Domoznanski oddelek tp 07 SNEŽNIK 2006 070(497.12 Ilirska Bistrica) llllllll! I II: lili 2000852,193 Fax: +386(0)5 705 00 1 8 robert.dodic® porsche, si 318-3656 Ilirska Bistrica, letnik XV - št. 193. - oktober 2006 - cena 350 SIT -1,46 € C0BISS o o i iiii : z > X V-,1- Sr- s 771318 365006 TISKOVINA MOJA DEŽELA ■■ M MA Ul MM, GOSTOLJUB BA POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6251 ILIRSKA BISTRICA - TRNOVO STROKOVNI SER Ponovno bi radi spomnili, da bo v sredo, 25. oktobra t.l. v prostorih Osnovne šole Antona Žnideršiča v Ilirski Bistrici strokovno posvetovanje na temo »Kaj pomeni uvedba evra za obrt ter mala in srednja podjetja ?«. Udeležba na seminarju je za imetnike kartice Obrtnik brezplačna. Več informacij je na voljo na tukajšnji Območni obrtni zbornici, predhodno pa je bil program posvetovanja predstavljen v časopisu Snežnik. Prijava na seminar je obvezna. Vabljeni! Alenka Penko Skupinski posnetek prejemnikov priznanj in nagrad. ŠPELA NA FINSKEM, LENASSI V KK PLAMA PUR Rozmanova ulica 2, 6250 Ilirska Bistrica TEL.: 05/71 00 333, MOB: 031/779 169 I® e-mail: maljevac@volja.net, www.gsm-kopija.si > PRODAJA IN ODKUP RABLJENIH GSM APARATOV > PRODAJA IN SERVIS GSM APARATOV TER DODATNE OPREME O SKLEPANJE NAROČNIŠKIH RAZMERIJ L-UlULUJL-LLvMtili JlOVA AKCIJA *15 let svobode gibanja ‘Možna vezava družinskega bonusa na Penzion paket -5 naročniških razmerij ‘Naročniško razmerje Penzion paket lahko sklenejo tudi invalidski upokojenci ‘Zaposleni v Policiji in Slovenski vojski lahko sklenejo naročniško razmerje SOS ali SOS plus , id EmBSB I VEZAVA ZA GSM APARATE SAMO 12 MESECEV |'/0V/ OMO A;>A;1‘\I'I BUČA str. 2 LIK A NK A CERKVENIK NA P LACU * sveže ribe * zamrznj * školjk *“baca * kon (arjeva 26, tel.: 05/71 44 579 POTUJOČA RIBARNICA tel.: 041/633 593 ■lil flM* ■V.r' ■ h z r M0" M mJf* jr v- v«,. - 4 TiV+iiTk \ §§§ - SOOČENJA NA TV GALEJA NaTV Galeja pripravljamo soočenja kandidatov za občinski svet in za župana občine Ilirska Bistrica. Soočenja bodo predvajana na TV Galeja: 18.10.2006 ob 20h kandidati za občinski svet 19.10.2006 ob 20h kandidati za župana 20.10.2006 ob 18h kandidati za občinski svet (ponovitev) ob 20:30h kandidati za župana (ponovitev). Vabimo vse občanke in občane, da si soočenja ogledajo na TV Galeja. S IV GALEJA NASLEDNJI SNEŽNIK IZIDE 22.11.2006 Računovodski servis Erifc s-jp~ Vojkov rf.7'c v o rc d. 2, (5250 Ilirska Bistrica. Tcl./Baoc.: 05-710 14 99, OSNI: 040 838 520 Nudimo celovite računovodske storitve po konkurenčnih cenah za samostojne podjetnike, gospodarske družbe in društva. KOREN JOŽKO Koseze 3, Ilirska Bistrica tel.: 040/240-118 URNIK 8.00 -18.00 sobota 8.00 -13.00 nedelja zaprto beseda urednika SKUPAJ? Z IGRO OTROŠKI NASMEH CARPE Dl E M! Se tudi vam zdi, daje letošnje leto minilo še hitreje od lanskega? Da je bila še včeraj v mestu pomlad, danes pa se že pripravljamo na zimo? Daše je delavni teden šele dobro pričel, pa je danes že petek? Se vam ne zdi, da ste še včeraj vozili svoje otroke v vrtec, danes pa se že igrate s svojimi vnučki? Naši stari starši so imeli drugačno življenje. Znali so ga ceniti, znali so ga živeti. Navkljub vsem tegobam in trpljenju njihovega časa se lahko danes povečini zazrejo nazaj in ugotovijo, da so živeli polno življenje. Ugotovijo, da so imeli čas za žalost in veselje, za težke preizkušnje in trenutke sreče. Da so se starali skupaj s svojimi bližnjimi, ne pa mimo njih. Imeli so manj od nas, a so bogatejši, kot bomo mi kdajkoli... Živimo v družbi, ki nam sploh ne dopušča živeti. Ženemo se za službo, za denarjem, za uspehom in kariero. In pri vsem tem pozabljamo živeti. Pozabljamo si vzeti čas za tiste drobne trenutke, ki bi nam morali pomeniti največ. Pa zanje preprosto ni časa... Odlagamo jih na jutri, na naslednji teden, v naslednji mesec in tako v nedogled. Ker vedno pride vmes kaj »bolj nujnega« in ostalo lahko še »čisto malce« počaka... Čas pa neusmiljeno beži. Nekega dne se zavemo, daje šlo življenje mimo nas. Toliko je še stvari, ki smo si jih želeli narediti, toliko krajev obiskati, toliko je še nedokončanega... Hitro se lahko zgodi, da v naši knjigi življenja ostane marsikatera stran nepopisana. Kdaj ste nazadnje obiskali svoje stare starše, teto, prijatelja iz otroštva? Vzemite si čas zanje. Kajti to so tisti trenutki, ki štejejo! In ki se jih ne da nadoknaditi! Da vam ne bo nekega dne žal... Teta Marija, počivaj v miru! Bojan Oblak, Urednik \__________________________________________________________ BUČA VELIKANKA, PONOS VRBICE Družina Štembergar ali kot se jim po domače reče »Hulčovi« in vaščani Vrbice, vasi nedaleč od Ilirske Bistrice, s ponosom govorijo o buči velikanki. Buča rekorderka (na sliki) je v tem delu Podgore zrasla na vrtu 80-letne Franckina vnuka Jernej in Brigita ob lepem pridelku - bučah Francke Štembergar. Marljivi gospodar Jože s soprogo je poleg ostalih poljščin pobral tudi buče, med katerimi so nekatere prave velikanke. Le-te vsak mimoidoči z zanimanjem pogleda. »Od kar jaz pomnim, nismo imeli nikdar ne na njivi, posebno pa ne na vrtu tako težke buče (51,200; 47,100 in 41,300). To leto smo poizkusili, uspelo nam je, to pa pomeni, da bodo naš vrt še naprej krasile velikanke,« je zadovoljna in s ponosom o tej nevsakdanji igri narave povedala gospa Francka. Tekst in foto: Petar Nikolič Snežnik Časopis Snežnik je nestrankarski časopis, ki izhaja na območju občine Ilirska Bistrica. Cena izvoda je 350,00 SIT / 1,46 EUR Naslov uredništva: Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica Tel.05/71-00-320, fax 05/71-41-124 e-pošta: sneznik@kabelnet.net Ustanovitelj: Borislav Zejnulovič Izdajatelj: »GA Commerce«.d.o.o., Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica Uredništvo sestavljajo: Glavni in odgovorni urednik: Borislav Zejnulovič Urednik: Bojan Oblak Strokovna svetovalka: mag. Milena Urh Tehnična urednica: Helena Primc Slika v glavi: Fotografija: Hinko Poročnik Oblikovanje: Romeo Volk Tisk: »GA Commerce« d.o.o. Naklada: 1.500 izvodov Nenaročenih člankov ne honoriramo. Rokopise in fotografije na željo vračamo. Na podlagi zakona o DDV sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. Medij Snežnik je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 347. Pišemo vam v imenu sveta staršev vrtca v Ilirski Bistrici. Najbrž se sprašujete ZAKAJ? Odgovor je preprost: ZA NAŠE, VAŠE OTROKE, NOVE IN NOVE GENERACIJE. Na svetu staršev zgoraj imenovanega vrtca smo se dogovorili in sprejeli pobudo. Ker ne moremo mimo tega, da živimo v eni izmed najbolj nerazvitih občin, ki je naš ustanovitelj in razpolaga z minimalnimi sredstvi za tovrstne namene. Kot veste, so prednostne liste dolge, zato bomo v zaščito novih in novih generacij poskusili na lastno pobudo in z Vašo pomočjo zbrati sredstva za obnovo igral (atestirana) edinega vrtca v naselju Ilirska Bistrica. Kot pričajo fotografije, so z vidika varnosti v zelo slabem stanju. Otroci bi ob vaši pomoči otroške igre preživljali varno zadovoljno. Brez besed, oktober, 2006 Prisrčno upamo na razumevanje in ugoditev prošnje. Ob tej priložnosti se vam bomo javno zahvalili in tako še izboljšali korporativno podobo vašega podjetja v naši sredini. Otroška igra sodi med pomembne in specifične otrokove dejavnosti, ki ga spremljajo od njegovih prvih gibalnih aktivnosti, skozi celo