larja Izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov ob polu enajstih dopoldne. — Naročnina i dostavljanjem na dom al) po pošti K 1-50. Posamezna številka 6 v. Letna naročnina K 18-—, polletna K 9-—, četrtletna K 4-50. — Za ino-lemstvo K 30-— — Naslov: Upravništvo „Zarje“ v Ljubljani. Šelenhurgova ulica št. 6, H. nadstr. Uradne ure za stranke od 11.—12. dopoldan in i	od	6.—7. zvečer.	::
Štev. 88.
V Ljubljani, v torek dne 19. septembra 1911.	Leto	I.
Posamezna številka O vinarjev.
Uredništvo v Ljubljani sprejema vse uredniške rokopise, ki jih ne vrača. — Upravništvo sprejema naročnino in inserate. — Nefranklrana pisma se ne sprejemajo. — Cena inseratom: finostopna petitvrstlca 20 vin., pogojeni prostor 25 vin., poslana in razglasi 30 vin. — Naslov:	*
Uredništvo »Zarje* v Ljubljani, Šelenhurgova ul. 6, II., uradne ure za stranke od 9. —12. dop. in od ‘/a6.—1lil. zv. — Reklamacije poštnine proste
Dunajska krvava nedelja.
Najostrejša sredstva. — Izjemno stanje? — Vir revolte. — Ranjeni socialistični poslanci. — Bitka v Ottakringu. — Kaj zdaj?
Vse priznanje * Vlada pozna res paragrafe, ki ji dajejo izjemne pravice. VJada ve, da je v teh paragrafih tudi govora o nagli sodbi i« da se krvnik lavno tako lahko nastavi v per-manenci kakor kakšen veselični odsek. Vlada da ima infanterija puške, kavalerija sablje in artilerija kanone; ve da puške in kanoui streljajo ia sablje sekajo. In ve, da uima ljudstvo ue manlicherovk ne havbic. Da pa ne bi nihče dvomil o tein profundnem znanju ministrov ia policijskih ravnateljev, pa razglaša policijska korespondenca, d« bo oblast v slučaja ponavljanja izgredov nastopil* z najoatrejšlml postavno dovoljenimi represivnimi sredstvi. Eventualno se namerava razglasiti tudi
nagla sodba,
da se preprečijo taka dejanja upora
To je sklenil avstrijski ministrski svet, ki je imel kar hitro časa, ko so se duuajske ulice oblile s krvjo — hitro časa ne le za sestauek, temveč celo za sklep. In od sestanka pa do sklepa ui bilo dolgega obotavljanja : Najostrejša represivna sredstva, eventualno tudi vešala pri sodišču, ki opravi ves proces od obtožbe do ebešenja v 24 urab.
Žaren, avstrijska vlada zna hitro delati! Ali čudno — da je mogla odkriti v sebi to energično sposobnost, so morali popadati po dunajskem tlaku mrtvi in ranjeni. Dunajska revolta se je šele v nedeljo opoldne pričela, v nedeljo večer je bilo že vse sklenjeno, kar se je dalo skleniti. Draginja razsaja v Avstriji že nekoliko let, njeno naraščanje se vidno opazuje; ali zoper to nevarnost ne more priti vlada do nobenega uspešnega sklepa ne pod Bienerthom ue pod Gautschem. In če zahtevajo socialno demokratični poslanci, da se vpričo te nevarnosti skliče državni zbor, tedaj odgovarjajo tisti miuistri, ki se jim mudi z rabljem, da je za parlament se časa dovolj. Do krogelj in smodnika se prihaja v Avstriji kaj hitro; do kruha in meaa je neskončno dolga pot.
Na vse to bo moral misliti zgodovinar, ki bo opisaval krvave nedeljske dogodke poznejšim generacijam. Peresa oficiozuih pisačev so poslušna in znajo zaničljivo pisati o poulični sodrgi, o zakotnem raobu, o izmečku velik* ga meBta. Ali pred sodbo stoletij ne obstane tako pranja zamorca. Zakaj pred učinkom stoji vzrok
in odgovornost za zgodovinska tragedije se ue da konstruirati po paragrafih.
Gotovo je res, da so se Ottakringu udeležili demonstracij in da so ekscedirali elementi, s katerimi nima organizirauo delavstvo nič opraviti. Olo vladni pisači naglašajo to kakor za stavo. Ali to dejstvo ne zmanjšuje odgovornosti družbe, temveč le še bolj kričeče ilustrira njeno krivico. Kajti odkod prihaja, kako nastaja tista „sodrga“, tisti »izmeček", ki se pojavlja kakor povodenj, prihajajoča iz skritih podzemeljskih votlin vselej, kadar začuo družbo zvijati najhujši krči? Saj ta sodrga ni od Boga ustvarjena kakor stenice in podgane za nadlogo dobrim, ljudem, temveč ima enake obraze in enake duše kakor ostalo človeštvo.
Namenjena je od prirode za delo in za uživanje kakor vsi ljudje. Ali družba se je po stavila nad prirodo. Delež, ki je bil namenjen vsem, je razdelila tako, da si je peščica prilastila levji del, da je množicam ostalo malo, nekaterim pa nič. Nič za dušo in nič za telo. Ne izobrazbe in vzgoje za duha, ne kruha za želodec. Razkošno uživajoči na enem koncu, zapuščeni iu zanemarjeni na drugem; presiti in pijani gori, lačni in raztrgani doli. Tako je nastala »sodrga*. Iu kdo se upa, ne da bi ga zapekla vest iu da bi ga stresla groza, trditi: Sodrga je kriva?!
Morala? — Morala prihaja od želodca. Sitemu je lahko moralizirati.
*	*
Ministrski svet je takoj v nedeljo mislil na Izjemno stanje, ki naj bi se razglasilo na Dunaju. Nemara so nekateri gospodje mislili na to že v kočiji, ko so se peljali na sejo. Ali tu je velikanska zmota. Zakaj danes ne gre za to, da se kje razglasi, temveč da se odpravi tisto izjemno stanje, ki ga imamo po vsej Avstriji: Izjemno stanje nezaslišanega pomanjkanja, izjemno stanje lakote in trepeta pred zimo. če vlada še ne razume, da mora biti njenega obotavljanja konec, tedaj goni njena nesposobnost Avstrijo naravnost v katastrofo.
V	nedeljo so bili gospodje ministri gotovo zelo razburjeni. Ali med tem so že labko okopali iu pomirili svoje živce z vsemi tistimi sredstvi, ki jih daie znanost plačujočim mošnjam. In če so mirnejši, bi se morali pametno
*AK81M liOHKIJ:
Mati.
Socialen roman v dveh delib.
V
— Jutri pride! — je pripomnila Vlasovka ogrnivši si ruto okolo pleč.
Vsakokrat, kedar so ji dali kako naročilo, jo je prijela močua želja, da dobro in naglo izvrši svojo nalogo, in na nič drugega ni več mislila kot na svojo nalogo. In sedaj je povesila obrvi iri skrbno vprašala.
— Kako bi ga oblekli?
Vseeno! Ponoči oddide . . .
~ noči bo težje — manj ljudi je na uliean, bolj pazijo, in pa precej neokreten je . . .
Jegor se je hripavo nasmejal.
— Mladi ste še, botrica!
_ Ali te smem obiskati v bolnici ? — je vprašala mati.
Za kašljal je iu pokimal z glavo. Ljudmila «e je a temnimi očmi ozrla na mater in dejala:
— Ali hočete bdeti, pri njem; vrstili se bova ? Da ? Lepo!. .. A sedaj pojdite brt. . ,
Ljubeznivo, ali trdo jo je prijela podpazduho in jo peljala skozi duri, zunaj ji je potiho dejala:
— Ne zamerite, da sem vas peljala ven... vem, da je grobo ... Ali govorjenje mu selo Škoduje ... in jaz upam še veduo da ...
To pojasnilo je zmedlo mater in zamomljala je;
— Ampak prosim vas! Kakšna grobost?... Na svidenje .. .
— Glejte, če ni vohunov! — je tiho dejala ženska. Z rokami si je otrla sence, z ustmi je zatrepetala, obraz se ji je omilil . . .
— Zoam! . . . — je odgovorila mati, ne brez ponosa.
Na vratih je obstala nekaj časa, popravila si ruto in se neopaženo, a ostro ozrla naokolo. Skoro nezmotljivo je že razločevala vohuna od množice Dobro jo poznala preračunano malomarnost v hoji, krčevito neprisiljenost kretenj, utrujenost in dolgočasje na obrazu in za vsemi temi lastnostmi slabo prikrito streljanje nemirnih, ueprijetno ostrih oči.
Tc pot ni opazila znanega obraza io lagodno je šla po cesti, potem si je najela iz-voščka in sh odpeljala na trg. Pri nakupu obleke je barantala s prodajalci in se jezila nad svojega moža-piianca, ki ga mora sko o vsak mesec na novo oblačiti. Ta izmišljotina sicer ni učinkovala na trgovce, a njej sami je bila močno po godu — spotoma se je domislila, da policija ve, da mora Nikolaj menjati svojo obleko in da pošlje svoje zaupnike na trg. Z enako naivnimi opreznostmi se je vrnila na Jegorjevo stanovanje, potem je spremila Nikolaja na kraj mesta. Z Nikolajem sta šla vsak po svoji strani ulice, in materi je bilo) smešno in prijetno videti, kako okorno je stopal Vje-sovščikov, 8 sklonjeno glavo, zapletajoč se z nogami v dolge škrice rdečega plašča, in kako si je popravljal klobuk, ki mu je lezel na nos.
V	samotni ulici ju je srečala Sašenka; mati
in trezno vprašati: Ali bi bilo prišlo do nedeljskih izgredov tudi tedaj, če bi se bila dva dni prej konferenca klubskih načelnikov v državnem zboru nekoliko drugače izvršila.
