-î
—
*3?
•8
O
eu
«T
'O
-O
ce
6d
5
-kC
ae
‘ci*
ce
tx>
>N
'o
I
nd
J4
ia
<K O ^ « ►’S . ps
■> £ T3 O *> —
B-.-S rii
O > U
E5 -
ce «J <« =.£
3 S.S
c o £ ce -o > -e: ce «
•=I." *§ :■? ce o
~Z •* p -c * O
<D -5 c <r. a M
a> '■ô JB
f > I
o • — —
a-S >
£ *cS
«ss
■51“ £
c > £
5. i i
a * 5 ”> ■*
•*5--5
g'12
>Ü eu—
a-a-g,
a> o u <n •—% ce ^ fl c 4> -û 3 CX £ vi o J- Ä
•« r*>
2-2 I = 3 =
ce
i
a
O
R
3
'v
^3
a>
p-
>-
«
•e—a
J6
eu
aT
.S
S'
•S
S
SS
s
C/Â
S.
i
I
î
I-i
?!
I!
S/g
g s> •?s
II
~ g
5«=
*
«*:s
i"
il
« -• 1—5 O U "Ö
g â « .-5 5 il Išjtf?
liUsž
Q, S s s.2, a
3*1* Is « -g s s *« ■«
••2 3 •'’Hj «•’S o S o 2 i
n N ft «ê
‘S’
3
o
»
O
K §. 22.
Vzorec št. 9.
Dežela:
Prigledni okraj :
Davkovno-uradni okraj:
Ohranili davka od /galija
za žganjarnico podjetnika ..............v .... i............popis. št. .
Številka žgalne priprave	Kontrolnega aparata		Začetek dobe obračunske		Konec dobe obračunske		Razlika med nuznambumn ure o začetku in konci dobe obračunske v litrih	število zadat kovali se imajočih hektolitrovih stopnjev (litrov) alkohola s 75 stopnji lOOdelnega alko-holometra	Opomnjn
	vrsta	številka	mesec, dan in ura	Z naznambo ure	mesec, dan in ura	Z naznambo ure			
I II	—	2	3. novembra 188.. ob 8 zajutra	006750	2. decembra 1K8. . oh 8 zajutra	014835	8.085	6.063-75	
		5	*»	035423	99	046830	11.403	8.553 75	
Vsega .								14.617-50	
Reci: Stirnajst tisoč šeststo sedemnajst in 50/ioo hektolitrovih stopnjev (litrov) alkohola, za kar pristojbina (p° II kr za hektolitrov stopenj alkohola) izanaša...................................................1607 gld. 92*/* ^r'
K temu zarad nareje kvasu, združene s kuhanjem zganja priklad od 30 odstotkov................................................................................ 482 „ 38
daje vsega dolžnega davka skup......................................................... 2090 gld. 30'/a kr-
Ker se je na podlogi vršbene zglasi ice ddo...........po glasu davkovne bolete ddo
št........samo za pridelek od 14.000 hektolitrovih stopnjev
se še iznos od 88 gld. 30*/2 kr. pri davkovnem uradu v......................
.................dne...........................18
2002 gld., in°rH
pripisalo	^
pripisati (v 3 dnevih plačati)’
I. I.,
žganjarniee podjetnik.
I. I.,
prigledno-okrajni voditelj.
Opomnjn. A ko v
tega po §. 70 postave nastopiti deloma supletorno računjenje davku, izvesti je ta račun posebej, pod ^ z naznambo bitnih momentov ter podatek doračuniti k posletlku, ki seje dobil po naznambah kontrolnpb aparata.
Ako v to dobo mesečnega obračuna pada kak naruŠaj v pravilnem hodu kontrolnega aparata ter ima v* e
tega po Šj. 70 postave nnafnnili doloma siirdetnrno račonienio davka, izvesti ie ta račun nosehei. liodroo
K §. 22.
Vzorec št. 10.
Dežela:
Prigledni okraj:
Davkovno-uradni okraj :
Ohranili davka od žganj a
za kmetijsko zganjamo......................v........................pop. št.
zahtevajočo popuščaj od stopnjevitosti podvržene davku.