predšolsko in šolsko obdobje - mogoče tudi skozi celo življenje. Najprej smo udeleženi v igri kot otroci, kasneje pa kot odrasli v povezovanju z otroki: kot starši, vzgojitelji, učitelji, mentorji ... Igrišče je kraj, kjer se igramo. Pravzaprav ni besede, s katero bi bilo moč zajeti vse pozitivne učinke. Igrati se namreč ne pomeni samo razvijati telesno, temveč tudi čutno, čustveno, razumsko in duhovno komponento človeškega bitja. Igrati se pomeni razvijati osebnost kot celoto. Kajti igra nikoli ne ostaja le v strogo omejenih, med seboj ločenih komponentah naše osebnosti, ampak nujno deluje povezovalno. Od tod tudi izhaja ta prijetni občutek, ki nas prevzame med igranjem, saj (dobra) igra - v nasprotju s ceneno zabavo, ki jo nudi na primer gledanje televizije - nujno vključuje vse ali vsaj večino nivojev človekove osebnosti. Igrišče je kraj, kjer se učimo, in igranje je dejavnost, ki je človeka najbolj zaznamovala v razvoju k nosilcu današnje razvite civilizacije. Igranje je učenje in najboljša metoda učenja je nedvomno učenje preko igre, ko se človek brez strahu v sproščenem vzdušju mnogo (na)uči, ne da bi se tega sploh zavedal. Želja po igranju je človeku prirojena in ne pridobljena. Poglejmo samo majhnega otroka. Komaj odpre svoje zaspane oči, komaj zadiha s polnimi pljuči, že drvi k prvi igrači in ves dan preživi v igri ter se neumorno podi za drugimi otroki, dokler zvečer ves izmučen ne pade v posteljo. Otrok, ki preživi cel dan zaprt v sobi, se ne more razviti v tako zdravo osebnost kot tisti, ki se z vrstniki igra zunaj v naravi. Pustimo otrokom, da se igrajo! Navsezadnje nas tudi mednarodna konvencija o otrokovih pravicah, ki v 31. členu izrecno govori o pravici otrok do igre in razvedrila, zavezuje k spoštovanju te temeljne pravice slehernega otroka. Igrišče je kraj, kjer spoznavamo sebe in druge. Spoznavajo se otroci in mladostniki in tudi med starši manjših otrok kaj hitro steče pogovor. Igrišča so v vseh okoljih, predvsem urbanih, nekakšna središča družabnega življenja, kjer je mogoče najlažje in najmanj formalno spoznavati ljudi različnega socialnega statusa, kultur in prepričanj, različne vere in izobrazbe. Zato je igrišče kraj intenzivne in učinkovite socializacije, prizorišče izravnavanja razlik in začetek tolerantnega sprejemanja drugačnosti. Ob tem bi radi pripomnili, da je igrišče tudi popoldne dostopno krajanom in krajankam Ilirske Bistrice. Ljudi, ki se srečajo na igriščih, povezuje želja po igri in ta podre vse pregrade in predsodke, ki bi se jih na drugih krajih in v drugačnih situacijah dosti teže znebili. Prepričana sem, da je pri manjših urbanih naseljih pomen otroških in športnih igrišč še večji kot v velikih urbanih centrih, saj slednji ponujajo dosti več in tudi bolj raznovrstne možnosti za koristno preživljanje prostega časa. Menimo, da s sledenjem orisanih vrednot in ciljev pri izdelavi strategije otroških in športnih igrišč lahko računamo na rezultate, ki bodo našim otrokom omogočali varen, zdrav in vsestranski osebnostni razvoj. Tako v Sloveniji kakor tudi v našem kraju - Ilirski Bistrici. Spoštovani, ob tej priložnosti Vas v imenu sveta staršev enote vrtca Ilirska Bistrica še enkrat zaprosimo za donatorska sredstva. Št. računa: 01238-6030653312, sklic: SKUPAJ? Z IGRO OTROŠKI NASMEH. Z mislijo »Zrno na zrno pogača, kamen na kamen palača« vas prisrčno pozdravljamo. Hvala! Svet staršev enote vrtca OŠ Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica Ilirska Bistrica, 04.10.2006 64 IZBRANIH ZA e - TOČKE Ministrstvo za gospodarstvo je na javnem razpisu za postavitev javne e-točke z brezžičnim dostopom izbralo 64 prijaviteljev. Tem bo v celoti financiralo prijavljeno investicijo, skupna vrednost projekta pa znaša 119,43 milijonov SIT. Cilj razpisa, na katerega je prispelo 222 vlog, je bil omogočiti dostop do svetovnega spleta vsem domačim uporabnikom in tujim obiskovalcem v podeželskih območjih Slovenije. Med izbranimi prijavitelji je tudi Razvojni center Ilirska Bistrica, ki bo v svojih prostorih v roku meseca dni omogočil vsem občanom in turistom dostop do svetovnega spleta. S to pridobitvijo je Razvojni center razširil ponudbo svojim občanom. > PIŠITE NAM:.......’ i i ■ snezmk@kabelnet.net ■ k — — — — — — — — — — — — — — — — — — — j DNEVI KMETIJSTVA SLOVENSKE ISTRE V soboto 8. oktobra in v nedeljo 9. oktobra 2006 je bilo v Kopru še posebej živahno, saj so se odvijali Dnevi kmetijstva slovenske Istre. Mestna občina Koper je v izvedbi Tojeto d.o.o. priredila omenjene dneve že drugič zapored. V soboto se je dogajanje odvijalo v prostorih Bonifike. Prireditev je slavnostno odprl koprski župan gospod Boris Popovič, ki je v svojem nagovoru poudaril pomen tovrstnih predstavitev društev in posameznih proizvajalcev, ki delujejo v okviru panog kmetijstva ter živilstva v našem okolju. Na prireditvi je sodelovalo več kot sto razstavljavcev iz Istre, Brkinov, Krasa in zamejstva. Med njimi so se tartufov, slaščic, suhega sadja... ), razna predavanja, spoznati je bilo mogoče domačo kulinariko, kmečka opravila, stare običaje itd. Prireditev so popestrili nastopi številnih pevskih, glasbenih in folklornih skupin ter program za otroke. Novost letošnjih kmetijskih dni je bil sejem Agromin, v okviru katerega sta sodelovali slovenska in italijanska manjšina. Organizatorji so predstavili tudi vzrejo plemenitih konj, ki je na območju koprske občine vedno bolj prisotna. Nedeljsko dogajanje seje preselilo v Taverno, kjer se je prestavilo nekoliko manj društev in posameznikov, saj sam prostor vsem ni omogočal udeležbe. Poudariti velja, da so se tudi ta dan predstavili nekateri posamezni- Čebelarstvo Jože Boštjančič s svojimi izdelki ter pridelki predstavili tudi naslednji posamezniki in društva iz naših krajev: Društvo brkinskih sadjarjev, Društvo rejcev drobnice, Društvo kmečkih žena, Društvo vrtnarjev II. Bistrica in Čebelarstvo Boštjančič Jože- Zalči. V soboto je ob dvorani Bonifika potekala razstava drobnice, prikaz kopitarjev in kmetijske mehanizacije, striženje ovac. Odvijale so se predstavitve in razstave sadja, zelenjave, različne degustacije ( sira, medu, vina, oljčnega olja, pršuta, ki iz občine Ilirska Bistrica s svojimi pridelki in tako pokazali številčnim obiskovalcem s čim vse se ukvarjajo ljudje v dolini pod Snežnikom. Tudi ta dan je dogajanje neprestano spremljalo veliko aktivnosti ter zabavno- glasbeni program. Društva in posamezniki iz občine Ilirska Bistrica, ki so se predstavili na Dnevih kmetijstva slovenske Istre, pa si močno želijo podobne prireditve tudi v domačem kraju. Helena Boštjančič PREDSTAVILA SE JE LISTA "SOS ZA BISTRO” V petek, 6. oktobra je ob 18.00 uri neodvisna lista občanov SOS ZA BISTRO v Piceriji Park pripravila tiskovno konferenco, na kateri so se predstavili člani s svojim programom. Pestro sestavo liste tvorijo aktivni člani številnih društev, med njimi so priznani umetniki, vrhunski športniki, glasbeniki, ustvarjalci... Povedali so, da se zavzemajo za uspešno, gospodarsko močno, socialno in politično stabilno občino, posebno pozornost pa bodo namenili trajnostnemu razvoju območja na kulturnem in gospodarskem področju, večji varnosti in kvaliteti življenja, boljši in lepši prihodnosti naše mladine na kulturnem, športnem ter izobraževalnem področju, enakopravnim možnostim marginaliziranih družbenih skupin v Ilirski Bistrici,razvoju kmetijstva ter spodbujanju skladnejšega razvoja vasi z možnostjo pestrega življenja mladih na vasi, izboljšanju razmer za oblikovanje in razvoj družin, razvoju turizma na podeželju, bolj prijaznem ravnanju z okoljem ter ohranjanju narave, itd. Nosilka neodvisne liste, direktorica Razvojnega centra Ilirska Bistrica, mag. Milena Urh je o članih liste SOS ZA BISTRO povedala: »Napredek se ustvarja z majhnimi koraki vseh nas. Svojega življenja ne smemo samo spremljati, ampak ga moramo soustvarjati, zato se ne bom zavzemala za revolucijo, ampak za evolucijo. Hvaležna sem jim in ponosna, da jih lahko predstavljam, saj predstavljajo to, kar bi vsi mi morali delati in biti.