V petek so socialni demokratje svarili vlado. R&vno socialni demokratje — ne zato, ker si žele revolt, ampak zato ker imajo več stikov z ljudstvom kakor Gautsch in Bienerth in ker bolje poznajo razpoloženje množic. Ali v tistem važnem trenotku, ko so milijoni čakali na poročilo s seje, ni imel baron Gautsch nobene tolažilne besede, ki bi bila mogla dvigniti upanje ljudstva, pač pa je našel izraze za žuganje Tako slabo pozna ljudsko dušo baron Gautseh, ki je vendar že sam doživel veliko ljudsko gibanje in spoznal moralno moč organizirane množice.
V petek so socialni demokratje zahtevali, da se takoj skliče državui zbor. če bi se bilo to zgodilo, bi bilo ljudstvo spoznalo, da so se tisti, ki imajo moč, vendar začeli brigati za njegove krvave potrebe. Sklicanje državnega zbora bi bilo kakor obljuba, da se pričenja — četudi pozno, vendar še ue prepozno — resno delo zoper draginjo. Ako bi bila konferenca sklenila, da se snide državni zbor takoj, bi bilo prebivalstvo videlo, da razume večina resnost položaja in že od tega razumevanja bi bilo vsaj nekaj pričakovati.
Ali dr. Sjlvester je naznanil ob sklepu konference, da skliče zbornico na dati 5. oktobra. Gospod dr. Sylvester gre namreč v jeseni rad malo v toplo Dalmacijo, pa ni hotel izgubiti tega izleta zaradi neumuega zasedanja. Vladi se je mudilo še manj kakor Syl-vestru, meščanske stranke pa niso imele toliko poguma, da bi se bile postavile popolnoma na stran socialnih demokratov.
Noben minister, noben buržoazni poslanec ni razumel, da bo to neodločno zavlačeuje vplivalo na razgrete množice kakor mrzel curek. Morala je priti krvava nedelja, da je odprla zaslepljene oči. Spoznavauje političnih potreb se mora v Avstriji navadno plačevati s krvjo in s Človeškim življenjem.
Vladno in sploh meščansko časopisje je polno navadnih fraz, kako da je policija „mo-rala“ klicati vojaštvo, kako je vojaštvo »moralo- sekati iu streljati, povrh pa še napadov
na socialno demokracijo, češ da je ona zakri vila izgrede. Ali buržoazni časnikarski poročevalci so večinoma nerode. če se že lažejo, bi morali vendar skrbeti zo to, da bi se laži vje-male, ne pa da pobija druga drugo.
Vsa poročila priznavajo, da se je prihod na shod izvršil iz vseh okrajev v popolnem redu. Zborovanje samo je bilo zelo živo in je izražalo silno ogorčenje varane f množice. Kdor se temu Čudi, mn gre prostor samo za pečjo. Trideset socialno demokratičnih poslancev je govorilo na shodu. Slišali so se brupui klici: ,Slava Portugalu !“, »Živela revolucija!', »Angleško bomo govorili!*, »Generalni štrajkl* Na visokem električnem kandelabru je nekdo razobesil rdečo zastavo z napisom »Živela revolucija !“ Na drugem kandelabru se je pokazalo figurina ministra z vrvjo okrog vratu. To so znamenja ogorčenj, pa tudi znamenja srditega dunajskega humorja Tudi Luegerju so pri glasoviti demonstraciji ob njegovi šestdesetletnici kazali vrv, ali vendar s« ga ni nikoli noben delavec dotaknil. Pa tudi nedeljska demonstracija ni postala nasilna brez vnanjega vzioka.
Razburjeno je bilo ljudstvo tudi zaradi tega, ker se je bila po Dunaju raznesla vest, da je vsa vojaška posadka konstruirana.
Nikdar še niso take reči vplivale pomirjevalno. Ko je bil shod končan, je policija takoj razvijala nenavaduo eneržijo in je hotela množicam, odhajajočim z zborovnlišč, predpisavati pota. Tudi to draži. Ali naenkrat se je raz-nesel glas, da se. je iz oken upravnega sodišča streljalo na demonstrante. Vsa poročila zaznamujejo ta glas; nobeno ne pove nič na-tanšnejšega o njem! Na vsak način je bil ta glas kakor olje na žerjavico. Množica je naskočila palačo in tedaj je nastal strašen di-rindaj. Plinski kandelabri, šipe, ograje — vse je občutilo razdraženost množice in ko je policija hotela zagraditi prehod k justični palači, je masa predrla kordon. Tu je bil prvič ranjen eden demonstrantov, in razvili so se hudi boji s policijo, ki je začela z aretacijami.
Naenkrat je prijahal eskadron ulancev. Sprejeli so četo z zsglušnim »fej!“ Med obema muzejema je stal eskadron huzarjev, od Bellarije sta prikorakali dve stotniji pehote. Iz množice so jih pozdravljale s klici: »Ali ste lačni ? Ali ste danes že dobili
se je poslovila od Vjesovščikova in odšla domov.
— A Paša sedi ... in Andrjuša . . .
—	je mislila žalostno.
X.
Nikolaj Ivanovič jo je sprejel z nemirnim vzklikom:
— Veste — Jegorju	je	zelo slabo	.	.	.
prav zelo! V bolnico so	ga	prepeljali	.	.	.
Ljudmila je bila tu iu prosila, da pridete tja . . .
— V bolnico?
Z nervozno kretnjo si je Nikolaj poravnal očala, pomagal ji pri oblačanju jopiča, stisnil ji roko s svojo suho, toplo roko iu dejal s tresočim glasom:
— Da 1 Vzemite še ta zavitek ... Ali ste odpravili Vjesovščikova?
— Vse je‘v redu . .	.
— Tudi jaz pridem	tja	. . . k Jegor-
ju . . .
Od utrujenosti se je materi vrtilo v glavi, in Nikolajev nemir je zbujal v njej slutnjo žalostne drame.
— Naibrž — umira ... — je v ujeni glavi topo razbijala mračna misel.
Dospevši v malo, snažno in svetlo izbo v bolnici je videla, da Jegor sedi na postelji in se na kupu belih blazin prijazno hohoče; to jo je pomirilo. Smeje je obstala na vratih in poslušala, kako je bolnik razlagal zdravuiku :
— Zdrav^enje je — reforma . . .
— Nikar ne stresaj slabih dovtipov Je gor! — je s tenkim glasom vzkliknil zdravnik.
— A jaz sem revolucionar . . . reforme sovražim . . .
Zdravnik je oprezno položil Jegorjevo roko na kolena, vstal, zamišljeno se popraskal po bradi iu otipaval otekline ua bolnikovem obrazu.
Mati je dobro poznala zdravnika, bil je eden bližnjih prijateljev Nikolajevih, imenovali so ga Ivana Daniloviča. Stopila je k Jegorju, a on ji je pokazal jezik. Zdravuik se je obrnil,
— A, Nilovna I ... Na zdravje ... sedite! Kaj imate v rokah?
— Knjige so, menim.
— Citati ne smel — je pripomnil drobni zdravnik.
— Idiota bi rad napravil iz mene I — je potožil Jegor.
— Molči! — je dejal zdravnik.
Kratki, težki vzdihi, vlažno hropeči, so
se iztrgali Jegorju iz prsi, njegovo obličje je bilo pokrito z drobnim potom; počasi je vzdignil težke, neposlušne roke in si z dlanjo otrl čelo. čudno nepremična, otekla lica so pačila njegov širok, dobrovoljen obraz, vse črte so izgiuile pod mrtvaško masko iu le oči, globoko udrte, so gledale jasno, z zaničljivim nasmehom.
— Hej, znanost! Truden sem . . . smem leči? ... — je vprašal.
— Nel — je kratko odgovoril zdravnik.
— No, kedar odideš, bom legel . . .
— Nilovna, ne pustite mul Popravite mn blazine . . .
---------------------- (Dalj«.)
kaj Jesti ?“ . . . Taki klici, ki jih zaznamujejo tudi oficiozna poročila, so pač najjasnejši komentarji I
Ob 11. je bil shod koučan. Do pol 2. je imela policija z vojaštvom opraviti, preden je izpraznila prostor okrog Bellarije.
Do enakih prizorov je prišlo tudi na drugih mestih, med drugim prav v notranjem meBtu, na „Freiungi“, pred vojnim ministrom kjer so huzarje pozdravljali z „elyen klici“ in drugod.
Na petih mestih so socialno demokratični poslanci improvizirali govore in mirili ljudstvo Trije socialistični poslanci, F o r-etner. David in Sever so bili ranjeni. David je bil ranjen na glavi, ko je hotel preprečiti udarec, ki je bil namenjen višjemu komisarju dr. Wagnerju ... To pač najbolje karakterizira infamne trditve buržoaznega, zlasti zalumpanega klerikalnega časopisja, da so »socialno demokratični voditelji prepustili nahujskano množico sami sebi."
*
V	Ottakringu so se popoldne povečale demonstracije in proti večeru je tukaj prišlo do prnT« bitke. V tem okraju, kjer je doma ne le čvrsto organizirano delavstvo, ampak tudi največja revščina, ki ustvarja takozvane »Piil-cherje”, najzanesljivejše čete kržčankkih soci-alcev, v Ottakringu, ki je mesto zase, s posebnimi šegami, s posebnim dialektom, so vesti o dogodkih iz rotovškega okraja, privabile vse tiste elemente na ulice, ki imajo bedo, neza dovoljnost, upornost, ali ne potrebnega socialnega znanja, ki ga posreduje potlačenim samo dobra organizacija. Taki elementi, v katerih je hipoma vse prikipelo, so naskakovali šole, zažigali tramvajske vozove in z vsem, kar jim je prihajalo pod roko, gradili barikade. Tukaj je prišlo do najusodnejšega konflikta. Tukaj je bil poškodovan s palico tudi eden najpopularnejših socialističnih poslancev, Forstner, ko si je prizadeval, da bi pomiril razdraženo množico. Povsem resno je, da to ui bilo socialno demokratično delo.
