NAŠA KRONIKA ZA LETO 1938. PIŠE ANTE GABER JUNIJ 1. Uslužbenci zavarovalnic so imeli zborovanje ter skle nili, da prično stavkati, če se 7. junija ne bi nadaljevala pogajanja po predloženem načrtu kolektivne pogodbe med Zvezo zavarovalnic in Zvezo bančnih, zavarovalnih, trgov skih in industrijskih uradnikov Jugoslavije. 2. Park na Kralja Petra trgu je mestna vrtnarija preure dila in napravila nove poti, namesto cvetličnih gredic je pa napravila zelene trate ter razredčila okrasno grmovje. 3. Kmetijska anketa je bila danes končana z obravnava njem pospeševanja malih živali in svinjereje. Zanimivi so podatki o perutninarstvu, da imamo v naši banovini blizu 1,150.000 glav perutnine, a ljubljanska okolica izkazuje 68.000 glav perutnine. V Ljubljano se uvozi 14 milijonov jajc in 100.000 glav razne perutnine na leto, da na vsakega Ljubljančana pride 164 jajc. Vendar pa pri tem niso všteta jajca, iznešena v Ljubljani ali vtihotapljena. — Koncert velikega simfoničnega orkestra kr. garde iz Beo grada v unionski dvorani je imel na sporedu predvsem dela znamenitega dunajskega skladatelja Johanna Straussa, ki jih je dirigiral njegov nečak, generalni glasbeni rav natelj Johann Strauss, dve točki je pa dirigiral višji vo jaški kapelnik kraljeve garde živunovič, ki je bil prej ka- pelnik vojaške godbe v Ljubljani. — Pričel se je /. državni jugoslovanski kongres za ceste, ki ga je sklicalo Osrednje društvo za ceste v Beogradu. Seje glavne uprave so se udeležili odborniki in mnogo odličnih članov. V pred sedstvu so bili bivši minister za promet general Svetislav Milosavljevič, pomočnik gradbenega ministra Josifovič in predsednik slovenskega društva dr. Vinko Vrhunec. — Cene kruha so se zaradi znižanja cen pšenice in moke znižale na ta način, da se je povečala teža kosov. 80 dkg težak hleb belega kruha stane 4 din (prej samo 77 dkg), 40 dkg težak 2 din (prej 38 dkg), 20 dkg težak 1 din (prej 19 dkg). Iz tega se vidi, da je cena belega kruha znižana od din 5'20 na 5 din, polbelega od din 4'80 na din 4'60 in črnega kruha od din 4'60 na din 4"40. 4. XVIII. ljubljanski velesejem je bil danes odprt v na vzočnosti zastopnika Nj. Vel. kralja Petra II. generala Du šana Dodiča, ministra za promet dr. Mehmeda Spaha, ki je pred 18 leti otvoril I. ljubljanski velesejem, ministra dr. Mihe Kreka, ki je zastopal tudi notranjega ministra dr. Antona Korošca in je v imenu ministra za trgovino in industrijo dr. Vrbaniča otvoril velesejem. V zvezi s kon gresom društev za ceste je na velesejmu razstava »Cesta«. V francoskem paviljonu je govoril francoski konzul Be- merand ter otvoril razstavo francoske knjige. — V zvezi s kongresom cest je bil danes zabetoniran 1372 m dolgi odsek ceste skozi Št. Vid in s tem narejena zveza med od sekoma Ljubljana—Št. Vid in št. Vid—Jeperca, ki sta oba že tlakovana. — Premiera Ponchiellijeve opere »Gioconda« s slovenskim basistom Schiffrer-Naviginom. — Stavbno podjetje ing. Dedeka je pričelo podirati malo poslopje na dvorišču nekdanjega hotela »Stadt Wien«, v kratkem bo pa podrto vse poslopje, da tvrdka Bata zgradi veliko palačo. 