« Reagiranje... ZADEVA: ČLANEK V ČASOPISU SNEŽNIK ŠT. 192, SEPTEMBER 2006 V navedenem izvodu časopisa Snežnik, je bil na strani 3, pod naslovom Mnenje službe vlade, objavljeno mnenje z naslednjim uvodnim pojasnilom: »Služba vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko je podala mnenje v zvezi z vprašanjem o veljavnosti sklepov dopisne seje Občinskega sveta.« Mnenje, objavljeno v nadaljevanju navedenega članka se ne nanaša na dopisno sejo Občinskega sveta Občine Ilirska Bistrica, ampak je objavljeno mnenje navedene službe glede 9. izredne seje Občinskega sveta Občine Ilirska Bistrica. Gre za očitno zavajanje bralcev in zamenjavo mnenj s strani uredništva, ker je članek nepodpisan. Na podlagi Zakona o medijih, Uradni list RS št. 35-2043/2001, z dne 11.5.2001, člen št. 26. in 27., zahtevamo objavo pravega mnenja Službe vlade za regionalno politiko glede 3. korespondenčne seje Občinskega sveta Občine Ilirska Bistrica. Mnenje mora biti objavljeno na isti strani časopisa, pod istim naslovom, z navedbo, daje bilo mnenje iz prejšnje izdaje časopisa Snežnik, pod tem naslovom, dejansko mnenje glede 9. izredne seje Občinskega sveta ter da v popravku objavljate pravo mnenje Službe vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko glede 3. korespondenčne seje, z opravičilom urednika. Priloga: Dopis Službe vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko št. 379/06 z dne 28.8.2006 - Veljavnost sklepov dopisne seje Občinskega sveta ŽUPAN ANTON ŠENKINC POJASNILO UREDNIKA V prejšnji številki časopisa Snežnik je bilo pod naslovom Mnenje službe vlade objavljeno mnenje, ki gaje pripravil Mag. Roman Lavtar, sekretar Službe Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Šlo je za mnenje glede 9. izredne seje Občinskega sveta, z dne 8.9.2006, vodeno pod šifro 387/06. Odločno zavračamo očitke, daje šlo za zavajanje bralcev, saj smo objavili mnenje, kot gaje pripravila zgoraj omenjena vladna služba. Mnenje te iste vladne službe pod zaporedno št. 379/06 z dne 28.8.2006, ki ste nam ga poslali v prilogi, v izogib kakršnimkoli nejasnostim ali dvomom v objektivnost našega časopisa objavljamo v nadaljevanju. Za morebitne nesporazume ali nenamerne napake uredništva pa se gospodu županu ter prizadetim opravičujemo. mnenje službe vlade ZADEVA: Veljavnost sklepov dopisne seje občinskega sveta-odgovor na vaša elektronska dopisa z dne 25. in 28. 8. 2006 Spoštovani, v zvezi z zastavljenim vprašanjem o veljavnosti sklepov dopisne seje občinskega sveta, ki ste nam ga zastavili z elektronskima dopisoma dne 25. 8. 2006 (občinski svetnik Rok Jenko) in 28. 8. 2006 (župan Anton Šenkinc) vam sporočamo naše mnenje: Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo) v prvem odstavku 35. člena določa, da občinski svet sprejema odločitve na svoji seji z večino opredeljenih glasov navzočih članov. Svet lahko veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov občinskega sveta. V tretjem odstavku pa določa, da župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami statuta občine in poslovnika občinskega sveta. Dopisne seje zakon posebej ne ureja, saj tretji odstavek omenjenega člena daje podlago za podrobnejšo ureditev tega instituta v statutu občine in predvsem v poslovniku občinskega sveta. Dopisna seja je po našem mnenju zelo ozko uporabljiv instrument za odločanje občinskega sveta, ki ga je mogoče uporabiti za omejeno število primerov in še to takrat, ko gre za odločanje za ali proti predlaganim sklepom. Na dopisni seji ni mogoča razprava, ni možno vlaganje amandmajev in ni mogoče oblikovati kompromisnih sklepov. Sklic dopisne seje je torej izjemni dogodek, dopisna seja se skliče le v primeru manj pomembnih in vsebinsko neproblematičnih zadev. Opozoriti moramo, da za primere obravnave nujnih zadev obstaja institut izredne seje, za sklic katere ne veljajo poslovniško določeni roki (izredno sejo je npr. možno sklicati v nekaj urah). V kolikor pa poslovnik občinskega sveta določa, da je dopisna seja možna, mora poslovnik natančno opredeliti (omejiti), v katerih primerih je mogoče sklicati dopisno sejo. Poslovnik mora določiti tudi, kako se sejo sklicuje (po telefonu, pisno, z navadno pošto, z vročitvijo ali elektronsko pošto) ter določiti rok, znotraj katerega dopisna seja traja oziroma do kdaj se morajo svetniki opredeliti do predlaganih sklepov. Poslovnik o delu občinskega sveta Občine Ilirska Bistrica (Uradne objave glasila Snežnik, št. 5, 1. 11. 1999 (prečiščeno besedilo) v 18. členu pomanjkljivo ureja dopisno sejo. Predvsem ne omejuje zadev po vsebini (sklicuje se jo »v primeru zelo nujnih zadev in kadar zaradi rokov ni mogoče sklicati redne ali izredne seje«), ne opredeljuje načina vročanja gradiv, določa pa najkrajši rok, ki sme biti določen za pisno vrnitev odgovorov. Menimo, da dnevni red 3. dopisne seje Občinskega sveta Občine Ilirska Bistrica z dne 18. 8. 2006 po vsebini vsekakor ni takšne vrste, da bi se zadeve obravnavale dopisno. Zato soglašamo z mnenjem, daje vsebina konkretne dopisne seje sporna z vidika utemeljevanja takšnega sklica in da ni tako nujna, da bi zahtevala dopisno odločanje. Glede mnenja o ugotavljanju sklepčnosti dopisne seje pa menimo, daje sklepčnost izkazana z dokazano vročitvijo gradiva občinskim svetnikom. Sklepčnost se za razliko od redne in izredne seje pri dopisni seji lahko ugotavlja samo enkrat, to je s potrditvijo vročitve gradiva svetnikom, ne torej pred glasovanjem o vsakem predlaganem sklepu. Sklepi na dopisni seji pa so, tako kot sklepi na redni ali izredni seji v skladu s prvim odstavkom 35. člena Zakona o lokalni samoupravi, sprejeti z večino opredeljenih glasov navzočih članov oziroma če je zanje glasovala večina tistih, ki so glasovali, v primeru dopisne seje tistih, ki so vrnili izpolnjene glasovnice. Zato v Službi vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko ocenjujemo, da so sklepi 3. dopisne seje Občinskega sveta Občine Ilirska Bistrica sprejeti, saj je na seji sodelovalo 20 od skupaj 23 občinskih svetnikov, zanje pa je glasovalo deset svetnikov, deset svetnikov pa se ni opredelilo. Hkrati pa menimo, da predlagani sklepi po vsebini niso take narave, da bi zahtevali odločanje na dopisni seji. Takšno stališče smo občinskemu svetniku Roku Jenku posredovali že v neuradnem telefonskem razgovoru, v katerem smo mu tudi predlagali, da nam posreduje vprašanje v pisni obliki. Poudariti moramo, da lahko Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko poda le svoje mnenje o zakonitosti sprejetih sklepov, saj se vaša vprašanja nanašajo na razlago poslovniške