Do bitke je prišlo blizu Hoferjevega trga v Koppstrasse. Vojaštvo je baje najprej slepo streljalo, potem pa so padli prvi streli brez komande. Na to je zadonel rog, pa ukaz »Feuer” in počila je salva s strašnim učinkom. Štirideset oseb se je valj a 1 o v krvi na tleh. 24 letni delavec Oton Protzenberger pa je bil z bajonetom zaboden v pljuča. Odnesli so ga v Delavski dom, kjer je rešilna družba napravila ambulanco; ali je kmalu nmrl.
Na Thaliastrasse pa je konjeništvo ataki-ralo množico z golimi sabljami. Tukaj so demonstranti napravili več barikad in napeli žice čez ulico. Povrh so izruvali plinske kandelabre in prevrnili droge za električno razsvetljavo, tako da je bil ta del okraja popolnoma v temi.
Vedno nove čete so prihajale v Ottakring, tako da je bil zvečer ves okraj preplavljen z vojaštvom.	,
Rešilna družba je posredovala v 63 slučajih Dobilo je 20 oseb rane s sabljami, 32 je bilo drugače porezanih, 4 obstreljeni, 1 žena zlomljene kosti, 6 oseb se je onesvestilo. Pri postajah rešilne družbe je dobilo pomoč 22 policistov, 4 vojaki, 1 poslanec in 36 drugih civilnih oseb. Razven tega pa cenijo število poškodovanih še na več kakor 150, ki niso iskali pomoči pri rešilni družbi.
*
*	*
In zdaj ?
Prišla bodo še sodišča, odpirali se bodo zapori, rane bodo imele morda še hujše posledice. Ali na glavno vprašanje morata odgovoriti vlada ln parlament. Odgovoriti naglo, zakaj zdaj je menda dovolj tragično dokazano, da se vendar mudi In odgovoriti uspešno, zakaj ljudstvu niso pomagale dosedanje obljube in mu niso pomagale sablje in krogle.
Treba) Je kruha! Gospod baron Gautsch: Kruha! — To je zdaj najpomembnejša beseda. To je preizkušališče vladnega taleuta ...
Zbor nemške socialne demokracije.
Jena, 15. septembra.
Današnji dan je bil posvečen maročan-skemu vprašanju, o katerem je poročal Bebel. Potem je poročal Pfannkuch o majskem praznovanju in končno je bilo še nekoliko debate o volitvi predsednika za strankino načelništvo na mesto rajnega Singerja.
O včerajšnji seji je naknadno še omeniti nekoliko posameznosti iz debate o parlamen-taričnem poročilu. O tej točki je poroča G e c k , ki je podal jako dobro kritiko sedanjega državnega zbora, od katerega ni bilo ričakovati nobenega uspešnega dela v derao-ratično ustavnem zmislu in nobenega boja roti podraževanju živil. Državni zbor ima še ratko zasedanje pred seboj, ki lahko postane prav značilno. Pravice teptajoči blok od skrajne desnice do nacionalnih liberalcev bo hote 6e zadnje trenotke svojega obstanka izrabiti,
da uklene ljudstvo in zlasti delavstvo v verige. Šocialno demokratična frakcija bo stala na straži, In če zadoni koncem novembra klic: ..Državni zbor je mrtev‘, zakličemo mi: »Živio volilni boj! Živio boj proti brezpravnosti ljudstva in proti izkoriščanju, proti vojni hujskanji in lakoti ! Živio boj za socializem in proti rapitalizmu !“
Dr. Sddekum je utemeljeval resolucijo, ki jo predlaga parlamentarna frakcija zaradi draginje. Socialistični poslanci zahtevajo, da se suspendirajo carine na živila, da se od->ro meje za uvoz živine in mesa, da se od->ravi carina za krmo
Juchartova priporoča, da se skličejo ženski shodi ob otvoritvi državuega zbora
Edvard Bernstein zagovarja pred-og, da naj frakeija v državnem zbora pred-aga, da ima vlada dolžnost v slučaju mednarodnih konfliktov sklicati parlament in mu poročati o vseh razpravah z zunanjimi vladami. Medlog ima namen napraviti konee sedanjemu sistemu tajne diplomacije. Ravno z razširjanjem vesti, ki se ne dajo kontrolirati, se uganja najhujša vojna hujskanja.
Bebel je, kakor je že javljeno, poročal o državnozborskih volitvah ter je prvi del svo-. ega referata posvetil
. muročanskemu vprašanju.
O kolonijalnih vprašanjih se je zadnja desetletja razpravljanje v javnosti zelo razširilo. Nemčija je bila do osemdesetih let prosta ko-onij.
Že Marc in Engels sta v komunističnem manifostu opozarjala, da goni potreba po vedno širšem trgu za svoje produkte buržoazijo po vsej zemli.
Civilizacija in krščanstvo sta baje glavna vzroka kolonialne politike. Pri tem je kolonialna politika vseh narodov oškropljena s krvjo. Največje barbarstvo naše kolonialne politike so kazali dogodki prijužnozapadni afričanski vstaji. Ti dogodki ostanejo za vse čase sramotna pega nemške vlade. Stremljenje Francije je šlo naravno od nekdaj za tem. da dobi takorekoč pred nosom ležečo severnoafričansko obalo od Egipta do Maroka v svojo oblast Že Na-poleou I. je skušal osvojiti Egipt. Leta 1831. se je Franciji posrečilo pacificirati (»pomiriti”!) Algir. Šest do sedem tisoč milionov je tekom let žrtvovala v ta namen. Leta 1881. je ustanovila nekakšno pokroviteljstvo nad Tunezijo. Velika prirodua bogastva v Maroku so naganjala francoske kolonialne zanešeujake, da so neprenehoma pikali v ogenj in od leta 1903. ne prihaja Maroko z dnevnega reda.
Nikakor ne ugovarjam, da pripada Maroko deželam, ki so ob pametnem gospodarstvu sposobne velikega razvoja. Ce bi se Maroko kultiviralo s primernimi pravičnimi sredstvi, katerim tedaj ne bi nasprotovali, bi se močno dvignil trgovinski promet in tudi za nemško trgovino bi se brez dvoma dosegle gotove koristi. Socialni demokratje, ki smo sovražni vsej maročanski politiki, kakor se vodi danes, zahtevamo seveda tudi, da se nemška trgovina in nemška industrija lahko razvija v Maroku ob enakih pogojih kakor trgovina in industrija vsake druge države. Saj je vzrok sedanjega konflikta ta, da se očita francoski vladi, da hoče preprečiti stremljenje nemških industrialcev, ki hočejo v Maroku dobiti tla Poizkusi Francije, doseči politično nadvlado v Maroku so potem I. 1909, dovedli do glasovitega cesarskega potovanja vTanger. Maročani so po tedanjih dogodkih morali sklepati, da bi jih bila Nemčija eventualno kot pokroviteljica mo-homedanizma pripravljena varovati tudi z orožjem proti Franciji. Maroku pojde s tem tako kakor Burom z glasovito depešo Krligerja.
Nadaljna posledica je bila algesiraška pogodba, ki pa tudi ni dosegla pomirjenja v Maroku. Dne 9. februarja 1909 je prišlo končno do nove pogodbe med Nemčijo in Francijo, v kateri Nemčija priznava, da ima Francija posebne politične interese v Maroku, nasprotno pa izjavlja Francija, da noče nikakor škodovati nemškim gospodarskim podjetjem. Ta pogodba je bila v državnem zboru sprejeta z velikim veseljem in je bila res zelo ugodna — za Francijo. Svoje politične interese je lahko razširila do pokroviteljstva kakor v Tuueziji. Posledica je bila pohod Francozov v Fez za varstvo baje ogroženega sultana To je izzvalo živahne proteste v Španiji, pa tudi na Nemškem med vsenemci.
Dne 1. julija se je nenadoma pojavila nemška križarka pred Agadirom. Ce se gonijo reči tam do skrajnosti, mora neizogibno priti do svetovne vojne. Objekt, ki bi tam za nas prišel v poštev, pa ni niti izdaleč vreden take žrtve. V tako nesrečno, naravnost blazno politiko, kakršno zahtevajo vsenemci, se ne moremo spuščati na noben način. Saj so vsenemci zastopali stališče, da bo odposlanstvo »Panterja”, če se Francija ne pobota z Nemčijo zaradi razdelitve Maroka, imelo enake posledice kakor svoječasno emška depeša (ki je povzročila nemško francosko vojno). Tudi gosp. Bassermann je imel govor, s katerim je v nasprotju s svojim prejšnjim stališčem naglašal, da Nemčija ne more več zaostajati v Maroku ter je zahteval kompenzacije (odškodnine) v Maroku samem. Pojasnilo te jako čutne izpre-
membe je prineslo brunšviško deželno glasilo, u je javilo, da se je pol stotiue urednikov in »olitikov, med njimi najbrže tudi Bassermann, zbralo v Berlinu ter izjavilo, da so pripravljeni podpirati vsenemške načrte gospoda Kiderien-W&chterja v Maroku, tudi če bi se iz tega imela izteči svetovna vojna.
(Dalje jutri.)
NOVICE.