9 s	Kontrolnega aparata		Začetek dobe obračunske		Konec dobe obračunski1		Razlika med	Od poleg stoječega pri delka pripada poprek na Višbeni dan vzglašene dobe v hektolitrih	Število zada\kovati se imajočih liekto-litrovih stopnjev (litrov) alkohola s 73 stopnji lOOdelnega alko-holomelra	
i 1 /J	vrsta	š tonika	mesec, dan in ura	z na- zna m No ure	mesec, dan in ura	z naznambo ure	naznambama ure o začetku in konci dobe obračunske v lil rili			Opomiijn
1		6	2. oktobra 188. . ob	000900	2. novembra 188. .	0I3800	I29	416	9.673	
			8 zajutra		ob 8 za jutra					
k	....	. finančno-okrajnega ravnateljstva
Žganjarna je bila z razpisom-----------------------------------v.............................................
finančnega nadzornika
°® ®a*°.......................................št...........priznana za kmetijsko ž; anjarno z vračunljivim zemljiščem
°' • • • • bektarov, za katero kot največina ( 10 litrov na 3 hektarov ali 2 litra na I hektar) še popuščaj uživajočega
srednjega vsakdanjega pridelka v zglašeni dobi..............hektolitrov iznaša.
V° glasu zgornjega računa iznaša srednji pridelek na dan vzglašene dobe.................hektolitrov. Žganjarju
Pristoji torej po §. 01. II. lit.......postave popustek od .... odstotkov od stopnjevitosti gori s....................
bektolitrovimi stopnji najdene in je tor1'j za.....................Reci...............................................
ektolitrovib stopnjev (litrov) alkohola pristojbina (po 1 1 kr. za hektolitrov stopenj alkohola) opraviti s..........
K temu zarad nareje kvasu, združene s kuhanjem žganja priklati od 30 odstotkov.................................
sj_........................................................................................daje vsega dolžnega davka
št
Ker se je na podlogi vršbenc glasnice de dato.................po glasu davkovne bolete de dato.................
za pridelek..............hektolitrov stopnjev, odnosno odstevši popuščaj od.............odstotkov, ki je bil brž
hektolitrovih stopnjev v ime davka (in 3()odstotnega priklada za narejo kvasu)............
....................pri dat kovnem uradu v...........................
Pr> zglasitvi odbit, za "pravilo treba je še iznos od .
Pripisalo treba je iznos od...............
I"'pisali (v 3 dnevnih vplačati)
"«kazati v vračilo.
. kot preseženo plačan pri davkovnem uradu
dne
°pomnja.
I. !..
žganjar.
prigledno-okrajni voditelj.
Pri obračunu primerijo se lahko naslednji slučaji:
a)	Kmetijska žganjarna, katere vračunljivo zemljišče n. pr. 160 bektarov obseza, pri kateri torej najvecina srednjega pridelka žgane opojne pijače 320 litrov iznašati sme, postavimo — bi n. pr. poprek vsak vvšbeni dan napovedane dobe naredila 300 ali pa 330 litrov. V prvem slučaji bode se smel dodeliti popustek od 20 odstotkov, a v drugem slučaji ne bode sc mogel dovoliti nikak popustek.
b)	Kmetijska žganjarna, katere vračunljivo zemljišče n. pr. ohseza 248 hektarov, pri kateri torej najvecina srednjega vsakdanjega pridelka žgane opojne pijače 406 litrov iznašati sme, naredila bi — recimo n. pr. poprek na dan vzglašene vršhene dobe: 49 i ali 343, ali 407 litrov; po tem takem bi v prvem slučaji (496 litrov) smel dovoliti se popust od 10 odstotkov, v drugem slučaji ( 343litrov) popust od 20 odstotkov, a v tretjem slučaji (407 litrov) nasproti ne bise mogel dodeliti nikak popuščaj.
Ako v to dobo mesečnega obračuna pada kak narušaj v pravilnem hodu kontrolnega aparata ter ima vsled tega po §. 70 postave nastopiti deloma supletorno račiinjenje davka, izvesti je la račun posebej, podrobno je naznambo bitnih momentov ter podatek dmačuniti k posledku, ki seje dobil po naznambah kontrolnega aparata.