določbe. Splošne akte pa lahko tolmači le organ, ki jih je sprejel, torej občinski svet po predhodnem mnenju statutarno pravne komisije. V skladu s takšnim mnenjem tudi ocenjuje veljavnost takšnih sklepov. Lep pozdrav ! Pripravil: Mag. Roman Lavtar, Sekretar ^ M/W JW.V ZA Bistrc PREDSTAVITEV LISTE PRIDITE V PETEK 20. OKTOBRA NA TITOV TRG VIDELI IN SLIŠALI BOSTE KDO SMO IN ZA KAJ SE ZAVZEMAMO ZAČETEK PROGRAMA OB 17.00 URI NEKAJ BO ZA OTROKE, NEKAJ ZA MALO VEČJE OTROKE, NEKAJ PA TUDI ZA SLADOKUSCE... Kandidati so: 1. mag. Milena Urh 2. Zorko Sabec 3. Primož Križaj 4. Darinka Dekleva 5. Srečko Sanabor 6. Matilda Škrlj 7. dr. Ines Kvaternik Jenko 8. Feliks Peternelj 9. Andrej Jelen 10. Špela Muha 11. Dragica Sušanj 12. Anton Frank 13. Matevž Sakelšek 14. Jadranka Čosič 15. Andreja Bradelj 16. Robert Zorc 17. Matjaž Tomšič 18. Špela Brožič 19. Laura Novak 20. Dalibor Paliska 21. Mavricij Kastelic 22. Alma Zejnulovič 23. Dragan Živkovič - Ivec Zmaga je šele začetek. www.socialnidemokrati.si Kandidat za župana Ilirske Bistrice Jenko Zlatko - član uprave Lista kandidatov za Občinski Svet Ilirske Bistrice Jenko Zlatko - član uprave Šepec Karmen - ravnateljica OŠ Kerma Drago - vodja delovišča Ulic Alen - fizioterapevt Kubik Živkovič Manja - učiteljica na OŠ Fatur Stanko - študent, svetovalec Maljevacjože - upokojenec Muha Irena - spec. pedagog Rojc Emil - programer Ujčič Branko - upravnik poslovnih objektov Grubič Gordana - disponent prevozov Žbogar Miloš - stikalničar na SŽ Šepec Janez - avtomehanik Dekleva Vivijana - računovodkinja - Ujčič Edo - direktor sektorja f Jk X Godec Franc - upokojenec / / | 1 Štajnrajh Dragica - računovodkinja L J Janičijevič Igor - monter-serviser J Kogovšek Vinko - tiskar Milostnik Dragica - upokojenka Skrt Dinko - upokojenec Žerjal Danica - upravnica pošte SD Z VAŠO POMOČJO GREMO NA BOLJE ' Ne, nismo zadovoljni s stanjem v naši občini. Prišli smo v> do spoznanja, da do sprememb lahko pride le z resnim " hHJ in odgovornim delom nove občinske oblasti. Ogromno ■ Man je potrebno postoriti in sicer na vseh področjih in to ob i Zlatko lenko sodelovanju vseh, ki zmorejo, znajo in hočejo. Z dosedanjim delom smo dokazali, da nam je bolj pomembno združevati iSJBF nfrske Bistrice in ne šibiti moči. Tako in tako smo nekje na obrobju naše domovine, na žalost čisto na vseh področjih. Imamo dovolj trme, dovolj mladih in izobraženih ljudi. Njim bo namenjen naš čas, za njih se bomo trudili doseči uspeh. Imamo občino, ki ima skoraj vse, samo zazreti se moramo vase in sami sebi dopovedati - to zmoremo. In kaj je naš skupni cilj: - zmanjšati razvojni zaostanek in ekonomsko šibkost naše občine, - graditi primeren družbeni standard za vse generacije -zagotoviti skladen razvoj mesta in podeželja, - posodobiti infrastrukturo (cestno, komunalno...), - ustrezno umestiti traso avtoceste v prostor, - ohraniti in razvijati izobraževalni sistem (osnovno, srednje in visoko šolstvo), šport in kulturo, - doseči umestitev v močno in razvojno naravnano Primorsko pokrajino, - ustvariti pogoje za razvoj podjetništva in zaposlovanja (prostorske, postopkovne, finančne), - pričeti z gradnjo stanovanjskih sosesk, - prisluhniti in podpreti vse napredne pobude,ki so v prid razvoju, - združiti ves intelektualni potencial za dobrobit občine, doma in zunaj meja lokalne skupnosti. 22.oktobra se boste odločali za naslednja štiri leta. Od vas pričakujemo podporo v zameno za uspeh. Naša zmaga je šele začetek. Mag. Zlatko Jenko nosilec liste SD in županski kandidat Brez nas ne gre. Na volitvah odločamo, kakšno naj bo življenje našega kraja v bodoče. Brez našega sodelovanja jutri ne bo drugače. Pridite na volišče, pomemben je vsak glas. Volite premišljeno. Obkrožite našo listo št. 1. Franc Gombač Podgrad 2. Miroslav Štemberger Vrbovo 3. Sonja Koren - Čeligoj Ilirska Bistrica 4. Edo Lenarčič Ilirska Bistrica Naši kandidati v občinski svet Ilirska Bistrica 5. Adolf Muha Ilirska Bistrica 6. Milena Krebelj Ostrožno Brdo 7. Dimitrij Grlj Ilirska Bistrica 8. Anton Knafelc Bač 9. Darinka Žbogar Ilirska Bistrica 10. Jurij Štemberger Topole 11. Kristjan Zadel Ilirska Bistrica 12. Marija Jelenič Račiče 13. Viktor Tomšič Bač 14. Jože Maljevac Novokračine 15. Lidija Jed vaj Veliko Brdo 16. Boris Viktor Brozi na Jelšane 17. Emil Poklar Podgraje 18. Breda Poljšak Ilirska Bistrica 19. Ivan Bergoč Koseze 20. Jožefa Butinar : 1 REGIJA POVF7AVF v ZABAVE 1 POVEZAVE V ZA MLADE 1 ISTRO IN KVARNER b.STR.ŠK, l 1 SAMOSTOJNA BAZEN DELOVNA MESTA GIMNAZIJA ZA MLADE Elvis MaljaflB| 1^9 Tijan, Tadej Primc, Dean Majkič, Josip Maljevac, Ana Majkič, Lainf i/alen£ič, Borut Rojc, Miha Jenko, Aleš Rojc, Nejc Belušič, Lara Povalec, Suzana Tomažič, Sanja Smolej, Darja Jaksetič, Rok Jenko, (Tjaša Ujčič, Jani Muha, Marjana Janežič, Andreas Bukovšek, Nives Tomažič, Andreja Komen, Anja Povalec i PREDSTAVIL SE JA KANDIDAT ZA ŽUPANA N.SI Konec septembra se je novinarjem predstavil kandidat za župana Nove Slovenije Krščanske ljudske stranke, VladimirTomšič. Svoj program je strnil v tri prioritete. Zavzemal se bo za obvoznico poleg katere mora biti urejena gospodarska cona, za izkoriščanje prednosti našega kraja kot sta lemov iz preteklosti - Globovnika ter gozdovi in voda ter za rešitev prob- deponije v Jelšanah. ALTERNATIVA OSTAJA Neodvisna lista Alternativa ostaja na političnem prizorišču z 11 imeni na listi, ki jih predvodijo Stjepan Miše, Katarina Škrab in Ivan Valenčič. Zavzemali se bodo za zaposlitev strokovne osebe, ki bo vodila postopke v krajevnih skupnosti ter da se v proračun vrnejo kmetijski programi za majhne kmete. Pravijo, da pri njih ni povzpetništva, da so preprosti, delavni in v službi ljudstva. C? MOJA DEŽELA - LEPA IN GOSTOLJUBNA C? S ciljem izboljšanja kakovosti življenja prebivalcev Slovenije in turistov ter prispevati k trajnostnemu razvoju v urejenem in zdravem okolju, je tudi v letošnjem letu Turistična zveza Slovenije razpisala tradicionalno tekmovanje v urejenosti slovenskih krajev, pod sloganom Moja dežela - lepa in gostoljubna. Podlaga za uresničevanje projekta so dogovori s slovenskimi občinami, Skupnostjo občin Slovenije, Združenjem občin Slovenije, ministrstvom za okolje in prostor in ministrstvom za gospodarstvo. Pokrovitelja na državni ravni sta bila, tako kot vsa leta doslej, Ministrstvo za gospodarstvo in Ministrstvo za okolje in prostor. Novost letošnjega leta pa vključitev tekmovanja v svetovni okoljevarstveni projekt Clean up the VVorld - Očistimo svet. Zasledujoč temeljno sporočilo akcije, poskrbeti za večjo turistično privlačnost naših mest in vasi, z namenom učinkovitejše promocije države in turizma ter prispevati k razvoju turistične in ekološke zavesti ljudi,, je Občina Ilirska Bistrica pred enajstimi leti podpisala sporazum s Turistično zvezo Slovenije o sodelovanju v tem vseslovenskem projektu. Leta 1999 je sledil podpis protokola med Obrtno zbornico Slovenije in Turistično zvezo Slovenije, že takoj naslednje leto pa je bilo razpisano prvo tekmovanje za najbolj urejeno obrtno obratovalnico v občini Ilirska Bistrica. Po že ustaljeni navadi sta v soboto, 7. oktobra , družno pripravili zaključek akcije Občina Ilirska Bistrica in Območna obrtna zbornica Ilirska Bistrica. Slavnostna podelitev priznanj in nagrad je potekala v prostorih Osnovne šole Antona Žnideršiča v Ilirski Bistrici. Spremljala jo je razstava fotografij najlepše urejenih individualnih hiš, ustanov in kmetij. Cvetličarji in vrtnarji: Vrtnarstvo Urh, Miloš Urh s.p., Cvetličarna Polona, Polona Štemberger s.p., Vrtnarstvo Bilka, Milan Vilotič s.p. in Cvetličarna M, Mar-gita Gartner s.p. iz Ilirske Bistrice ter Vrtnarstvo Primož, Primož Česnik s.p. z Ratečevega Brda, pa so predstavili svoje kreacije in proizvode. Obiskovalce prireditve je uvodoma pozdravil župan občine Ilirska Bistrica g. Anton Šenkinc in zadovoljstvo nad dvigom zavesti za urejeno in čisto okolje izrazil z besedami:« Še nedavno tega so ljudje s posmehom gledali na tiste, ki so izstopali po prizadevanjih za lepše okolje, in urejena hiša je bila bolj izjema kot pravilo. Danes je povsem drugače, izjema že zdavnaj ni več urejenost, izjema je postalo neurejeno okolje. Ljudje si prizadevajo za urejeno in čisto okolje ter razvijajo pozitiven tekmovalni duh.