5. Binkoštna nedelja z birmo v stolnici. Zjutraj je bilo 1603 birmancev, popoldne pa 573. — Na kongres cest sta prišla predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič ter grad beni minister Dobrivoje Stošovič in sta bila na kolodvoru slovesno sprejeta. Visoka gosta sta se z banom dr. Natla čenem ogledala ljubljanski velesejem, nato sta se pa ude ležila slavnostne seje kongresa za ceste v Trgovskem do mu. Po svečanem kosilu v banski palači je ministrski predsednik odpotoval na Gorenjsko. — S slavnostnim zborovanjem Društva za ceste je bil zaključen 3 dni tra jajoči kongres. Na zborovanju je bil zastopnik Nj. Vel. kralja in Nj. kraljevskega Vis. kneza namestnika Pavla polkovnik Ljuba Hadži-Popovič, ministrski predsednik dr. Stojadinovič, prometni minister dr. Spaho, gradbeni minister Stošovič, ban dr. Natlačen in ban savske bano vine dr. Buiič ter mnogo drugih odličnih osebnosti iz vse države. — V Jakopičevem paviljonu je bila odprta //. raz stava Kluba neodvisnih. Bazstavljajo slikarja Stane Kre- gar in Maksi m Sedej ter kipar France Smerdu. — V fil- harmonični dvorani je priredilo pevsko društvo bolgarskih železničarjev »Narodni zbor P. H. Slavejkova« iz Ruse dobro uspel koncert. 6. je bilo dopoldne birmanih 295 birmancev in birmank, v banovinskem vzgajališču za dečke na Selu pa je škof birmal 27 gojencev. Vseh je bilo letos v Ljubljani birma nih 2398. 7. Zaradi toplega in lepega vremena je bil oba minula praznika zelo velik promet, da se je iz Ljubljane odpeljalo okoli 8500 potnikov, Ljubljano je obiskalo 2000 tujcev, da so železnice oba dni prepeljale najmanj 20.000 potnikov. 8. je knez namestnik Pavle obiskal ljubljanski velesejem in se posebno dolgo zadržal na razstavi »Cesta«, kjer so ga spremljali ban dr. Marko Natlačen, predsednik društva za ceste dr. Vrhunec ter predstavnika velesejma Fran Bo- nač in Avgust Praprotnik. — Iz Chicaga in drugih krajev Amerike so se pripeljale članice tamošnje Slovenske žen ske zveze. Na kolodvoru so bile izredno slovesno sprejete. Z istim vlakom so iz Chicaga prišli tudi člani hrvatskega pevskega zbora »Zora«, ki so bili tudi prav toplo pozdrav ljeni. 9. so Poljaki iz Bima pripeljali v Ljubljano dragoceno krsto s truplom poljskega narodnega mučenika sv. An dreja Bobole, ki ga peljejo v domovino. Ljubljana je pri redila kraljevski sprejem svetniku in zaščitniku bratske Poljske. Na kolodvoru so bili poleg bana dr. Natlačena zbrani predstavniki cerkve in raznih organizacij, pred vsem pa poljsko diplomatsko zastopstvo in predstavniki Društva prijateljev poljskega naroda. Govorili so gene ralni vikar Ignacij Nadrah, podžupan dr. Bavnihar, pred sednik Društva prijateljev poljskega naroda dr. Rudolf Mole, v imenu tukajšnjih Poljakov univ. prof. dr. Choleu>a, v imenu jezuitskega reda superior Pate, akademik Roeger je citiral pesem v slavo svetnika. S kolodvora se je razvil veličasten sprevod po Masarvkovi, Besljevi cesti, čez Zmajski most, po Kopitarjevi ulici, Poljanski cesti in po Zrinjskega ulici v cerkev sv. Jožefa, kjer so krsto po ložili na oder. Ob 8. zvečer so krsto spet v slikovitem sprevodu peljali po Poljanski cesti mimo škofije in po Stritarjevi ulici čez trimostovje in po Miklošičevi cesti na kolodvor. Pred krsto je šla duhovščina, za krsto pa škof iz Pinska g. Njemira, poljski generalni konzul W. Pol iz Zagreba in tukajšnji konzul dr. Slele, nadalje prijatelji poljskega naroda, občinski svet in ogromen zbor krščan skih mož z baklami v rokah. Generalni vikar Ignacij Na drah je imel pomenljiv govor, za njim je pa v imenu reda Jezusove družbe, pinskega škofa in poljske delegacije go voril zastopnik generala jezuitov p. Prešeren, ki se je za hvalil Ljubljani in Ljubljančanom. Ponoči se je spremstvo s truplom sv. Andreja Bobole odpeljalo dalje do Budim pešte in nato v domovino. 