Ce moraš od tod
e moraš na res že od tod
G)                                      L
^Na vojsko, to žalostno pot: Sam angelj tvoj varuh te spremljaj, Te spremljaj in čuvaj povsod!
A naj le teko mi solze, Saj tekle mi bodo za te! Teh biserjev morja ljubezni Saj vredno je tvoje srce!
Tam bojni razsajal bo grom In tukaj molila jaz bom, Molila goreče za tebe, Da srečno se vrneš na dom!
Oh, koliko vročih solza,
Prelila bom sama doma!
Sam Večni, sam Večni bo štel jih -
Kdo drug pač tolažbe mi da?
Koko ti podajem sedaj, Sam angelj tvoj spremlja te naj, Naj spremlja povsod te in spremi K nevesti te zvesti nazaj !
A
G o raz d.
f*>
Poslednje pismo.
¦^pest dolgih mesecev že bo, 7 Odkar je vzel od tod slovo."
„In njega le še ni domu, O njem ni pisma, ne glasu."
„Oj dragi moj, oj ženin moj, Mar večno traje divji boj?"
Na pragu deklica stoji, Po vasi poštni E&g doni.
„lmaš kaj, poštni sel, za me?" „„B6, mislim, pisemce za te.""
In  drobno pisemce jej da, To pismo črn pečat ima.
In bere, bere pismo to — Ne gre, kar bere, jej v glavo.
,.Kdo drug še v list pogledaj mi, Kaj v njem stoji, povedaj mi!"
In sestre, bratje, cela vas Iz lista brala je ta glas:
„Da krogla privršela je, Pa ga v srce zadela je "
In sluša poročilo to —
Ne gre, kar sliši, jej v glavo!
Na prag hodeva dan na dan, Ko poštar trobi v rog glasan.
Po pismih praša iz vojske, Če ktero nosi nje ime? —
Pač mnog in mnoga list dobi, A za njo, za njo več jih ni!
(j o raz d.