« Besede nedvomno potrjuje tudi število nagrajencev, ki jih je iz leta v leto več. V letošnjem letu si je nagrade za najbolj urejene individualne hiše prislužilo kar dvajset družin: družina Iskra, Novokračine 63, Jelšane družina Kalčič, Sušak 29a, Jelšane družina Logar, Jelšane 8c družina Frank, Dolnji Zemon 92a, družina Frank, Trnovska ulica 34, Ilirska Bistrica družina Frank, Topole 46 družina Vičič, Zarečica 25 družina Rožanc, Zarečica 1 družina Vičič, Zarečica 21 c družina Frank, Čelje 1 družina Muha, Strma pot 2, Ilirska Bistrica družina Rolih, Zarečje 27a družina Dekleva, Zajelšje 5 družina Baša, Podbeže 36a družina Krese - Jakič, Bač 4a družina Brožič, Gornji Zemon 15 družina Tomšič, Knežak 195c družina Jaksetič, Zabiče 30g družina Urbančič, Brinškova ulica 3, Ilirska Bistrica družina Lever, Pluje 16 Na podlagi kriterijev, ki se uporabljajo od leta 2001 dalje, pa si je še enajst družin, ki so prejele priznanje že več kot trikrat, prislužilo posebno priznanje za lepo urejeno stanovanjsko hišo in urejeno okolje: družina Vičič - Miškič, Zarečje 18 družina Pugelj, Jasen 3 družina Dolgan, Dolnji Zemon 1 b družina Prosen - Štemberger, Vrbica 21 družina Tomšič, Knežak 208 družina Potepan, Dolnji Zemon 82f družina Šestan, Jablanica 6 družina Štemberger, Dolnji Zemon 91 c družina Zadel,Jasen 46 družini Frank in Ivančič, Podgrad 118 družina Vatovec, Mala Bukovica 45 Med večkratnimi dobitniki priznanj ( več kot trikrat) je bila tudi vas Šembije, ki je bila skozi vse leto lepo urejena, še posebej del ob magistralni cesti in zelene površine v sami vasi, zato ni naključje, daje bila tudi v letošnjem letu izbrana za najbolj urejeno vas. Priznanje za najlepše urejeno šolo je romalo na Pregarje. V letošnjem letu se je najbolj izkazala Osnovna šola Rudija Mahniča - Brkinca, priznanje za najlepše urejen stanovanjski blok so si prislužili stanovalci z Župančičeve ulice 2 v Ilirski Bistrici, nagrado za najlepše urejeno kmetijo pa je prejela družina Samsa s Prelož 13. Branžno tekmovanje za najbolj urejene obrtne obratovalnice sicer poteka po drugačnih kriterijih, kot veljajo za individualne hiše, saj se pri ocenjevanju daje prednost skrbi za zbiranje in odvoz odpadkov, kjer veljajo mnogo ostrejši kriteriji kot veljajo za gospodinjstva, sam način dela pa je večinoma zakonsko reguliran. Tekmovanje poteka ločeno od občinskega tekmovanja. Kljub temu se je dobro prijelo in iz skromnih začetkov preraslo v pravo manifestacijo lepote in skrbi za prijetno okolje, ki je porok za dobro počutje, večjo delovno vnemo in uspehe. »Seveda pasi lepote dežele in gostoljubja ne moremo zamis- liti brez ustrezne ponudbe domačih jedi,« je uvodoma podčrtal predsednik Območne obrtne zbornice Ilirska Bistrica g. Stanislav Skok in nadaljeval: » katerim prav zadnja leta namenjamo veliko pozornost. Pri tem moram še posebej izpostaviti Gostišče Mašun in Gostilno Škorpion, vsakoletna udeleženca Gostinsko turističnega zbora Slovenije..«. Priznanje za najlepše urejeno obrtno obratovalnico so prejeli: Mizar,Janez Rojc s.p., Dolnji Zemon 93b Gostišče Mašun, Erika Bolčina Antončič s.p. Kovinoplastika, Zlatko Tomažič s.p., Harije 28 ( OIC Trnovo) Ruti - prevozi, storitve, Ivan Rutar s.p., Sušak3 Feliks, Srečko Vrh s.p., Dolnji Zemon 88 Gostilna Erna, Vladimir Dodič s.p., Račiče 4 Okrepčevalnica in ribogojnica Domačija Bubec, Feliks Peternelj s.p., Brce Teles, telekomunikacije, d.o.o., Ilirska Bistrica (OIC Trnovo) Kleparstvo in krovstvo, Simon Rolih s.p., Vrbovo (OIC Trnovo) Suma inženiring, d.o.o., Ilirska Bistrica Posebno priznanje sta dobila večkratna nagrajenca ( več kot trikrat): Gostilna - pizze rij a »Škorpion«, Rajko Jenko s.p., Rečica in Gostilna »Pod gradom«, Dunja Frank s.p., Gornja Bitnja Kulturni program, ki je potekal pod čudovito sceno avtorja Mizarja, Janeza Rojca s.p., so sooblikovali učenci 4. razreda Osnovne šole Antona Žnideršiča ( folklorna skupina), z mentoricama ga. Marto Rolih in ga. Iris Boštjančič, Mladinski pevski zbor Osnovne šole Dragotina Ketteja, pod vodstvom ga. Marte Reberc, pevska Skupina Sušeč, pod vodstvom g. Zorka Šajna in članici KETŠD Alojzij Mihelčič Harije ga. Nataša Frank in Alenka Penko. Prireditev se je iztekla s pesmijo »Lepu je blu«, zato vsem, ki ste pripomogli, daje »blu lepu«, najlepša hvala. Še posebej se zahvaljujemo Gostilni-pizzeriji »Škorpion« iz Rečice, ki je poskrbela, da so se obiskovalci tudi primerno okrepčali. C? Priznanje za najlepše urejeno kmetijo je prejela družina Samsa iz Prelož. OKUSITI SLOVENIJO Ekipa, ki je sodelovala na 53. Gostinsko turističnem zboru v Čatežu. Za nami je že triinpetdeseti Gostinsko turistični zbor Slovenije. Letošnja predstavitev zasebnih gostincev je potekala v skladu z novo državno strategijo razvoja gastronomije, pri izdelavi katere je bil eden od najbolj aktivnih in po strokovni plati avtoritativnih snovalcev etnolog prof. dr. Janez Bogataj. Po strategiji je Slovenija razdeljena na 23 gastronomskih regij s skupno 106 jedmi. Avtorji najnovejšega dokumenta so se zgledovali po Francozih, temeljni namen strategije, ki pravkar nastaja v strokovnih krogih, pa je doseči mednarodno razpoznavnost slovenskih jedi, kar bo pozneje s sloganom, plakatom in knjigo tudi del integralne turistične promocije države Slovenije v svetu. »Vizitant« Janez s spremljevalko. Naše barve sta na torkovi otvoritveni slovesnosti v Čatežu zastopala Gostilna - pizzerija Škorpion, Rajko Jenko s.p. iz Rečice, ki je pripravila : brkinsko joto s suhimi rebrci, krompir v »zevnci« z ocvirki in domače štruklje po brkinsko in Gostišče Mašun, Erika Bolčina - Antončič s.p. Postregli so z divjačinskim golažem s kruhovimi cmoki, hrbtom divjega prašiča z mavrahi, jabolčnim zavitkom ( »štrudlom«) in na vinu kuhanimi hruškami po mašunsko. Kot običajno je bilo tudi tokrat veliko zanimanje za naše domače, pristne jedi. Kot vsako leto doslej, sta se tudi tokrat izkazala z odličnim kulinaričnim znanjem in kvaliteto pripravljenih jedi. Celotna predstavitev je potekala v znamenju »vizite«, zato ni manjkal pravi »vizitant«, cvetje iz krep papirja , pisani trakovi, cvetlični aranžmaji v znamenju trobojnice, dobra volja in vse kar sodi zraven. Ob vsem tem lahko le zapišemo: Čestitamo in hvala vsem, ki ste poskrbeli, da se je ime našega kraja ponovno zapisalo z velikimi črkami. Alenka Penko DOGAJANJA V SAMOSTANU NOČNA MAŠA NA MAŠUNU »Vzgajamo z vsem, kar smo in kar delamo« (bi. mati Terezija Gerhardinger) POPOLDNE V TRNOVEM V torek, 10. oktobra 2006 smo se srečali prostovoljci in nekateri od staršev, ki želijo otroke vključiti v preventivni program škofijske Karitas Popoldne v Trnovem. O programu in načinu dela nam je najprej spregovorila Klementina Bajec, odgovorna za programe učne pomoči, ki že potekajo na Cesti pri Ajdovščini, na Slapu, v Pivki in sedaj v Trnovem v prostorih samostana Šolskih sester ND. O razlogih za nastanek programa in o njegovih ciljih nam je spregovoril tudi pobudnik dr. Bogdan Žorž. Začel je s pregovorom: »Če hočeš lačnemu pomagati, ga nauči loviti ribe.