K §. 22.
Vzorec št. 11.
Dežela:	Prigledni okraj :
Davkovno-uradni okraj:
Obračun davka od žganja
za ne kmetijsko zganjamo.....................v................. pop. št.
zahtevajočo popust od davku podvržene stopnjevitosti.
[ Številka žgalne priprave	Kontrolnega aparata		Začetek dobe obračunske		Konec dobe obračunske		Razlika med naznambama ure o začetku in konci dobe obračunske v litrih	Od poleg stoječega pridelka pripada poprek na vršbeni dan vzglašene dobe v hektolitrih	Število zadavkovati se imajočih hektolitrovih stopnjev (litrov) alkohola s 75 stopnji lOOdelnega alko-liolomctra	Opomni«
	vrsta	ste- vilka	mesec. dan in ura	z na- znambo ure	mesec, dan in ura	z na-znambo ure				
1		7	3. novembra 188. . ob 8 zaj ntra	000200	2. decembra 188. . ob 8 zajutra	010400	102	3*4	7.050	
										
Bodoč da srednji pridelek na dan vzglašene dobo d1 /t hektolitrov žgane opojne pijače ne preseza, pristoji podjetniku po končnem odstavku $. (il. II postave popust od S odstotkov od nlkoliolovine najdene s 7.(150 hekle-litrovimi stopnji in je torej, samo za 7.2(17*5, Reei! Sedem tisoč, dve sto sedem in šestdeset in s" ,00 hektolitrovih
stopnjer (litrov) alkohola pristojbino (pol 1 kr. na hektoliter alkohola) s.............................799 gld. 42' /* kr.
plačati.
K temu zarad nareje kvasil, združene s kuhanjem žganja priklati od .10 odstotkov .... 210 „83 e
daje vsega dolžnega davka skup.......................
Ker se je na podlogi vršbene /.glasnice de dato de dalo...............................st. ,	----- —
samo za narejo od 7(100,
......................... 1039 gld. 25'/* kr-
..................po glasu davkovne boletp
odnosno odštevši s 5 odstotki izraeunjenegi*

popušeaja za 7220 hektolitrovih stopnjev v ime davka (in 30odstotnega priklada) skupaj 10.12 gld. 4(1 kr. —. .
treba je še iznos od 6 gld. 7f) >/„ kr. pri davkovnein uradu v....................................pripisati (v 3 dnevih
vplačati).
....................dne............................18
I. I.,
žganjar.
I. !..
prigledno-okrajni voditelj.
Opoinnjn. Ako v to dobo mesečnega obračuna pada kak naru.saj v pravilnem hodu kontrolnega aparata ter ima vslf' tega po §. 70 postave nastopiti deloma supletorno računjenjo davka, izvesti je ta račun posebej, podrobna z naznamho bitnih momentov ter podatek doračuniti k posledku, ki se je dobil po uazuambah kontrolnega aparata.
K §. 23.
Vzorec št. 12.
Dežela:	Prigledni okraj:
Davkovno-uradni okraj:
Vpisnik
o delanji žganja v žganjarnici podjetnika........................
v................................pop. st. . . . ' . v kateri se uporablja
kontrolni aparat št....za mesečno dobo od........................
do...................c
Oponinju. Žgnnjarnice voditelj je dolžan ali sam osebno ali po svojem namestniku pisati uradoma prirejen vp; snik ati register, v katerem je od začetka do konca davkovnega postopka poočitovati naslednje podatke:
o) predno se dovrši ena zamesba drozge, katera vrsta tvarine in koliko te tvarine se je uporabilo ;
6) brž ko je bedenj vrvežilik napolnjen z novo drozgo, številko bednja in množino drozge, ki je v njem;
c)	od 12 do 12 ur naznambo ure kontrolnega aparata. Ako sc uporablja več kontrolnih aparatov, treba je pri vsakem vpisu naznambe aparature ure pristaviti tudi številko kontrolnega aparata, od katerega izhaja naznnmha. Ta vpis naj se opravlja od vsakega aparata, s katerim je opravljeno hladilo žgal ne (reservne) priprave ne stoječe v vršbi;
d)	dan in uro vsakega vpisa.