* Grof Khnen IIederrary je prišel včeraj na Dunaj. Poročati je imel cesarju, kako je na Ogrskem, kjer hudobna opozicija še ved-jo ne pripušča, da bi prišla brambna pred-oga pod streho Dobrosrčen kakor že je, seje pa grof Khuen tudi namenil, da spregovori z laronora Gautschera o mesnem vprašanju. 0-grški ministrski predsednik se je pripeljal ravno o pravem času na Dunaj, če hoče res pospešiti rešitev tega vprašanja. Vozeč se po dunajskih ulicah lahko opaža pomnoženo policijo, infanterijske in kavalerijske patrulje in ker ne more misliti, da se severno ogrski manevri nadaljujejo na Dunaju, bo morda vprašal, za-raj vidi toliko sabelj in bajonetov. Pa mu odgovore: Zaradi draginje. V notranjem mestu, kjer ima opravkov, vidi pobite šipe, demolira-ne ograje — pojasnijo mu lahko, da je tako zaradi draginje. Ce ga kaj mika predmestno življenje, je včeraj v Ottakringu lahko še našel iztrgane kandelabre, razdejan tlak, morda tudi še kakšne krvave pege po ulicah in stenah. Ves okraj pa izpremenjen v vojaški tabor. In tudi tukaj je komentar: Zaradi draginje. Ker si ne more domišljati, da je vse to nalašč naročeno za njegov prihod in ker revolte v Avstriji še ne morejo imeti te posledice, da bi mkiicali Khuena kot „pacifikatorja“ na Dunaj cakor pred blizu tridesetimi leti na Hrvaško,
)i imel madjarski gospod grof priliko, da bi se nekoliko zamislil v resnejšo plat draginje in njene neoficielne posledice. Baron Gautsch se pogaja z njim. Ali zgodilo bi se lahko, da pride kdo, ki ima o tajnih pogodbah drugačno mnenje kakor naš ljubeznivi Gautsch. In tudi na Ogrskem ni garantirano ministrskim predsednikom, da umirajo v aktivni službi. Grof Khuen je prišel na Dunaj v času, ki je res zelo pripraven za razmišljanje.
* Najditelj »Mouc Lize”. Iskanje tatu „Mone Lize”, oziroma nagrada, ki je razpisana, daje sedaj raznim podjetnim navihancem priliko, da jo izrabljajo v svoje posebne namene. Tako je pred kratkim dobilo ravnateljstvo v Luvru iz Breslave pismo, v katerem neznan človek naznanja, da je govoril na brea-lavskem kolodvorn s človekom, ki se mu je nazaduje predstavil za trgovca starin in mu obetal 1000 mark nagrade, če bi mu hotel pomagati pri prodaji neke lepe slike. Po opisih Mone Lize smatra pisec, da gre za ukradeni izvirnik slike. S trgovcem sta se končno dogovorila za zopetni sestanek na kolodvoru. Ravnateljstvo je o tem obvestilo pariško policijo. Ta pa je poslala kriminalnega uraduika v Berlin. Berlinska policija pa je dognala, da je pisal to pismo že večkrat predkaznovani zlikovec, katerega pa je takoj uljudno povabila v Berlin na sestanek. Zlikovec je spoznal položaj ter pisal iz Breslave muzejskemu ravnateljstvu, da ga ne veseli priti v Berlin na sestanek, če mu ne pošlje denaria.
* Velika stavbena katastrofa. V berlinski tovarni splošne električne družbe se je
V	soboto dopoldne dogodila velika katastrofa, pri kateri so bile ubite tri osebe (l inženir, 1 monter in 1 delavec), tri težko in tri lahko ranjene. Porušil se je tovarniški dimnik, v katerem so se nabrali plini, ki so eksplodirali.
* Italijanski pomorski manevri. Tekom manevriranja italijanske mornarice v zalivu Arauci Marina (Sardinija) je zadel ob morske čeri rušilec torpedov »Pontiere” pri rtu Cerasu ter obtičal. Položaj »Pontiera” je zelo opasen.
* Požar v Toplicah Rjrmanor. V petek je izbruhnil velik požar v galiških toplicah Rymanov. Pogorela so vsa kopališča, sedem zdravilišč in več vil. Na podvečer so ogenj so ogenj omejili. Goreti pa so začeli tudi bližnji gozdovi.
* Železniška nesreča. Pri postaji Puers (blizu mesta Malines) v Belgiji je bilo v soboto vsled karambola dveh vlakov dvajset oseb poškodovanih.
* Velika avtomobilska nesreča. V 8yrakusi v državi Novi Jork je bila v soboto velika avtomobilska	dirka. Pri tem	se	je zaletel neki avtomobil	v gručo ljudi.	6 oseb	je
mrtvih, 14 pa ranjenih.
Ljubljana in Kranjsko.
—	Nedelja dne 24 t. m. obeta postati ljubljanskim in okoliškim sodrugom znamenit praznik. Pohite k	nam sodrugi	iz	Trsta	io
okolice v velikem	številu. Samo	iz	Trsta	je
doslej prijavljenih okoli 600 izletnikov. Veliko se jih pridruži iz Nabrežine in Sv. Križa. Ljubljanski in okoliški sodrugi jim moramo prirediti veličasten sprejem in zabavno veselico. Kdor izmed sodrugov in sodruginj še hoče pripomoči tega dne bodisi pri tem ali onem
delu. naj se prijavi osrednjemu odboru ali pa udeleži v sredo seje osrednjega odbora
— Komični dokazi za znanstvenost" se včasi pojavljajo v polemikah naših učenjakov, ki se večinoma bolj pečajo z osebnostmi nego s stvarnostmi. Nekateri ljudje so tako strastno zaljubljeni v slavo, da ne morejo spati, izgube apetit in se mora človek čuditi, cako morejo sploh živeti, dokler jim ni javno in slovesno ovit lovorjev venec okrog čela in že živim obljubljen posmrtni spomenik in prostor v Panteonu. Med temi bolestno slavoželj-nimi možmi je tudi profesor Glaser, ki se že eta in leta trudi, da bi razširil svojo glorijo in prisilil ves uarod, da naj prisega na njegovo josebno znamenitost. Ce ne bi imel profesor jlaser te bolezni, bi bilo tudi zanj veliko boje, ker bi bilo t^daj lože objektivno presojati njegovo delo in bi se mu rajši priznale tiste seveda negorostasne zasluge, ki jih ima in ki jih hoče po sili potencirati. To njegovo bo-estno pehanje za slavo ga pa vodi tako daleč, da postaja včasi skrajno neokusen in napravlja iz sebe komično figuro. Veliko neprostovoljnega lumorja je bilo svojčas v njegovem dokazovanju, da je on, ki seka verze kakor cestar kamenje, edini Slovenec, poklican da prevaja Shakespearja. Ali na vrhunec tiste profesorske comike, iz katere zajemajo humoristični listi svoje tipe, je splezal v nekem feljtonu v so-lotuem »Slovenskem Narodu”, kjer debatira o Grafenauerjev! in svoji slovstveni zgodovini, pa navaja kot najkrepkejši argument za svoj po-dic to zabavno reminiscenco:
»Ce se k ugodnim mojim uspehom v nemškem jeziku pridene še dejstvo, da sem iaz kot dijak bil vselej odličnjak in dokler so bile vzporednice tistega razreda, v katerem sem bit učenec, tudi prvak, je popolnoma izključeno in nenaravno, da bi se mi bila ponesrečila moja »Zgodovina slovanskega slovstva . . ."
To je dokazi Tu človek obstrmi, pa se vprašuje, ali je to res napisal zrel mož sam o sebi. ali pa mu je kak hudobnež v uredništvo, v tiskarni ali bogvekje vrinil to odlično storijo, da bi imeli ljudje kaj več za smeh. Čakamo, da bo profesor Glaser ogorčeno — zakaj dr. Glaser je rad ogorčen — dementiral avtorstvo teh zlobnih stavkov.
— Osrednji odbor »Vzajemnosti” ima zadnjo sejo pred izletom tržaških sodrugov v sredo zvečer ob 8. v pisarni železničarske podružnicena Resljevi cesti št. 22.
— Ženski Teseličnl odsek za nedeljsko veselico se vabi na sejo osrednjega odbora »Vzajemnosti” v sredo zvečer ob 8.
— Reditelji za nedeljski sprejem tržaških gostov se zbero na posvetovanje v 6redo zvečer in se udeleže seje »Vzajemnosti”, ki bo istočasno pri Petriču.
— Podružnični odbori »Vzajemnosti” n j se udeleže seje osrednjega odbora v sredo zvečer ob 8. pri Petriču.
  Pevski spored na nedeljski veselici
je za ljubljanski pevski zbor sledeči:	1. A.
F o e r s t o r : »Gorenjci”; zbor iz opere »Gorenjski slavček”. 2. S c h e u : »Vzbujenje duhov”. 3. F. J u v a n e c : »Pastir”; zbor s samospevi za tenor in bariton. 4. F. Mar-Šik: »Delo”. 5. J. Aljž; »Na bregu”. 6.
»Hajd socialisti!” 7. Z. Prelovec: »Jaz bi rad rdečih rož”. 8. Dr.A Schvvab: »Oj dekle, kaj s’ tak’ žalostno”. 9. ***: Delavska himna. — Spored tržaških zborov objavimo pravočasno.
— Pevski zbor »Vzajemnosti” ima, kakor smo že javili, ta teden vsak večer vajo iu je treba, da prihajajo redno vsi člani. Zakaj do nedelje je treba, da se vse spopolni za dostojen nastop pri sprejemu tržaških gostov in na popoldanski ljudski veselici. Zbor pričakuje torej točnost od vseh svojih članov.