« Za nami je 30 let permisivne vzgoje, ko je veljalo, naj starši in družba lovijo ribe za otroke. Mnogi mladi starši, ki so zrasli vtem duhu, razumejo, da tak način vzgoje ni primeren, a ne vedo, kako naj vzgajajo drugače. Šola je v krizi, srečuje se s težavami. Politika spreminja učne programe. Ni ključni problem opravljat namesto njega obveznosti. Zelo verjeten rezultat takega ravnanja bo vedno večji odpor do šole, negotovost in nezaupanje vase in nezadovoljstvo otrok. V program Popoldne v Trnovem so povabljeni vsi osnovnošolski otroci, ki se želijo učiti skupaj s prostovoljcem ter z vrstniki koristno in aktivno preživeti prosti čas. Ne postavljamo pogojev in ne delamo selekcije. Program vključuje mlade prostovoljce, zato so posebej vabljeni srednješolci. Na srečanju se je pridružilo kar nekaj gimnazijk, ki v okviru programa lahko opravljajo obvezne izbirne vsebine. Manjša starostna razlika med otroci in prostovoljci olajša zbliževanje. Otroci take programe raje sprejemajo. Poleg tega program nekaj daje tudi prostovoljcem. Vsi skupaj se učimo premagovat napore, učimo se postavljanja, spoštovanja, sprejemanja reda in pravil. Kako poteka delo? Prvi del je učni del, naredijo se naloge, utrdi šolska snov, ki je »ušla«, starši pa morda nimajo časa ali je niso vešči pokazat ali razložit. Drugi del je druženje, ki ob igri in ustvarjanju omogoča, da se čisto vsak otrok nekje najde, odkrije področje, kjer je učinkovit, uspešen, pohvaljen. ž. A ( RAZlftC,. I y Rai-i UaTT: h č vč t- A v programu, ampak v vprašanju motivacije. Danes motivacija pada, ker otrokom uspemo zadušit njihovo radovednost. Otrok ima možnost najti odgovore na najrazličnejše načine: internet, TV... Otroci prihajajo v šolo z vcepljenim uporom do napora. Šola predstavlja naloge, zahteve, otrok se ob tem počuti neprijetno, šola mu je zoprna. Žal se starši prevečkrat prelevijo v vlogo zaščitnika, hočejo otroku zmanjšat napor in začno Ni mogoče pričakovat, da v medsebojnih odnosih in pri delu ne bi prišlo do problemov. Rešujemo jih v zaupnem pogovoru med sodelavci programa, otroci in starši. S pogovorom zagotovimo, da problemi ne uidejo mimo nerešeni, rešitev s skupnimi močmi pa lažje najdemo. Otrok ob tem ugotovi, da ne more manipulirat ne s starši ne s prostovoljci, da se ne splača ustvarjat problemov ampak ima več koristi, če jih začne reševat. s. Martina Radež 041/869 727 Igradbenistvo saftic | SAFTIČ ZDENKO S.p. JELŠANE 73, tel.05/788-55-98 www.gradbenistvo-saftic.si No, maša se je v resnici začela četrt čez osmo uro zvečer, vendar je na prvo oktobrsko soboto ob tej uri že ravno tako trdna tema kot ponoči. In maša se je v resnici imenovala lovska ali hubertova; ne nočna, kot sem jo poimenovala jaz. Tak naslov mi je prišel na misel zato, ker smo na prizorišče - travnik med stolpičema nekdanjega gradu - prispeli po ‘drevoredu’ kakšnih dvajsetih bakel (‘baklor-edu’?), ki so bile edina svetloba v bližnji okolici. Ravno ta večer naj bi bila celo polna luna na nebu, a se je le-ta izza dreves prikazala šele, ko smo zapuščali 'cerkev pod milim nebom’. Termometer v avtu pa je tisti večer kazal hladnih sedem stopinj Celzija. Maša je bila organizirana na predvečer mednarodnega tekmovanja lovskih psov krvosledov. Šest psov tekmovalcev finalistov se je udeležilo maše in tekmovanja naslednji dan. Dva iz Slovenije oz. iz Trbovelj in Savinjske doline; dva iz Italije - iz pokrajin Veneto in Val d’Aosta; ter dva iz avstrijske Koroške - eden iz Globasnice, drugi iz Spit-tala. Travnik med stolpičema je tisti večer izgledal grajsko-srednjeveško. Osvetljevalo gaje (nadaljnjih) dvajset bakel, oltar v gozdnem stilu, poleg njega poleti posvečen iz lesa izrezljan kip sv. Huberta-zavetnika lovcev, na kupu smrekovih vej pred oltarjem je počivalo popoldan ulovljeno jelenovo tele in še malo naprej so stali trije hlodi, označeni s številkami od ena do tri, ki so verjetno nadomeščali zmagovalne stopnice za naslednji dan. Razobešene slovenska, evropska in kinološka zastava so bile kar nekako premoderne za tisti prostor. Otoki rož, ki krasijo travnik čez dan, v nočni svetlobi skoraj niso bili opazni. Mašo, ki se je začela s pozdravi v slovenščini, nemščini in italijanščini, je daroval ‘mašunski župnik’ Boris Kretič. Glasbeno pa so jo obogatili zasavski rog isti, ki jim je s tuljenjem, renčanjem in lajanjem občasno pomagala tudi šesterica lovskih psov. Ostali udeleženci maše, kakšnih petdeset po številu, pašo bili predvsem lovci - šest lastnikov (tekmovalnih) psov, devet (pasjih) sodnikov, še nekaj drugih lovcev ter njihovi spremljevalci in opazovalci. Omenjena pasja tekmovanja se namreč dogajajo vsako leto v eni izmed treh sodelujočih držav - na Mašunu so bili že pred tremi in pred šestimi leti, in obakrat je bilo bolj mrzlo kot letos, so rekli redni udeleženci srečanja - in srečanja se vedno začnejo z lovsko mašo. Za " organizacijo tokratne se je župnik zahvalil družini Bolčina, ki je ‘organizator’ tudi že tradicionalne in množično obiskane avgustovske lovske maše na Mašunu. Katja Rutar Junona^ studio za nego telesa Jablanica 1c 6250 Ilirska Bistrica Nudimo vam: • Nego obraza • Nego telesa • Depilacijo • Pedikuro • Manikuro • Ličenje Vse dodatne informacije na tel.: 051 304 217 NIZKE GRADNJE NEPREMIČNINSKA AGENCIJA PRODAMO STANOVANJSKE HIŠE II. Bistrica in okolica od 28-31 MIO Podgrad (starejša, velik vrt) 28 MIO GRADBENE PARCELE II. Bistrica - okolica otok Cres več stanovanj od 46 do 123 m2, cena 1700 - 2200 EURO/m2 LOKALI, PISARNE Posredujemo pri najemu več poslovnih prostorov v II. Bistrici PLAMING Plaming, projektiranje in izdelava tehnološke opreme, d.o.o. ul. Nikole Tesla 5, p.p. 68 6250 Ilirska Bistrica tel.: +386 (0)5/70-410-00 fax: +386 (0)5/70-410-55 e-mail: info@plaming.si koliSter C1 v t o Dolenje 2a, 05 / 788 60 10 PE Ilirska Bistrica, 05/710 14 30 ■ NOVA PONUDBA MERJENJE IZPUŠNIH PLINOV delovni čas od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 14. ure. M Prodaja vozil OPEL 05 / 788 60 09 Akcija staro za novo do 530.000 SIT popusta AGILA, CORSA, ASTRA, MERIVA, ZAFIRA, VECTRA, SIGNUM, VIVARO, COMBO NOVA OPEL ASTRA M POOBLAŠČENI OPEL"©- SERVIS M M ORIGINALNI REZERVNI DELI ■ Dve leti garancije ■ ORIGINALNA DODATNA OPREMA m [pacOEECRaD^ PARK TEL.: 71 45 144 MARTINOVANJE 11. 