10. dopoldne je bil na kolodvoru sprejem bolgarskih trgovcev, ki so se pripeljali na ///. vsedržavni kongres trgovcev Jugoslavije v Ljubljano. Ko je godba odigrala bolgarsko himno, jih je najprej pozdravil predsednik Zve ze trgovskih združenj Stane Vidmar, nato podžupan dr. Vladimir Bavnihar, predsednik ZTOI Ivan Jelačin in za bolgarske dijake Atanasov. Zahvalil se je predsednik bol garskih trgovcev Velev, za njim pa še Nedeljko Savič za osrednje predstavništvo jugoslovanske Zveze trgovskih združenj. — V veliki unionski dvorani koncert Akadem skega pevskega zbora slovenskih narodnih pesmi v pri redbi Emila Adamiča, Josipa Kocijančiča, Franceta Ma- rolta in Matije Tomca je odlično uspel. 11. V Ljubljano je prišel francoski poslanik v Beogradu De Brifgere Bagmond v spremstvu trgovskega atašeja De Commines in delegata društva prijateljev Jugoslavije, di rektorja lista »Echo de Belgrade« Bourgoina. Poslanika so sprejeli ban dr. Natlačen, podžupan dr. Bavnihar in pred stavniki francoske države ter organizacij in češkoslovaški ter belgijski konzul. Poslanik je obiskal zaradi razstave francoske knjige velesejem, opoldne je bil pa banket v Unionu. — Dopoldne se je pričel v veliki dvorani Tabora ///. vsedržavni trgovski kongres, ki se ga udeležuje nad 300 delegatov iz vseli krajev države. Zastopnike je pozdra- 127 t uil predsednik Zveze trgovskih združenj v Ljubljani Stane Vidmar, za njim je pa imel daljše poročilo predsednik osrednjega predstavništva Zvez trgovskih združenj Ne- deljko Savič. Posebno toplo je bil pozdravljen predsednik Zveze bolgarskih trgovcev Dimitrij Velev na čelu bolgar skih trgovcev. — V Vegovi uJici je bil pred poslopjem (ilasbene matice slovesno odkrit spomenik skladatelja Emila Adamiču. Pietetna svečanost j J bila združena s koncertom Adamičevih skladb, ki so jih peli zbori, včlanjeni v Hubadovi župi JPS, sodelovala je tudi godba »Sloge«. Spomenik je v imenu Glasbene matice odkril njen predsednik, podžupan dr. Vladimir Ravnihar z le pim govorom, nato je bilo pa polaganje vencev in drugi govori. — Umrl je dr. Slevo Divjak, bivši primarij in rav natelj zavoda za duševne bolnike na Studencu. Spomladi je praznoval 701etnico svojega plodovitega življenja. Rojen je bil v Sišniču na Hrvatskem, služboval je pa edino med Slovenci ter 1. 1908. postal ravnatelj na Studencu. 12. Nedelja. Na Viču je bil ob 351etnici Prosvetnega dru štva in 301etnici obstoja župnije velik prosvetni tabor s telovadnim nastopom in razstavo v Društvenem domu. Sinoči je bil ves Vič razsvetljen, po cerkvenih svečanostih v proslavo 301etnice obstoja župnije se je pa po Viču raz vila procesija z baklami. Godba Vič-Glince in pevci Pro svetnega društva so priredili župniku p. Teodorju Tav čarja podoknico. Na današnjem taboru je imel govor mi nister dr. Miha Krek, ki ga je pozdravil predsednik Ka toliškega prosvetnega društva Viktor Kozamernik. Tabora se je udeležil tudi škof dr. Hožman. — Kongres trgovcev je bil danes zaključen s svečanim zborovanjem v veliki dvorani Uniona v navzočnosti okrog 1000 delegatov iz vseh krajev Jugoslavije ter gostov Bolgarov in mnogih odličnih zastopnikov z ministrom za trgovino in industrijo Mila nom Vrbaničem, banom