— Ljubljanica bo tekla nazaj. Dela v Gruberjevem prekopu se naglo nadaljujejo. Sedaj so se začele pa predpriprave za poglobijo-nje Ljubljanice. Plavajoči bager že komaj čaka, kdaj bode začel stegovati svoj dolgi rilec v vodo. Pred Prulami je že navoženega lesa za zatvornico pred GradašČico. Tudi provizorična pisarna (baraka) že stoji. Istotako je za zatvornico mnogo lesa na Krakovskem nasipu. Zatvornico so že začeli graditi na desnem bregu Ljubljanice in ko bo končana, bo Ljubljanica tekla od izliva Gradaščice nazaj, potem pa po pogloblenem Grubarjevem prekopu.
— Iz Spodnje Slške. Narodno-napredna stranka v Sp. Šiški, ali po domače omizje pri Ančniku, dela zase veliko reklamo. Reklamo pa tudi prav krvavo potrebuje, ker se v Šiški živa duša za to mogočno stranko ne meni, ie-imši natakarico pri Ančniku. Ti gospodje od Ančnika so svoj čas hoteli splezati po delavskih hrbtih na konja, ker pa delavski hrbti niso prikrojeni za njih osebne željice in potre-bice, odtod hndovanje in togotica. Ker šišensko delavstvo in prebivalstvo sploh ne mara nad seboj kuratorjev od Ančnika, zato stresajo ti gospodje svojo sumljivo jezico nad delavstvom in nad njegovo stranko. Jeza slepi človeka, v tej slepi jezi so snoči kar tebi nič meni nič izmaknili našim kandidatom slovensko narodnost. Bres” vprašanja so naredili iz preprostih delavskih ljudi bogatine in graščake. Da, da, kaj vse se omizju pri Anžoku lahko pri-
peti,* če smatra kisle oštarijske dovtipe za ob-j činsko politiko.
— Volllcl T Sp Sliki, pozor! V vseh volilnih zadevah daje pojasnila do volitve volilni odbor vsak »lan od 6. do 8 zvečer v hiši konsumnega društva).
— Umrli so v Ljubljani: Fran Roger, tiskarniškega vodje sin, 8 let«. — Rudolf Justin, rejenec, 7 mesecev. — Viktor Zupančič, rejenee, 2 meseca. — Katarina Mrzlikar, zasebnica, 32 let. Bernardina Kastelic, kurjačeva hči, 7 mesecev.
— Podborit. V nedeljo smo imeli dra-ginjski shod, na katerem sta poročala sodrug Petrič in sodr. dr T o m Š i 6 iz Ljubljane. Bilo nas je sicer malo zbranih, ker nasprotniki z vsemi sredstvi delajo proti nam in zavirajo naš napredek, vendar pa se morajo prej-alislej ljudem odpreti oči, da bodo spoznali svoje sovražnike. Izobraževalno delo soc. demokratičnih govornikov bo gotovo rodilo sad in zdramilo nezavedneže.
Elektroklnematograf .Ideal". Danes Inomost. (Lep naravni posnetek.) Pozabljivi gospod. (Jako komično). Hetman Nikolajev. {Senzacijonalna ruska drama v barvah). Lotice jadrnica. (Jako komična), Miss Eta. (Variete Slačenje na trapecu. V barvah) Moric bogati ■stric, (Velekomično. igra Prince). Dodatek k večernemu sporedu. Poredni otroci. (Lepa drama). Od nedelje 24. sept. naprej bodo nedeljske predstave ob 7., 8. in 9. V petek velik večer smeha. V soboto 23.. nedeljo 24. in pondeljek 25. t. m. samo na večernem sporedu: Putifarjeva žena. (Jako zanimiva drama. Dolgost filma 450 m.)
— Ib Idrije. V sredo 20. sept. Ob 6 ■zvečer bo seja obč. odbora v mestni dvorani. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnje seje; 2. Prošnje idrijskih visokošolcev za podporo v I- 1911/13; 3. Prošnje ubogih za podpore; 4. Pritožba bivšega župana Šepetavca v Idriji ▼ zadevi plačila stroškov p«r K 8193‘62 za kišo št. 509; 5. Ponudbba Mateja Moravca v Idriji št 433 za nakup stavbišča za zgradbo mestne klavnice. 6. Slučajuosti.
— Porofiilo o Idrijskem shoda, kije bil v nedeljo, objavimo jutri.
— Klerikalna blamaža. (Dopis iz Javornika^. V nedeljo 10. sept. smo imeli pri nas v gostilni pri Hkavcu draginjski shod na katerem je poročal sodr. Vek. Mrak iz Zagorja. Shoda se je udeležilo jako veliko število delavcev in kmetov pa tudi gospod — župnik Košir s Koroške Bele s kaplanom. Govornik je neusmiljeno bičal hiuavsko vlogo, ki jo igrajo klerikalci v draginjskem vprašanju, zlasti glede uvoza argentinskega mesa. Zborovalci so z velikim zanimanjem sledili izvajanjem govornika Mraka in tudi g. župniku 60 očividno šle govornikove besede k srcu. Gosp. tupnik je bil toli prijazen, da se je oglasil za besedo in se nesmrtno blamiral. V veliko zabavo zborovalcev je klatil take bedastoče, da je bilo celo kaplana sram. Tako je pripovedo val> da je v tržaškem pristanu zasidrana velika ladja, polna argentinskega mesa, ki ga nihče noče kupiti, češ da še tržaški socialni demo-kratje ne marajo za argentinsko meso. Revež ki je na shodu s takim zaničevanjem govoril o argentinskem mesu — puranovo je seveda boljše — ni niti vedel, da se argentinsko meso brez vladnega dovoljenja sploh ne sme izkrcati. Dalje je mož na tem shodu menda prvič slišal, da je socialna demokracija revolucionarna stranka. Tozadevne besede s. Mraka je pograbil s tako slastjo, kakor da bi najmauj Ameriko odkril. Da se je g. župnik v svoji „repliki“ posluževal tudi starega klerikalnega švindla o protikartelnem zakonu, to se samo po sebi razume. Sodr. Mraku pač ni bilo težko razkrinkati ves podli humbug, ki ga uganjajo klerikalci v tem vprašanju. Saj ravno klerikalci s svojo politiko dajejo največjo potuho karteli-ranim oderuhom vseh strok. Zanimivo je, da je mož zatajil celo krščansko-socialne delavske organizacije in v vidni zadregi je bil, ko ga je sodr. Mrak spomnil na stavkokazno .Jugovlo-vansko strokovno zvezo". Kakor se vidi, bo morala ta poslednja na vsak način nastaviti boljšega agitatorja ... Ko se je župnik Košir povzpel do hudobne trditve, da so socialni de-“okratje glede socialnega zavarovanja morali vsled voliluih kompromisov delati po navodilu friedmana, je sodr. Mrak pred vsem občinstvom kouštatiral, da je župnik Košir čisto navadno lagal in obrekoval. To je moža tako zadelo, da je ves potrt zapustil zborovalm lokal. Splošen smeh in krohot zborovalcev pa ga je poučil, da je laž slabo politično orožje. ~ O občinskih voliivah je govoril sodr. Slesinger, ki je povdarjal potrebo delavskega zastopstva v občinskem za-stopu Koroške Bele. Vsak delavec-volilec naj stori svojo dolžnost in pripomore k temu, da pride tudi v tej občini ljudska volja do veljave I	'*
Štajersko.
—	Zopet artomobll! Posestnikov sin Matija IrmanČnik is Arpolj pri Gor. Gradu se je peljal z vozom proti Riži. Na vozu sta sedeli še dve drugi osebi. Ko je prišel mimo neke gostilne, jim je pridrdral v besnem diru
nasproti — avtomobil. Kljub pravočasnemu opominu je avtomobil začel še hitreje vor.iti. Konj se je splašil, prevrnil voz in IrmanČnik je tako nesrečno padel pod voz, da je zadobil hude, težke telesne poškodbe. Njegova družabnika sta se samo prestrašila in sta odnesla zdravo kožo Šoferja so ovadili.
— Požar ob itajersko-hrvaikl meji. Iz Ormoža poročajo o velikem požarju, ki je v četrtek izbruhuil v Virju ob štajersko-hrvnški meji. Pogorela je skoro vsa vas, ki šteje 34 hiš. Zgorelo je mnogo živine; ožgani prašiči so kar begali po vasi. Zaradi pomanjkanja vode je bilo gašenje zelo otežkočeno. Na pogorišče je prihitela tudi hrvaška požarna hramba iz Vinice. Zažgali so otroci, ki so v bližini nekega kozolca pekli koruzo.
— Ne Igrujte se z orojem. Iz Konjic poročajo:	16 leten vinogradnikov sin Maks Pavlič iz Skale se je igral z nabasano puško; puška se je sprožila in smrtno-nevarno ranila njegovega sedemletnega brata Mihaela. Neprevidnega fanta so ovadili sodišču.
— SeuKHdJonaloa aretacija v Gradca.
V	pisarni bančne družbe Gyr-Guyer & dr. je v soboto napravila policija hišno preiskavo in nato takoj aretirala družabnika banke Hermana Sukbacha ter ga izročila deželnemu sodišču. Družabnik Gyr-Gnyer in prokurist Scbvvarz sta pobegnila, vendar so poslednjega že zalotili. Banka se je zlasti pečala z nakupom ameri-kanskih rudniških akcij ter oškodovala različne osebe za 100 000 kron, med njimi tudi stolnega dekana dr. Millerja.