V la vpisnik naj tudi dohodarstveni nadzorni organi vpisujejo, kar najdejo v svojem pregledovanji. Ta vpisnik je vsak mesec po zvršencni obračunu skleniti in finančni organ, kateri obračun dela, naj si ga s seboj vzame z dotično /.glasnico in potrjenimi naznanili o kakem zadržku dela. uarušaji ali pokvari kontrolnega aparata vred in kar si takšnega bodi (§. 72 postave o davku od žganja).
Naznanilo o uarušaji v pravilnem hodu rabljenega kontrolnega aparata je treba precej, ko se pošlje, v žganjnrnični vpisnik polno-obsežno vpisati in sicer tako, da pojde pisanje čez celo stran vpisnika, kakor je široka. Z a narušaje v pravilnem teku kontrolnega aparata, ki niso vpisani na dotičnem mestu registra, kakor se je zgoraj reklo, šteje se da niso naznanjeni (§. 09 postave o davku od žganja).
Takisto jo v žganjarnični register vpisati naznanilo, daje žganjnrsko delo po neodvratnem zadržku narušeno ali ustavljeno. Za ovire v delu, ki niso tako v register vpisani, šteje so da niso naznanjene (§. 71 postave o davku od žganja).
Opuščeni pravočasni vpis ure kontrolnega aparata ati katero ostalih v §. 72 postavo v davku od žganja omenjenih toček v register, kakor tudi vsak neizpraven (neresničen) vpis va-nj kaznuje se kot neizpravno knjigovodstvo s 5 do 200 gld. (§. 80 postave o davku od žganja).
Čas vpisa			Vdrozgane tvarine				Frišna drozga, djana		Kontrolnega aparata		Oponmja
dan v meseci	dnevni čas	ura	S zelen	ad suh	druge tvarine		v bednje št.	množina v hektolitril	številka 1	£ J	
			kilogramov		vrsta j kilogr						
			t	✓ r		1			«		
K §. 6.
Vzorec št. 13.
Dežela:	Prigledni okraj:
Davkovno-uradni okraj:
Vršbena /glasnica
za žganjarno...........................v...........................pop. št. . . .
za katero se plačuje davek od žganja po množini in stopnjevitosti pridelka brez kontrolnega aparata.
Davkovna delovršba		Podelovane tvarine		Številka in prostornina v delo določene žgalne priprave	Približna množina alkohola v hekto-litrovih stopnjah	Davkovna pristojbina		Opomnja
začne se	konča se	vrsta	množina					
leto, mesec, dan in ura								
						fifld-	kr.	
								
Načrtek.
Priloga A.
Opis in načrt
pipe, ki naj se dene pod nradno zapiro, da se nbrani odtok tekočine.
Taksno pipo predočuje figura 1 v prerezu, a figura 2 v pogledu sè strani, zasukanem za 90° proti figuri 1.
Pipa je iz žolte medi ali mesinga, zdolaj celo zaprta, a zgoraj ima gatilno puščico c c in vzmet ali pero i i i, ki pipnik (stožec) p p nizdolu tišči ter v pravšnem stanji vzdržava.
Pipnik da sc poljubno in kakor nanese potreba, v okrovu točiti s ključem, ki se mu prilega v četvero-kotni glavi o.
Da se ne more pipnik izdreti, za to je zdolaj pod glavo pri l okroglo ostru-gan, ter ondukaj objet z ušesom locnja h, ki je pritrjen z vretenico m.
Da se more djati pod uradno zapiro, prilagojena je četverokotni glavi te vretenice kapa n, kiji podloga sestoji iz kolca 8 lukenj imajočega.
Tudi locenj je prevrtan.