dr. Natlačenom, divizionarjem Lukičem, podžupanom dr. Ravniharjem itd. Govoril je tudi minister dr. Vrbanič, nato so bile pa sprejete reso lucije ter apel na vlado, naj v čim krajšem roku prouči in realizira vprašanje carinske unije med kraljevinama Jugoslavijo in Bolgarijo. -- Sokolska župa Ljubljana je imela svoj XVII. zlet z velikim sprevodom in javno telo vadbo. — Z brzovlakom ob 19,50 se je s svojega popoto vanja po Ameriki vrnil župan dr. Juro Adlešič z gospo soprogo Vero. Na kolodvoru ga je pričakoval ves občinski svet, škof dr. Rozman, zastopnik bana načelnik Kosi, pod predsednik Rafaelove družbe pater Zakrajšek, izseljenski komisar Fink, predstavniki stranke JRZ in mladinske JRZ ter velika množica, zlasti pa mnogo mladine in predstav niki ameriških Slovencev in Slovenk. — Na občnem zboru Trgovskega bolniškega in podpornega društva je bilo ugotovljeno, da ima že blizu 5000 članov in je v 7 letih društvo izplačalo članom in svojcem 5,355.844 dinarjev dajatev. Pri volitvah je bila soglasno izvoljena kompromisna lista ter za predsednika upravnega odbora Gombač Erle, uradnik TPD. 13. V Pragi v Tvrševem domu na stopnicah si je zlomil roko namestnik starešine SKJ Engelbert Gongi, kjer se udeležuje nadaljevanj mladinskih nastopov X. vsesokol- skega zleta, kamor se je odpeljalo tudi 300 jugoslovanskih dijakinj in 400 dijakov. — V imenu British Councila je obiskal angleško društvo angleški konzul iz Beograda Stembock ter si ogledal Ljubljano. — Pšenica se je od 230 din podražila na 240 din do 245 din za metrski stot. Zato je moka po 3G0 din. 14. se je pričel letalski promet iz Ljubljane na Sušak in v Celovec. — Ministrski predsednik dr. Slojadinovič s so progo in šefom kabineta Draganom Protičem je obiskal Ljubljano ter konferiral z banom. Zvečer je njemu v čast priredil ban večerjo, kamor je bil povabljen tudi župan. — Župan dr. Juro Adlešič je po povratku iz Amerike ob javil naslednje sporočilo ljubljanskim meščanom: »Srečen sem se vrnil iz Združenih držav ameriških, ker so naši rojaki ter predstavniki mest, ustanov in organizacij spre jeli Vaše pozdrave in darila Ljubljane z velikim zado voljstvom in hvaležnostjo. Z veseljem izpolnjujem častno naročilo, da vam sporočim najtoplejšo zahvalo župana mesta Clevelanda g. Haralda, H. Burtona in mestnega sve ta ter izraze njihovega občudovanja svečano v City Hallu sprejetih daril mesta Ljubljane in zagotovilo iskrenih sim patij ter prisrčne pozdrave Clevelanda — ameriške Ljub ljane prebivalstvu naše stare Ljubljane. Hkrati vam spo ročam enake pozdrave in zagotovila županov in mestnih svetov Chicage, Milhvaukee, Jolieta, Pittsburgha, Nevv Yorka in manjših mest, ki so mi povsod kot predstavniku glavnega mesta Slovenije izkazovali najvišje časti. Vsi uradni predstavniki vlade Unije, države Ohio in mest, ustanov in organizacij so mi zagotavljali, da so ponosni na Slovence in Jugoslovane, ki so zavedni in dobri, de lavni, marljivi in pošteni državljani Združenih držav ame riških ter uspešni organizatorji javnega življenja, ki še vedno zelo ljubijo staro domovino. S posebnim zadovolj stvom sporočam tudi vsem slovenskim mestom pozdrave in zahvalo univerze v Pittsburghu za veličastno sprejeti sliki Jurija Vege in Franceta Prešerna za Jugoslovansko dvorano grandiozne Katedrale znanosti. Najprisrčnejše pozdrave in zahvalo mestu Ljubljani ter deželi in