MAŠA THlBUiJA
O nekaterih izkušnjah iz družbenega upravljanja šol
Do uvedbe družbenega upravljanja se je življenje v naši šoli gibalo v kpogu tradicionamili odnosov ma\ učitelji tin učeuci. N.iti pedagoška teorija in praksa. razen nekaterih oblik sodelovanja s starši dijak-ov, ni poznala niti razrrijala drtigih oblik odnosov v življenju šole. To ie šoli dajalo bolj ali manj znaeaj zaprte in del-no izolirane ustanove. Povezava šole prek družbeiiega uipravljanja z živije-njem in družbeno stvarnostjo je pogo-jena med drugitn tudi s oelim nizom no-vih oblik sodelovanja.
V upravljanju šol, zaoenži od osnovnih pa do maiverz. se pojavljajo trije eini-telji, in to: družbeni org-an — solski od-bor (fakultetni svet), šolski direktor (de-kan fakultete) in učiteljski zbor (fakul-tetna uprava).
Ob diskusiji o uvedbi dru/benega upravljanja je prišin do izraza dolooena b-ojazen glecle bodoeega sodelovanja in odnosov med >strokovnjaki« in »nestro kovnjaku in je bila poudarjcna >nevar-nost vni3šavania ncstrokovnjakoT v vpra-žania učen.ia in rzgoje«. Naše. i/.kušnje v tem po-gledu pa kažejo na osarnljene pri-iuere nesporazumov in nera.zumeva.nj te vrste. Nasprolno, sodelovaaje šolskih od-borov s šolskini dircktorjeni in učitelj-skim svetom čedalje bolj iznmlja in usta-Ijuje dokičene delovne meiode in oblike odnosov, ki nstrezajo šoli kot vzgojni ustanovi.
Direktor v<xli šolo in je po svoj«m položaju član šolskepra <xll>ora kot druž-benega or.gana in učiteljskega zbora kot sirokovnega telesa. Zato je vloga d.irek-torja pri skladnem funkcioniranju meba-nizma upravljanjn v šolaih zelo |x>mcmb-na. Položaj direktorja je prav talto važen, ko gre za vzpostavljan je stika in raz-vijanje odnosov, lci jdh inujno poraja družbono upravljanje sicer, posebno pa v šolah. Dvoletno <lelo šolskiih odborov nudi mnogo primerov zelo pozitiToega sodeiovanja in praTilnega odnosa aned šolskim diroktorjem in predsednikom šol-skega cdbora.
Prav t razvijanjn ieh odnosov pa se pr>jav]ja problem, o katerera želimo ob tej priložnosti povedati nekaj več. Zelo pofrosto se namreč predsednik šolskega odbora in direktor dogovorita in tudi od-loCata o nckaterih vpra^šanjih, za katerc je pristojen šoVski odbor, šolski od'bor pa sklepa na sejah. Ceprav tu pravilotna ne gre za slabe namene, vendar -taka praksa utira pot sistemu upravljania, k.i i»jjub-lja družbeni zDačaj. Ce je na primer predsedjiik šolskega odbora ipristaJ na neki ukrep v šoli ali izven šole brez seje odbora, iedaj ni mogoče reči, da je to stališče šolskega odbora, niso pa redki primeri identificiranja mnenja predsed-nika in siališča odbora.
Tak odnos predsednika odbora in upra-fitelja šole vodi do manjše iniciativnosti Sčl&kega odbora kot celote, seje so bolj poredko, osebna in kolektivna odgovor-nost drugih članov šolskega cvdbora peša itd. Na dnjigi strani pa, če predsednik šoJskega odbora in šolski direktor pre-\'zameta   funkcije   upTavljanja,   tedaj   se
nujno pasivizira in  mnogo manj  zanima z-a uspch šole iu-dd učiteljski zbor.
Brez dobrega sorlelovanja med pred-sednikom šolskega odbora in šolskim di-rektorjem ni mogofe uspešno voditi vsega ©rganizma upravijanja šole. Zato so nujni pogostejši kontakti in medsebojrri dogo vori predsednika ih direktorja. Pri tem pa   se   nikoli   ne  sme  pozabiti,  da   sta  v
šoli še dva kolektiva, od katerii. T«ak s svojega staJišča gleda na iolo in aa stoj način doprinaša k napredJtu vzgoje in učenja. Zato nioramo v padaljnjeni razToju družbenega apravljanja razvijati take odnose, ki aktivizirajo ne samo se-danje organe upravljanja, temveč iskati tudi nove vezi in oblike sodelovanja z raznimi družbenimi in političnimi orga-nizacijami. Pri razvijaniu širše družbene osnove v upravljanju solstva je med dru-gim zelo pomembna vloga predsednikov šolskih odborov in šolskih direktorjev in njunega razumevanja družbeneja pomena upraTljanja in rodenja šol.   Mitar Papič