11. od 18h naprej RAZLIČNE VELIKOSTI PIZZ RAZVOZ PIC JE CEL DAN ^ ^ URE NA PRIMORSKEM NIČ NOVEGA V petek, 29. septembra, se je na primorskem zgodil že drugi koncert Siddhartine turneje Petrolea tour. Tokrat se je rockerska karavana ustavila v Ilirski Bistrici, ki pa podobno kot Ajdovščina, z obiskom ni bila na nivoju ostalih koncertov te turneje. Siddharta je eden redkih, če ne celo edini slovenski bend, ki sam sebe jemlje toliko resno, da ne nas- topa kaj dosti izven svojih planiranih nastopov. Rezultat te miselnosti so premišljeni termini izdaje plošč, ki jim sledi turneja kakih 20 koncertov. Nekateri kraji so Siddharto videli že večkrat, drugi so tokrat prišli na vrsto prvič. Ilirska Bistrica sodi med slednje.Zato bi človek pomislil, da bodo Bistričani navalili. Pa niso. Pod velikim odrom se je zbralo kakih 500 navdušencev vseh starosti. Prav nič težko se ni bilo prebiti do prve vrste pod odrom. Mnogi so tarnali nad ceno vstopnice (4000 sit v predprodaji, 5000 na dan koncerta), vendar je cena takšna tudi za Jesenice, Šentjur ali Domžale, ki so svoje dvorane napolnile. Res je tudi, da je Ilirska Bistrica kraj z veliko nižjo kupno močjo kot centralna Slovenija, toda marsikomu od tistih, ki so se potožili nad ceno, se že naslednji dan ni prav nič smililo enakih vsot pustiti za najbližjim šankom. Tako da gre najbrž za nekaj drugega. Kraji kot je Ilirska Bistrica, ki naj bi že pregovorno bili bogu za ritjo (čeprav marsikatera analiza kaže nasprotno), niso prav pogosto deležni dogodkov na takšni ravni. Zato publika ni seznanjena ne s ceno, ne s kvaliteto in niti ne z nivojem takšnih prireditev. Tudi publika mora zoreti in v končni fazi biti vzgojena v duhu tako malih kot velikih dogodkov. Razumeti moramo, da je na vaškem shodu karta lahko 1000 sit, da pa na ekskluzivnem koncertu najboljše rock skupine tako enostavno ne more biti, sploh pa ne danes, ko ima marsikdo zaradi internetne izmenjave veliko manj stroškov s poslušanjem glasbe in se lahko bendu oddolži vsaj z obiskom koncerta. Če bi se takšni koncerti v tem malem mestu dogajali bolj pogosto, bi nam bilo vse to jasno. In to je glavni argument, da Siddharto in podobne kalibre še kdaj povabimo medse ter se tako oddolžimo. Fantje so dovolj plemeniti, da bojo povabilo sprejeli. Od tu naprej pa je vse ponovno odvisno od nas. Tekst in foto: Marjan Krebelj IZJEMNI USPEHI BISTRIŠKE GLASBENE ŠOLE Alja Velkaverh, 24 letna Lucijčanka, je v začetku septembra prejela nagrado, ki jo podeljujejo najbolj obetavnim in nadarjenim glasbenim talentom v Evropi (v spomin na Ingrim Graf Konigsdorf). Druga Irena Grafenauer, kot jo imenujejo, je glasbeno pot začela na piranski glasbeni šoli, pri prof. Adnanu Zubčeviču. Na ljubljansko akademijo je bila sprejeta že pri šestnajstih letih, štiri leta je študirala pri prof. Fedji Ruplu. Po opravljeni diplomi je bila sprejeta na dunajsko univerzo za glasbo in vzporedno nadaljevala študij na akademiji Lorenzo Perozi v Italiji. Dobitnica številnih nagrad, je najprej postala redna članica akademije bavarskega radijskega orkestra v Munchnu, od 1. septembra pa je redna članica, solistka in prva flavtistka v simfoničnem orkestru Bamberg na Bavarskem, ki slovi kot eden najboljših v Evropi. Visoko nagrado Evropske fundacije za kulturo je prejela v Berlinu (poleg nje sta bila nagrajena še trobentač Philipp Lohsey ter Jean Claude Trichet za posebne zasluge pri vzpodbujanju glasbenih talentov). Pokroviteljstvo dogodka sta prevzela francoski predsednik Jacgues Chirac in nemška kanclerka Angela Merkel, nagrade pa je podeljeval nemški finančni minister Peter Steinbruck. Da doma ni prezrta, je dokazala septembrska akcija Primorskih novic in Radia Koper, v kateri je bila Alja Mateja Prunk in Adnan Zubčevič izbrana za osebnost meseca. Letos spomladi smo tudi Bistričani imeli priložnost prisluhniti nadarjeni glasbenici. Na pobudo prof. Zubčeviča ter v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev je muzicirala v dvorani glasbene šole. Na klavirju jo je spremljal Bistričan prof. Bojan Glavina. Morda po njeni poti stopa tudi Mateja Prunk iz Pirana. Tudi ona se je igranja na flavto učila pri prof. Zubčeviču, ki je nekaj let poučeval na piranski glasbeni šoli. Po njegovem odhodu iz Pirana mu je sledila na bistriško glasbeno šolo in jo tudi uspešno zaključila. V letošnjem šolskem letu je opravila sprejemni izpit na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Med šestindvajsetimi prijavljenimi je to uspelo le šestim; prva, najboljša med njimi, je bila ravno Mateja. Tudi njo je bistriško občinstvo že poslušalo, saj je s svojim glasbenim izvajanjem popestrila kar nekaj kulturnih prireditev. Matejin uspeh, ki je nedvomno tudi uspeh prof. Zubčeviča in bistriške glasbene šole, je toliko večji, ker ni obiskovala umetniške gimnazije (maturirala je na splošni gimnaziji).Tako je celotno glasbeno izobrazbo in vse priprave na izpit pridobila na bistriški glasbeni šoli. Iskrene čestitke Alji, Mateji, prof. Zubčeviču in Glasbeni šoli Ilirska Bistrica. Anica Kocjančič TURISTIČNA SEZONA NA MPMP JELŠANE IN MPOP NOVOKRAČINE Varnostne razmere v času poletne turistične sezone so bile na naših mejnih prehodih Jelšane in Novokračine stabilne. Glede na to, da mejni prehod Jelšane predstavlja zunanjo mejo Evropske unije, to od policistov zahteva kompleksen, multidiscipiiniran in uravnotežen nadzor nad prehajanjem potnikov čez državno mejo. S članstvom v Evropski uniji si delimo enoten prostor, neposredne učinke tega prostora pa si deli 452 milijonov ljudi. V času poletne turistične sezone je preko mejnega prehoda za mednarodni promet Jelšane, mejo prestopilo 1.876.664 potnikov, kar je za 4 % manj kot v času lanske poletne turistične sezone. Mejni prehod za obmejni promet Novokračine, ki deluje v sklopu mejnega prehoda Jelšane, je prestopilo 6.156 potnikov, kar je 13 % več kot v enakem obdobju lani. Kar se tiče prehoda vozil preko mejnega prehoda Jelšane so številke nekje enake, kot v enakem obdobju lani, nekaj porasta pa beležimo predvsem pri tovornih vozilih. V času med 20.6 in 20.9 smo obravnavali 21 kaznivih dejanj. Pri tem naj izpostavimo, da smo odkrili 6 ukradenih osebnih vozil. Gre za osebna vozila visokega cenovnega razreda, katera so bila ukradena v Nemčiji, na Češkem in Poljskem. Pri ostalih kaznivih dejanjih pa gre za klasično ponarejanje listin, ki so potrebne za prestop državne meje. V postopkih prehajanja čez državno mejo smo odkrili tudi 23 kosov različnega hladnega orožja, v 22 primerih pa smo zasegli manjše količine različnih vrst prepovedanih drog. Beležimo tudi en primer nezakonitega prehoda državne meje in sicer, ko je državljanka Nemčije v prtljažnem prostoru osebnega vozila, prevažala skrito osebo - svojega partnerja, kateri ni imel urejenega statusa v Evropski uniji. Zaradi različnih razlogov smo zavrnili vstop v državo in obenem v EU 190 osebam, poleg tega pa smo obravnavali 201 kršitev najrazličnejših cestno prometnih predpisov. Vse bralce Snežnika opozarjamo, da si pred odhodom v tujino uredijo oziroma preverijo veljavnost dokumentov za prestop državne meje v izogib neprijetnostim na mejnih prehodih. Glede na to, da je avtomobilska kriminaliteta v čedalje večjem porastu, vsem svetujemo, da se ob nakupu rabljenega vozila posvetujejo s strokovnjakom in ne nasedajo raznim preprodajalcem. Sumljiva je lahko že nizka cena vozila glede na njegovo starost in ohranjenost. Opozarjamo tudi, na spremenjen urnik mejnega prehoda za obmejni promet Novokračine, ki velja od 01.10.2006 dalje, in sicer: - od ponedeljka do sobote od 06.00 do 22.00 ure in - v nedeljo od 07.00 do 20.00 ure. Želimo, da živite varno! Zlatan KOVAČEVIČ KOMANDIR