— Čuden dnhovnlk. Iz Sv. Barbare v ptujskem okraju poročajo; M*-d tukajšujim, večinoma klerikalnim prebivalstvom ,je velikanska razburjenost zaradi župnika Mihaliča. Ta mož je živel v najlepši slogi s gostilničarjem Mejhenom, ki je bil tudi klerikalnega mišljenja. Vsled tega se zdi ljudstvu župnikovo ravnanje še bolj nerazumljivo Dne 3. t. m. je omenjenega gostilničarja zadela kap. Poklicali so takoj župnika, a ko je prišel, je bil gostilničar že mrtev. Na to se je polastila duhovnika silna, čisto nerazumljiva jeza. Pr stopil je z zakramentom v eni roki k mrliču, drugo pa je dvignil in zaklical: .Ta človek je umrl, kakor je živel in ni vreden, da bi dobil sveto obhajilo". Ko se je vračal v farovž, je spotoma blagoslavljal poklekajoče ljudi, pri tem pa je psoval mrliča z neverjetnimi besedami. Udre-kel je tudi cerkveni pogreb, a ko je pojemala potrpežljivost ljudstva, je dejal, da bo vprašal škofijski ordinariat. Potem je odrekel zvonenje in dejal, da bo mrliča blagoslovil na pokopa lišču, če mu prineso zadnji spovedni listek od velike- noči. Ko so to storili, je dovolil zvonenje. Kljub vsem 'prošnjam pa ni hotel priti v hišo blagoslovit mrliča tudi ni šel s pogrebom, ampak je prišel le na pokopališče. Ta dogodek dokazuje menda nekaj druzega, kakor vsakdanjo trditev klerikalcev, da so socialni demokratje tisti, ki jemljejo ljudstvu vero.
— Ponesrečil se je 12. t. m. pri trebljenju in poglobljevanju studenca delavec vulgo Jakopin pri posestniku Alojziiu Majcenu na Koračkem vrhu. Hotel se je po opoldanskem odmoru prvi peljati v studenec. Komaj je vstopil v pripravljeno posodo in so ga hoteli spustiti počasi v studenec, ko se nenadoma pretrga vrv iu mož je padel v nad 20 m globoki studenec. Privlekli so ga iz studenca še živega in toliko pri zavesti, da je napravil oporoko ter se še dal prevideti. Nato je kmalu umrl. Polomil si je vse ude in rebra.
— Senzaclonelno priznanje. Nedavno je .Zarja" omenila zanimivo priznauje kaznjenca jetnišnice v Karlavi pri LjubnU, kateri postaja od dne do dne zmedenejši in katerega sjapušča spomin. Kaznjenec Sebastijan Besser po imenu, je priznal, da je pred več leti skupno z nekim drugim tovarišem, katerega imena pa noče izdati, umoril kmeta blizu Zelt-wega na Gorenjem Štajerskem. Besser je pred 36 leti pozno v noč prosil preuočišča pri kmetu, ki mu je pa prošnjo odbil, nakar sta s tovarišem odšla dalje. Kmalu pa sta se vrnila in sklenila kmeta za njegovo trdovratnost kaznovati. Zvabila sta ga it hiše, ga ubila in oropala. Vodstvo kazuilnice je spočetka smatralo njegovo izpoved za prazno fantazijo. Vendar so o stvari poizvedovali. Pretečeni petek pa je dalo celovško deželno sodišče zapreti 71 letnega Leopolda Reicheggerja, ker je na sumu, da je soudeleženec onega roparskega umora pri Zeltvvegu. Reichegger je bil že leta 1875. obsojen v dosmrtno ječo zaradi umora, a 1908. od cesarja pomiloščen. Sedaj je stanoval v Judenburgu in so ga oddali ondotnemu okrajnemu sodišču.
Fait pred celjsko poroto.
Včeraj smo že na kratko poročali o izidu porotne razprave zoper paznika Jožefa Paita iz Trbovelj, ki je bil obtožen, da je iz ljubosumnosti umoril svojo ljubico Miciko Ni* kovo, prodajalko v trboveljskem konzumu. Danes pošiljamo obširnejše poročilo o sodni obravnavi, ki se je vršila 14. t. m. pred celjsko poroto.
Sodišču je predsedoval deželnosodni svetnik dr. Hočevar, obtoženca je zagovarjal dr. HrašoTec. Obtoženi Fait je rojen leta 1884. v
Niršanu na češkem. Lani je dospel v Trbovlje, kjer se je seznanil z Miciko Nikovo. 8. januarja sta v sobi pri Gorimšku v navzočnosti prodajalca Holeška obhajala zaroko; obljubila sta si, da se 19. marca poročita in pri tej priliki je Fait izročil svoji izvoljenki znročni prstau. Ker je bolehala na živcih, je kmalu potem odšla na počitnice k svojim staršem v Kočevje. V Kočevju jo je Fait dvakrat obiskal in starši so ga obakrat prav prijazno sprejeli. Ko se je vrnila nazaj v Trbovlje, je bila od dne do dne bolj nezadovoljna in čemerna.
Nekega dne je dejal Faitu njegov tovariš Jožef Franc, da je šla njegova zaroka že po vodi in da je Micika zanj izgubljena. Tudi gospa Rozalija Rancinger ga je vprašala, če nič ne ve, kaj se godi. Ko je prišel z njo skupaj, mu je Nikova rekla, da je z liubeznijo pri kraju, Fait jo je pregovarjal in kleče prosil, naj mu ostane zvesta. (Začel je jokati.) Ona je odgovorila; „častno besedo sem dala danes nekemu gospodu, da bom ob 11. pri njem. četudi bi se vzela, bi te ne imela rada in bi te vedno goljufala.* Po teh besedah je odšla. Fait je na to zbolel za mrzlico. Ko sta se zopet zbogala, sta sedela nekoč skupaj v sobi. Kar potrka nekdo na vrata; Nikova je odšla in je dolgo ni bilo nazaj. Ko se je vrnila, jo je vprašal, kje je bila, pa mu je rekla, da se je zamudila pri zdravniku. Faita je njen odgovor zelo potrl. Zdravnik dr. Huppert ji je pogosto pošiljal pisma. Nekoč je obiskala zdravnika in ko se je vrnila, mu je pravila, da jo je zdravnik nagovarjal: .ljubček", .srček", .kako bi rad videl tvojo belo srajčieo." Vse to je zbudilo v njem veliko ljubosumnost. Eokrat zvečer je šla z Huppertom in inženirjem Cer-venkom k slaščičarju ter ji je kupil bombonov in drugjh sladkarij. Huppert jo je nagovarial, naj zapusti službo in naj gre ž njim na Dunaj. Usoduega dne je pil pri Zaku in pri Lesjaku vino. Ko je prišel opoldan domov, mu je prinesla Jesihova gospa kosilo, a on se ga ni pritaknil; naslonil se je na mizo in zadremal Prišla je Mici k njemu v sobo in sta se začela prepirati, nakar je odšla vun; prihitela nazaj iu mu vrgla uhane pred noge. Fait jih je hotel pohoditi, kar mu ona ni pustila in je zavpila: »Ustreli me raje!“ V zmedenosti je pograbil — sam ne ve kako — za samokres; ona je upila: .Le poči, le poči 1“ Nič ne ve. kako je prišel na prosto, ali skozi vrata ali skozi okno, iu zašel v Bevško, kjer so ga potem orožniki prijeli. Da je Mici mrtva, je zvedel prvikrat v Laškem zaslišan.
Oče umorjene Micike Nikove kot priča za-slišao, izpove: da mu je Fait zelo ugajal: ker je videl, da se imata zelo rada, jima je obljubil mobilije. Naročila sta si jih sama. Pogrebne stroške sem plačal vse sam. Predsednik je vprašal Paita, če je to res kar je izgovorila priča. Fait je potrdil resnico iu končuo obljubil povrniti očetu vse stroške, katere je imel po Miciki.
Marjeta Nik mati Micike pripoveduje, da je meseca januarja vprašala Miciko, zakaj ee takoj ne poročita s Faitom, nakar ji je odgovorila, da ni zdrava iu da je Fait preveč ljubosumen; zato ga ne more pustiti, ker bi to stalo enemu ali drugemu življeujo. Mici je bila živahna, vesela, a zelo skromna deklica.
Priča Ivan Nik, brat Micike pove, da je vedel že meseca januarja, da ima sestra s Faitom ljubezenske razmere ter da se poročita meseca maja. 26. maja sem bil v Trbovljah. Izvedel sem, da jo zasleduje dr. Huppert. Posvaril sem jo rekoč, da iz tega ne bo nič. Ona je proti meni zdravnika odklonila, on ji je pa bil zelo udan Ker je napravil Fait, katerega že od preje poznam, name dober utis iu ker sem videl, da jo ima zelo rad, sem mu svetoval, naj bo strožji z njo.
(Konec prih.)
Koroško.
— Strela Je udarila minulo nedeljo v skedenj posestnika Primoža Šlifuika v Mali vasi in ga užgala. Skedenj polu žita in drugih pridelkov je popolnoma pogorel. Škoda za veliko presega zavarovalnino.
— Obesil se Je v Gori nad Kobrco dninar Kajetan Škof na neko drevo na polju svojega delodajalca posestnika B. Tratuika v Kobrci.
Trst.
— Izlet t Ljubljano se vrši ob vsakem vremenu v nedeljo dne 24. t, m. Vozni listki se dobivajo 1) v Trstu pri sodrugu Vavpotiču v .Delavskem Domu“ ; 2) v Sv. Križu pri sodr. Josipu S e d m a k n in 3) v Nabrežini pri sodr. F r a n • d o 1 i č u.
— Shod Južnih železničarjev. Trst, 19. septembra. SnoČi je bil v „Del. Demu“ shod južnih železničarjev. Shodu je predsedoval sodr. Skobi, govorili pa so sodrugi : Kopač, Jalk, Pečnik in B a h u n. K zaključni besedi se je oglasil sodr. Kopač kot referent shoda. To pot je vlada poslala drugega komisaria, ki je s svojo treznostjo omo gočil mirno in dostojno zborovanje, dasi je bilo razburjenje med zborovalei prav tako, če
ne še bolj vroče kot zadnjič. Sprejela se je soglasno resolucija o lokalnih zahtevah železničarjev Izvajanja govornikov priobčimo v pr:-hodnji številki.