Ako se tedaj skozi luknjo tega locnja in skozi najbližjo mu luknjo omenjenega kolca (koluta) potegne svinčnica in s plombo (svinčenim pečatom) opravi, tedaj se vretenica locenj zatrjajoča zavaruje od vsakega zasuka in vsled tega zavaruje se tudi stanje locnja, kateri drži pipnik tako, da ga ni moči po nepravem ven vzeti. In to vendar pipniku ne brani točiti se.
Tudi se dâ pipnik s poljubnim zasukom vrtežne glave a, tiščeče na vzmet i h nekoliko privzdigniti ali dolu potisniti; takisto se dâ tudi naklad b b vsak čas obnoviti, ker je moči puščico c brez ovire ven vzeti.
Puščico namreč tiščita nizdolu v figuri 2 vidni kovinski sestavini r s s pomočjo vrteža (vijaka) d. (V figuri 1 namreč so izpuščene ostale sestavine pipne, da drugi nje deli, za katerih opis gre, postanejo očitnejši). Ako se hoče puščica ven vzeti, to se najprej podneseta vrteža d d, in po tem se odvzame brvina 5.
Priloga B.
Zavarovanje flanž in holanderskih vrtežev.
Celo ali polno zavarovanje (zatrdilo) flanž, t. j. takšno, ki ima zavarovati flanžo z vseh strani pristopno (figura 1, 2, 5 in 6), sestoji iz valjaste kape, ki pokriva flanžo ter je sestavljena iz obeh polovic A iu A1.
Ti polovini sta z ene strani trdno zvezani po Šarnirji (e) ter imata z druge strani loputice//’ v pritrdbo plomb (svinčenih pečatov).
Žebljiček šarnirja — žica mesingasta — je iz enega kosa ter prilotan eni polovici kape.
Stranske stene ali dna obeh kap imajo krogovite izrezke nekoliko večjega premera nego je primer kosov cevi, zvezanih s flanžo.
Tem izrezkom sta prilotana valjasta nastavka h in k\ ki morata biti najmanj dva centimetra dolga, ki torej na to daljavo pokrivata kose cevi, ter sta na konceh opravljena s kroškoma g g' katera se prilegata cevi, ter zatrjujeta kapi stanje.
Tudi v zavarovanje holanderskih vrtežev (figura 3 in 4) služijo kapice take in tako narejene, kakor seje reklo; samo morata nastavka h in h' biti vsegdar daljša od delov holandra, tako da krožka g in g' holander po polnem oklepata.
Kape so iz cinkove ploščevine, ter so od znotraj namazane z belo oljnato barvo, ki bi porujavela na mesteh, kjer bi se lotalo.
Vsaka zavarovalna kapa je v drugem tako narejena, da so stične ploskve obeh nje delov pokrito ter je tako nemogoče, priti pri njih do flanže ali holan-derskega vrteža, ki leži pod kapo.

Nnčrtek.
Načrtek.

Priloga C.
Vrhnja cev in nje zatrdba.
Vrhnja cev, ki mora z vseh strani ogrinjati medeno (bakreno) cev vežočo hladilo s kontrolnim aparatom, narejena je iz gladke nenamazane pločevine cin-kove ter sestoji iz naslednjih delov:
a)	iz polovične flanžne zatrdbe o,
b)	iz cele flanžne zatrdbe p,
c)	iz premega (ravnega) kosa cevi e, ki ima zgoraj holanderski vrtež q, naposled
d)	iz holanderskega vrteža s, kateri s podaljškom cevi s' in s2 sega blizu do
zadnje stene mernega aparata.
O zatrdbah flanžnih, omenjenih pod a) in b), veljâ opis in načrt, podan pri holanderskih vrtežih in flanžah ; kar se tiče kosa c, sestoji isti, kolikor je dolg, iz dveh delov, ki jima so poleg stika, da bode pokrit, prilotani progi pločevine a a (Glej načrt „Rez c da).
Vzvoj holanderskega vrteža, prilotanega gornjemu koncu te cevi razrezan je tudi na dve polovini.
Kapa ali babica tega holanderskega vrteža je iz enega kosa, drži tora) skupaj oba dela vrhnje cevi, a drugi konec obeh kosov cevi prihaja pod holanderski vrtež s.