vsem sorodnikom in prijateljem ter najtoplejše želje za srečo stare domovine in vse Jugoslavije pa prinašam iz plam- tečih src naših rojakov onkraj morja. Slavnosti ob otvo ritvi Jugoslovanskega kulturnega vrta v Clevelandu so bile mogočna manifestacija za trajne vezi med staro in novo domovino! Vrnil sem se s trdno vero, da je moj obisk zelo poživil in utrdil vezi med nami in našimi iz seljenci ter da sem pri uradnih predstavnikih in pri vsej ameriški javnosti zbudil mnogo zanimanja za naše kraje ter je zlasti naša Ljubljana mnogo pridobila na ugledu, zakaj vsi so mi že s svojo gostoljubnostjo in s počaščenji zagotavljali, da ob prvi primerni priliki vrnejo obisk Ljubljani. Razkazali so mi najraznovrstnejše mestne insti tucije, zlasti pa socialne zavode, kjer sem našel toliko lepega za posnemanje v manjšem obsegu, da bo od teh močnih pobud imelo korist tudi ljubljansko prebivalstvo. Naj bi ta obisk navezal nove, še trdnejše vezi med nami v stari domovini in našimi rojaki, brati in sestrami v nji hovi novi domovini, za blagor vsega naroda to in onkraj Atlantika ter za srečo našega mesta, vse Slovenije in Ju goslavije!« 15. praznik sv. Rešnjega telesa s procesijami v stolnici in Trnovem, ki se je obeh udeležil tudi župan z mestnim svetom. Procesije so bile tudi po drugih cerkvah. Pri odhodu predsednika vlade dr. Stojadinoviča iz Ljubljane so bile ovacije pred hotelom Union. 16. je bila v proslavo 50 letnice Tehniške srednje šole zelo slovesno odprta velika razstava del njenih učenk in učencev. Goste je pozdravil ravnatelj ing. L. Novak, za njim je pa v imenu trgovinskega ministra dr. Vrbaniča govoril ban dr. Natlačen ter izrekel veliko veselje nad lepimi uspehi zavoda in naglasil, da se moramo tehniški srednji šoli v veliki meri zahvaliti, da je naše obrtništvo na tako visoki stopnji, nakar je proglasil, da je razstava odprta. — Zvečer se je pričel Olimpijski dan s plavalno tekmo v kopališču SK Ilirije. — Ob 20. je v Leonišču po dolgem bolehanju umrla gospa Anči Kramerjeva, soproga ministra v p. in senatorja dr. Alberta Kramerja. Pokojna je bila doma iz Prage. 17. se je pričela glavna skupščina Zveze mest kraljevine Jugoslavije s sejo predsedstva in poslovnega odbora, nato je bila seja upravnega in nadzornega odbora in zvečer v čast predstavnikom jugoslovenskih mest predstava opere »Gioconde« v opernem gledališču. Popoldne je bila na nebotičniku čajanka, ki jo je gospa županja priredila damam udeležencev skupščine. Opozorilo uredništva: Radi pomanjkanja prostora smo bili prisiljeni odložiti za prihodnjo številko konec članka dr. A. Brileja o tujsko-prometnih vprašanjih Ljubljane, V. Ukmarja o ljubljanski operi in R. Moleta o Aškerčevi prošnji za ministrsko podporo. — Priloga s sliko sklada telja M. Kogoja spada k članku M. Ukmarja o povojnem razvoju slovenske opere, ki je moral biti radi pomanjkanja prostora odložen za prihodnjič. »Kroniko« izdaja mestna občina ljubljanska, predstavnik dr. France Štele, zalaga in tiska Učiteljska tiskarna, pred stavnik France štrukelj, za uredništvo odgovoren Jože Gregorič. — Ponatis člankov in slik dovoljen samo s pristankom uredništva. Rokopisi se ne vračajo. Izhaja 't kred na leto in slane za vse leto din 80'—, za pol leta din W—, za četrt leta din 25'- . Za inozemstvo din 100'- . Posamezni številka din SO'—. — Naroča se: Učiteljska tiskarna, Ljubljana. 128