— Kam jadramo? Iz tržaških učitelj-skih krogov smo prejeli: Ono slovensko učiteljstvo tržaškega ozemljaa, ki sili pod komando gospodom okolu .Edinosti" in ki drvi za njimi čez drn in strm, naj ne prezre članka o sprejemu tržaškega škofa v Sežani, priobčenega v .Edinosti" dne 15. t. m. Človek bi res mislil, da Čita .Cvetje iz vertov bv Frančiška*. Za sedaj brez druzega komentarja. K stvari se še povrnemo.
— Zborovanje strankinih prlstaSer se vrši v petek dne 21. t m. ob 9, zvečer v .Delavskem domu", ulica Boschetto štev. 5. Sodrugi so vabljeni k obilni udeležbi.
Shod železničarjev v Trstu.
(Konec.)
Sodrug Kopač nadaljuje:
Pošepetali bomo železniškemu ministru na uho: Odločilna ura bije! Za nas je odločilni čas v oktobru, ko je promet najvežji in ko vsi prizadeti najbolj spoznavajo in čutijo potrebo in važnost železničarjev. Biti moramo pripravljeni in paziti na bodočnost. Storiti je treba še to, kar je neobhodno potrebno, da bo vse pripravljeno za boj Kajti slabo bi bilo, če bi vojna morala izbruhniti in bi nas našla nepripravljene. Ako se boste dobro pripravili na dan, ko pride z Dunaja odgovor, bo ležala vlada tako, kakor si je postlala. (Komisar zopet sega govorniku v besedo).
Prijatelji! Pripravite se! Puško ob nogi in čakajte pozival" (Dolgo odobravanje bravo-klici).
Za besedo se je potem oglasil sodr.
Regent
ki je izvajal:
.Razmere ž°lezničarjev so enake razmeram vsega delavstva. Vsi trpe. Zato se čudim, kako se je mogoče čuditi in postajati nervozen, (komisar postaja zopet nemiren) ako se ob današnji brtdi delavstvo na shodu nekaj čez navadno mero razburi. Železničarji se pripravljate ua gibanje. Vložili bote zahteve, po katerih naj se zboljša vaš položaj. Stvar se mi zdi naravna. Ako se nam noče dati cenenih živil in stauo-vanj, naj že nam da zadostna plača, da bomo lahko draga živila in stanovanja plačevali. Iz visokih krogov nam dopovedujejo, da bi odprtje mej in uvoz argentinskega mesa ne odpravil današnje splošne bede. Pa recimo, da jim — verjamemo. Pravijo, da je treba za odpravo bede pospešiti domačo živinorejo iu poljedelstvo, čudno je le, da govore to tisti, ki so dosedaj imeli v rokah vajete drž«ve iu ki do danes niso v tem oziru storili ničesar. Kje so bili doslej? Dokler je bil na krmilu Bienerth, se je odrekalo argentinsko meso iz zdravstveuih ozirov. Vladi je bilo na srcu .zdravje", ne pa življenje ljudstva. Ampak oficirji vojne mornarice so smeli jesti argeutinsko meso. Danes pa se nam argeutinsko meso ne odreka iz zdravstvenih ozirov, ampak v imenu tiste protizakonite pogodbe, ki jo je Biener-tbova vlada za hrbtom parlamenta in ljudske volje sklenila z Ogrsko. Začelo se je delati tako, da bi nam smeli ogrski magnati diktirati, kaj in koliko smemo jesti. In med tem. ko se je vršilo pričkanje o zakonitosti te tajne pogodbe z Ogrsko in ko so se v Budimpešti vršila pogajanja za uvoz argentinskega mesa, je dra-ginja preko vlade širila mizerijo med ljudstvom. Predvčerajšnjim se je zopet podražil sladkor za osem vinarjev. Kmalu morda ne bomo smeli več jesti niti nepriljubljene polente 1
Iz vsega vprašanja o boju zoper draginjo delavstvo lahko spozna, da nima iskati nikjer prijateljev kakor le v svojih vrstah, v svojih lastnih organizacijah. Zoper odpravo draginje je imelo delavstvo na svoji strani le socialistične poslance. Tem lahko zaupamo, drugim gotovo ne, ker so bili skoro vsi proti nam. Iz vsega pa spozna delavstvo, da današnje države niso nič druzega kakor kapitalistične organizacije, ki imijo namen izsesavati ljudstvu kri in mozeg. Mi si gotovo ne želimo revolte. Naša kri je predragocena. Ampak delavska kri je bila še vedno rodovitna. Mirnim potom hočemo doseči uspehe. Ampak če bomo prisiljeni poseči po drugačnih sredstvih, bo nosila za posledice odgovornost vlada in tisti, ki nas silijo v bedo.
Vi, sodrugi železničarji, se pripravljate za boj za nsjsvetejšo svojo pravico, za pravico do življenja. Bodite složni in pogumni v boju in zmaga bo na Vaši strani. Ako pa ne bo zadoščal Vaš protest, ako ne bodo Vaše vrste zadostne, bo stopila na plan armada onih Vaših sotrpinov, ki kakor Vi železničarji, trpe pod pritiskom sedanje draginje, ki so jo pro-vzročile avstro-ogrske vlade".
Za sodrugom Regentom je govoril v nemškem jeziku sodrug
Falk,
ki je v ostrih potezah kritiziral protidelavski vladni sistem, kateri pospešuje rast draginje. Zlasti je konstatiral izjavo min. predsednika Gautucha, da ne grč, da bi železničarji vedno držali vladi nož na vrata.
Dobro rodbinsko kavo
priredi že mali dodatek -pravega :Frand s kavnim mlinčkom iz tovarne v Zagreba. Le vsled s\ oje nedosežne izdatnosti in svoje nc-prekošene kakovosti je pravi Fran ek toli priljubljen v vsakem gospodinjstvu. - - - *
Naročajte, ponudite, zahtevajte in pijte samo
Tolstovrško slatino,
M Je edina slovenska ter najboljša zdravilna in namizna kisla voda. Od vsakega zaboja plača podjetje v narodne namene In organizacije 20 v, kamor naročnik določb
Tolsto viška slatina, pošta Guštanj, Koroško, kJer *e tudi gostima, letovišče in prenočišče. (§){§)(§) Svoji k svojim!
Za njim so govorili sodrugi B a h u n , T o m a š e k in Pečnik (slednji z Opčin).
Kot referent je dobil končno besedo so-
drud
Kopač,
ki je ponovno vspodbujal železničarje na slogo in vztrajnost.
Ker je vladni komisar dr. Senekovič zc-pet opetovano brez povoda motil govornika, se ;e sodr. Kopač obrnil k predsedniku sodr. Skoblu in dejal:
„Jaz si pripovedujem, da vladni komisar govori z menoj, ker jaz ne govorim z njim. Vladni komisar ima govoriti le z Vami“, (z predsednikom).
Nato je nastal velik vihar med sodrugi; vladni komisar je vstal in s kapo mahal nad glavo, kričoč: ^zaključeno je“.
Predsednik sodr. Skobi je opozoril vladnega zastopnika, da on ne more zaključiti shoda, pač pa samo razpustiti. Zaradi tega poduka je vladni komisar dejal : „No, pa je razpuščeni" Med sodrugi je nastal nov vihar. Ogorčenje je bilo veliko, ker je vladni zastopnik brez povoda razpustil shod.
Komisar se je obrnil proti sodrugu Kopaču in mu pripomnil: „Vas se bom pa posebej dobro zapomnil".
Ker je bila masa docela razburjena in se je bilo bati, da se ne zgodi na račuu vladnega komisarja kaj hujšega, so govorniki in
Eredsednik peljali komisarja v postransko sobo, jer so od ujega zahtevali zapisnik o razpustu shoda. Komisar je napravil tri zapisnike različne vsebine, katerih pa se ni nobeden podpisal, ker so bili vsi ne samo netočni, ampak docela napačni. V svoji razburjenosti je pa komisar še zapisnik pozabil v „Del. Domu".
Tako smo imeli poleg impozantnega shoda tudi nekaj zabave, za katero je skrbel g. komisar, na čegar račun se še danes smeje v pest marsikak delavec.	Yx.
ZADNJE VESTI.
Snočni nemiri ▼ Ottakrlngu.
Dunaj, 19. septembra. Snoči so se izgredi v Ottakriugu ponovili. Okolo 6. ‘se je nabrala na prostoru nedeljskih demonstracij velika množica ljudi. Ker je vladala popolna tema, so demonstrantje zgradili preko Tbalia-strasse barikado, za katero so se nekaj časa uspešno branili proti vojaštvu in policiji. Končno je vojaštvo razdrlo barikado in potisnilo množico v stranske ulice. Do krvavih spopadov ni prišlo.
Izpremembe v vojnem ministrstva.
Dun a j , 19. septembra. Danes sprejme eesar viteza Auffenberga v posebni av-dijeuci. V poučenih krogih tide, da je njegovo imenovanje za vojnega ministra že izvršeno, in da cesar S c h i) n a i c h u še te dni sporoči sprejem njegove demisije.
Dunaj, 19. septembra. Vest o sočasnem odstopu načelnika generalnega štaba pl. Hbtzendorfa se ne potrjuje.
Mesno vprašanle.
Dunaj, 18. sept. Na današnjem sestanku sta se baron G a u t s c h in ogrski ministrski predsednik grof K h u e n domenila, da se pogajanja o mesnem vprašanju začno v petek ali soboto v Budimpešti.