Tak<5 se oba dela cevi skup držita ter sta dobro pritrjena s tem, da jima se na konceh bivajoča nastavka v v vjemljeta z okroženo zvezno cevjo.
Cevni kos holanderskega vrteža s, obrnjen navzgoraj, sestoji tudi iz dveh polovic s pločevino stik pokrivajočo in prerezanim nastavkom vzvoja, v katerega zaseza polna (nerazrezana) babica; tudi kos cevi s1 in s2 ima dva dela ter tako obliko, da holandra na mernem aparatu krije.
Med zvezno cevjo in vrhnjo obkolujočo jo cevjo je na vse strani kako 3 centimetre prazen prostor.

Priloga D.
Opis zračne omare in dotičnega cinkovega plašča.
Zračna omara je narejena iz bakrene pločevine in sestoji iz dveh delov:
a)	iz omare A (Fig. I) in
b)	iz kape e (Fig. II) z okritim domom g (Fig. I).
Omara A je kakih I8V2 centimetrov široka, 101/* centimetrov globoka in 20 centimetrov visoka, a če je potreba, sme biti tudi večja. Znotraj je v omaro pokositerjena bakrena pločevina d pošev vdjana takč, da odstojl primeroma 17* centimeter od dna ter spirit, ki skozi dotočnico b v omaro vstopa, pod to pločevino do odtoka c prihaja.
Po nji se zrak in plin kvišku in skozi kapo e (Fig. I) izvaja na piano.
Kapa e sestoji iz ene podstavne plošče e (Fig. III), ki ima kakih 6 centimetrov široko in 14 centimetrov dolgo odprtino, skozi katero odhaja zrak.
Tej odprtini g (Fig. III) se prilega takih 8 centimetrov visok zgoraj odprt dom, ki ga na isti podstavni plošči prilotana 10 centimetrov visoka kapa e (Fig. I) tako pokriva, da ta kapa od doma g povsod 2 centimetra odstoji.
Kapa e je, če se od postavne plošče meri, do 7 centimetrov višine preluknjana, a ostali del ji je brez lukenj.
Premer ene luknje ne sme presezati */2 centimetra.
K omari A pritrja se kapa e s 4 na glavah preluknjanimi vijaki, skozi katere je potegniti drateno vrvco zarad uradne zapire.
Figura II predočuje omaro A od široke plati.
Stula vtočne in iztočne cevke, ki seza v omaro, mora biti najmanj 9-5 centimetrov dolga, da se more po propisu strniti s hladilom in merskim aparatom.
Mesto, kjer se zračna omara v zvezno cev med hladilom žgalne priprave in kontrolnim aparatom vklada, določiti je po ustreznosti in krajevnih razmerih, a nikdar ne sme biti neposrednje k hladilni posodi pritrjena.
Tudi je gledati na to, da bode zvezna cev od zračne omare proti merskemu aparatu nagnena, ali da bode vsaj ravnoležna z njim.
Globokost zračne omare se vračunja v maksimalno dolgost zvezne cevke.
Plombe na flanžah hranijo zračno omaro vsakega vplivanja od zunaj.
Figura IV predočuje cinkovi plašč zračne omare, ki je iz primerno močne cinkove pločevine narejen, od zunaj svetal, od znotraj z belo oljnato barvo nama-zan ter povsod po 3 centimetre od omare oddaljen.
Da se iz dveh delov sestoječi plašč na stikih (spahih) tako prijemlje, da ni ^cči nobene telesnine skozi stik v notranji prostor med plaščem in zračno omaro Vvajati, mora obstransko površje (oblina) kakor po vrhnji cevi imeti 1 centimeter š‘>'ok obod K (Fig. IV).
Vkladki cinkovega plašča, ki obkolujejo vtok in iztok, morajo biti kakih 9 centimetrov dolgi, imeti ven štrleče kraje ter biti za 6 centimetrov večjega premera nego cevka, da bode med njimi in cevjo za 3 centimetre praznega prostora.
Načrlek.

Plombiranje pipe.
<i----------;
99
Cia

Vrhnja cev ali troba.
ee-e
ooo
ooo
nar