Kolera.
Dunaj, 18. septembra. V zaporih ottakrinškega policijskega kamisarijata je včeraj zbolela neka ženska za sumljivimi znaki kolere. Prenesli so jo v bolnico. Ker pa je zaradi demonstracij primanjkalo prostora, je policija v nerazkuženo celico nagnala več aretirancev, ki so jih morali sedaj zaradi nevarnosti okuženja odpeljati v bolnico.
Beka, 19. septembra. Na Sušaku je obolela neka ženska za kolero. Za sumljivimi simptomi azijske kolere pa je obolela Marija Benner, ki je dopotovala iz Gradca na Sušak.
Zagreb, 19. septembra. BakterieloŠka preiskava vode iz Donave pri Vukovaru v Slavoniji je dognala, da je voda Donave okužena. Voda ima v sebi donavske vibrione.
Budimpešta, 19 sept. Uradno na-znaujajo, da se je včeraj kolera pojavila v pe-Stanskem komitatu, kakor tudi v komitatu Fejer.
L i b e r e c , 19. septembra. V industrijskem kraju KOnigswalde pri Schluckeuavi je
včeraj nauagloma umrl neki tovaruišhi delavec za sumljivimi zuaki kolere.
Nemiri v Solonu.
Solun, 18 septembra. Proti strogim zdravstveno-varnostnim naredbam je včeraj prebivalstvo priredilo hrupne in burne demonstracije, pri katerih je interveniralo vojaštvo. Dve osebi je vojaštvo prebodlo z bajoneti. 15 oseb je bilo aretiranih. Danes so se nemiri že polegli. V mestu je bilo včeraj pet novih slučajev ; 1 oseba je umrla. Zdravstvena komisija je konetatirala, da je bilo neko žensko kopališče okuženo, iz česar se tudi razlagajo številni slučaji kolere med židovskim ž e n s t v o m.
Roparski napad.
Solun, 18. sept. Osem bolgar. trgovcev so napadli in umorili prebivalci vasi Umptum, Pobrali so jim 800 funtov in njih trupla vrgli v bližnji potok. Oblastva so zaprla nekaj osumljencev.
Stollplnova smrt.
Kijev, 19. septembra. Sinoči okolo desetih Je nmrl ministrski predsednik Stollpin. Smrtni boj je bil grozno težak in dolgotrajen: od petih popoldne je bilo vsak hip pričakovati katastrofe.
Peterburg, 19. septembra. ..Bossi-ja“ poroča iz Kijeva : Včerajšnjo noč je spal bolnik zelo nemirno. Neprestano je ihtel in se zvijal r neznosnih bolečinah. Po odstranitvi kroglje, se mu je stanje nekoliko izboljšalo. Ministrski predsednik se je živahno zanimal za dogodke v svoji okolici.
Kijev, 19. septembra. Kroglja, ki so jo odstranili iz Stolipinove rane, je nekoliko deformirana, iz česar sklepajo, da je zadela ob kakšen red na ministrovih prsih.
Kijev, 19. septembra. Aretacije odvetnikov se nadaljujejo. Doslej je bilo aretiranih okolo 150 oseb, večinoma znancev B a g r o v a. Občinskega svetnika Bddenberga so izpustili iz zaporov.
Kijev, 19. septembra. Ornosotenci razvijajo živahno grotižidovsko propagando in zahtevajo, da se vsi Židje odpuste iz javnih uradov. Bati se je protižidovskih pogromov.
Zoper militaristične „igračeu.
B i m , 19. sept. Italijanska socialistična stranka pripravlja po vseh mestih in velikih industrijskih središčih demonstracije zoper vojaško akcijo v Tripolisu.
Samomor milijonarja.
B i m , 18. septembra. Večkratni milijonar vojvoda Saugro je skočil pri Castellamare z visoke pečine v morje.
Edison povozil otroka
Norimberk. 18 septembra. Znani amerikanski izumitelj E d i s o n je včeraj zvečer povozil s svojim avtomobilom dečka, ki je takoj mrtev obležal na cesti.
Maročansko vprašanje.
Berlin, 18 septembra. Danes dopoldne je sprejel državni tajnik K i d e r 1 e n -W & c h t e r francoskega poslanika C a m b o* na in mu izročil odgovor nemške vlade na francoske predloge. Vsebina nemškega odgovora natančno ni znana. ^Vendar je ugoden izid pogajanj zagotovljen.
Draginjsbi nemiri ▼ Sedanu.
Pariz. 18. sept. V Sedanu so bile velike demonstracije proti draginji. Delavstvo je zahtevalo protestno stavko. Prišlo je do ostrih spopadov s policijo, ki je klicala vojaštvo na pomoč.
Revolte na Španskem.
Madrid, 19. septembra. V Valen-c i j i, S a r a g o s i inv Bilbao je izbruhnila splošna stavka V Saragosi so bili nemiri zelo resnega značaja. Med ma-nifestanti, ki so klicali živela revolucija, in med policijo je došlo do hudih pouličnih bo* jev in so na obeh straneh streljali. Ena oseba je ubita, pet pa težko zadetih.
Madrid, 19. septembra. Vlada izjav Ija, da je izsledila popoln načrt revolucije, ki ga je izdelal odbor španskih iu inozemskih anarhistov in sindikalistov. Odbor je sklenil generalno stavko in porušir tev vseh brzojavnih, telefonskih in železniških zvez. Vlada je vse člane revolucionarnega odbora razen treh zaprla.
Štrajk železničarjev.
London, 18. septembra. Včeraj so stopili delavci južnozapadue železnice v stavko. Branijo se nakladati blago. Delegat delavske stranke je izjavil, da bo prihodnji splošni štrajk angleških železuičarjev zahteval Sumi delovni čas.
Nemiri na Kitajskem.
S a n g a j , 19. septembra Sem je došlo poročilo, da so revolucionarji zavzeli mesto Ounkingin umorili podkralja.
Odgovorni urednik Fran B a r 11.
Izdaja in zalaga založba Zarje.
Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
iE
3E
••
••
Kavarna
Unione v Trstu
ulica Caserma in Torre Bianca
:: se priporoča.
••
3E
na tukajšnjih in na zunanjih učnih zavodih vpeljane
šolske knjige
v predpisanih izdajah v veliki množini vedno v zalogi
v trgovini s knjigami in muzikalijanu j
Kleinmayr & Bamberg
LJUBLJANA, Kongresni trg štev. 2.
Seznami učnih knjig se dobivajo zastonj. ;
Sodrugi! Agitirajte za gocialuo demokratično časopisje! Vsak so-driig hodi naročnik našega lista, vsaka družina naj čita „Zarjo“.
Zarja1 se prodaja v Ljubljani po 6 vin.
v naslednjih tobakarnah:
Južni kolodvor, na peronu. Pirnat, Kolodvorska cesta. Zupančič, Kolodvorska cesta. Blaž, Dunajska cesta. Sterkovič, Dunajska cesta. Fuchs, Marije Terezije cesta. Tivoli, na žel. prel. pri Nar. domu. §ubič, Miklošičeva cesta.
Senk, Resljeva cesta.
Kanc, Sv. Petra cesta.
Treo, Kušar, Podboj,
Bizjak, Bahoričeva ulica. Remžgar, Zelena jama. §veteK, Zaloška cesta.
Sešark, Šelenburgova ulica.
Dolenec, Prešernova ulica. Pichler, Kongresni trg. UŠeniČnik, Zidovska ulica. Kleinstein, Jurčičev trg. Wisiak, Gospodska ulica. Stiene, Valvazorjev trg. Košir, Hilšerjeva ulica. Sušnik, Rimska cesta. Klanšek, Tržaška cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Blaznik, Stari trg. Velkavrh, Sv. Jakoba trg. Kuštrin, Breg Sever, Krakovski nasip. Državni kolodvor. Križaj in Kotnik, Šiška. Likar. Glince.
,SLAVIJA‘
VZAJEMNO ZA VAR. BANKA V PRAGI,
ki je največji slovanski zavarovalni savod v Avstriji, se najtopleje priporoča ter vabi p. n. slovensko občinstvo, da sklepa zavarovalne pogodbe, bodisi za življenje, proti požaru, proti ulomu ali pa proti razbitju stekla in ogledal, le pri njej. — BANKA ,SLAV1JA‘ ima posebno ugodne pogoje In prikladne načine za zavarovanje življenja. Njeni tarifi za preskrbljenjc za starost, za slučaj smrti roditeljev, za doto otrokom, so najcencjšl. Ona razdeljuje ves čisti dobiček svoiim članom. Banka .Slavija* je res slovanska zavarovalnica z vseskozi slovansko-narodno upravo. Zivljcnskc police banke .Slavlje* so neizpodbitne in nezapadljlve. Gmotno podpira banka .Slavija* narodna društva In organizacije, prispeva k narodnim dobrodelnim namenom in stremi za izboljšanjem In osamosvojitvijo narodnega gospodarstva. Ogromni rezervni fondi K 54,000.000-— jamčijo za popolno varnost. Čistega dobička je do sedaj izplačala svojim članom žlvljenskega oddelka K 2,495.719-—. Kapi talij in škod pa je do sedaj izplačala K 109,356-861*—. — Vsa pojasnila daje ter cenike in razkazila razpošilja drage volje In poštnine prosto
GENERALNI ZASTOP ,SLAVIJE‘
VZAJEMNO ZAVAROVALNE BANKE V LJUBLJANI.
Na drobno!
Na debelo!
Vse vrste
šolskih knjig,
vse šolske potrebščine ter vse šolske zvezke in preparacije
po najnižjih cenah brez konkurence priporoča
FR. IGLIČ
v Ljubljani, na Mestnem trgu štev. 11—12.