POLICIJSKE POSTAJE Policijski inšpektor I SESTANEK LTO Dne 12.10.2006 je Razvojni center Ilirska Bistrica v sklopu Lokalne turistične organizacije organiziral že 4. sestanek LTO, na katerem so bile na dnevnem redu pod točko 1. volitve 5.predstavnikov LTO za člane programskega projektnega sveta za turizem. Po krajši razpravi so bili izvoljeni: Aleš Zidar, Ivan Dolgan, Rajko Jenko, Franjo Penko in Feliks Peternelj. V nadaljevanju je Boštjan Primc iz Občine Ilirska Bistrica predstavil spletne strani za turizem, ter udeležence povabil k sodelovanju. Vsem izvoljenim predstavnikom čestitamo ter želimo čim več delovne vneme in inovativnih idej! Mojca Memon AVTOSOLA MIZA d, o. Bazoviška 4a, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/714 15 84, GSM: 031/644 242, 041/457 125 Z našo pomočjo boste uspešno opravili vozniški izpit. Želimo da postanete dober, predvsem pa varen voznik. KULTURNO DRUŠTVO AHEC JASEN MED BENEŠKIMI SLOVENCI OKTOBER - MESEC POŽARNE VARNOSTI Bogata kulturna dediščina prepredena z miti, bajkami, svojevrstnim glasbenim izročilom, lepota neokrnjene narave, prastara, arhaična govorica, ki so jo Beneški Slovenci zaradi posebnih zemljepisnih razmer in zaradi pregovorne trdoživosti ohranili skozi stoletja, dajejo temu predelu poseben, skoraj eksotičen čar. Zaradi tega so se člani KD Ahec Jasen odločili, da si bodo od blizu ogledali te kraje in začutili njihov življenjski utrip. Na pot so odšli v soboto, /.oktobra, kot običajno dobro založeni s prigrizkom, za katerega so poskrbele pridne članice društva. Prvi daljši postanek so naredili v Osoppu. Na obrobju mesta, ki leži globoko v Furlanski nižini kjer so že vidna znamenja alpskega sveta, saj se zdi, da so tu gore kar zrasle iz ravnine, so si ogledali tovarno Fantoni. Njen lastnik je tudi večinski lastnik bistrškega Lesonita. Skozi kompleks petih objektov jih je vodil prijazni uslužbenec tovarne, ki je izčrpno odgovarjal na njihova vprašanja. Najdlje so se izletniki zadržali v obratu, v katerem izdelujejo plošče, takem, kot je domači Lesonit. Skozi sodoben, v celoti računalniško voden proces, naredijo 1000 m3 plošč na dan. Kot je povedal g. Fantoni, ki je ob koncu ogleda prišel pozdravit izletnike, je posodobitev proizvodnje cilj, ki si ga je zastavil tudi za Lesonit. Naslednja postaja je bila čudovita vasica Bardo v Terski dolini, ki je s svojo urejenostjo, čistimi, tlakovanimi ulicami, lesenimi tablami s slovenskimi imeni (Mlaka, Zakostanj...), na vse naredila nepozaben vtis. V obnovljeni cerkvi, z moderno urejeno notranjostjo, je izletnike pričakal prof. Viljem Černo, raziskovalec in zapisovalec terske kulturne in etnične dediščine. V lepi slovenščini, obarvani z narečnimi izrazi in s posebno melodiko, je spregovoril o položaju tukajšnjih Slovencev skozi zgodovino, o vztrajnosti in trdoživosti, s katero ljudje ohranjajo svoje izročilo in svoje korenine. Po ponovnem spustu v dolino, vožnji mimo Pušje vasi, najbolj zanimivega urbanega središča teh krajev, ki se ponaša z dobro ohranjenim srednjeveškim jedrom, ob strugi smaragdne rečice Bile, so Jasenci prispeli v Solbico, v skalovje stisnjeno vasico, osrčje Rezije. Pred spomenikom rezijskih brusačev, ki so za skromnim zaslužkom odhajali v svet, jih je pričakala gospa Luigia Negro, domačinka, članica Kulturnega društva Rozajanski dum. Popeljala jih je po vaških ulicah z značilnimi imeni (Pustigost), mimo hiš, na katerih so še ohranjene stenske freske z verskimi podobami, do etnološkega muzeja. Bogata zbirka fotografij, značilnih orodij, noš, dokumentov, ki pričajo kam vse so Rezijani potovali v iskanju težko prisluženega koščka kruha, so skozi pripovedovanje gospe Luigie skoraj oživeli težko preteklost tukajšnjih ljudi.. Po celodnevnem vandranju seje prilegla večerja v Vipavskem hramu, vinski kleti, ki slovi po bogati izbiri vipavskih vin. Za dobro razpoloženje sta poskrbela Gršče in Grega, podmladek jasenskega društva, ki sta neutrudno raztegovala svoji harmoniki. Načrt izleta je v celoti pripravil Saša Boštjančič, kulturni delavec, pevovodja domačega pevskega zbora in animator jasenskega kulturnega utripa, ki je navezal stike s prof, Černom, gospo Luigio Negro ter gospodom Barzazzijem (direktorjem Lesonita) ter tako poskrbel, da je bilo spoznavanje novih krajev strokovno in zanimivo. Večina izletnikov si je Tersko in Rezijsko dolino ogledala prvič, ne pa tudi zadnjič, saj so se vrnili v domači kraj bogatejši za mnogo lepih vtisov in spoznanj. Anica Kocjančič oooooo<><>o<><><><><*x>oooc*><>oo<><><>c><>x>c><><>^^ % ŽIV ŽAV100% USPEL % Skupina članov Društva invalidov je teden od 3. do 10. septembra preživela v toplicah Rogaška Slatina. Po avgustovskem dežju in ohladitvi, se je vreme prvi septembrski teden Društvo invalidov je skupinsko letovanje organiziralo prvič. Po mnenju vseh, ki so se ga udeležili, zelo uspešno, zato so se dopustniki razšli z željo, da bi se prihodnje leto Prelepo sobotno popoldne 14. oktobra je v park Nade Žagar privabilo veliko število malčic in malčkov. Zabavali so se na različnih otroških delavnicah. Izdelovali so: - rožice -koške in košarice -obeske in -šopke. Zabavo je zaključil čarovniški nastop. Taborniki so pekli palačinke , skratka mnjkalo ni ničesar. Zahvla za lep popoldne, ki smo ga preživeli starši z otoki ob Tednu otroka, pa gre organizatorjema Društvu Prijateljev mladine Ilirska Bistrica ter Programu Škofijske karitas Popoldne v Trnovem. Društvo rejcev in ljubiteljev konj Graščina ZA NAMI JE 3. STOTNIKOVA KONJENICA Ljubitelji konj smo se prvega septembra zbrali na Baču, kjer se je začela tretja trodnevna društvena konjenica. Prvi dan nas je pot vodila iz Bača mimo prelepega gradu Kalc, kjer je nekoč prebival naš pisatelj in pesnik Miroslav Vilhar, naprej proti Parjam. Tu smo se za trenutek ustavili in naredili nekaj uvodnih fotografij ter nadaljevali pot ob reki Pivki. Končni cilj prvega dne je bila domačija pri Godni v Slovenski vasi. Tu je mladi gospodar pripravil prostor za konje, kjer smo jih ustrezno oskrbeli, konjenikom pa je ponudil domače dobrote med katerimi velja omeniti okusen doma pridelan ovčji sir. Odlična hrana je bila povod, da nas je nekaj pozabilo na utrujenost in nadaljevalo večer ob zvokih harmonike konjenika Darca. Naslednje jutro se nam je pridružilo še nekaj konjenikov iz Pivke, Klenka in Parij ter z nami nadaljevalo pot pod Sveto trojico. Okoli enih popoldan nas je, v senci Snežniških gozdov, čakal odličen pasulj vaškega kuharja Franca Godca. Tu smo si vzeli čas za počitek, kot se po kosilu spodobi, in ob treh nadaljevali pot. Jahali smo mimo Cerkniškega jezera do vasi Dolenje jezero, kjer je bil cilj drugega dne. Ob tamkajšnji ribiški smo si postavili tabor. Naš Tone nam je napekel mesa in mladega krompirčka na žaru, saj smo potrebovali novih moči za veselico ob zvokih frajtonarce. Veselica se je nadaljevala pozno v noč, kar se je lepo videlo drugi dan na obrazih utrujenih konjenikov. Zadnji dan konjenice smo se vračali čez Otoške doline mimo turistične kmetije na Jurščah proti sedežu društva na Bač, kjer se je končalo naše druženje. Brez nesreč in z velikim zadovoljstvom vseh dvajsetih konjenikov smo bili enotni, da se spet dobimo na novi konjenici. Več informacij o pohodih, prireditvah in aktivnostih našega društva pa lahko preberete na spletni strani www.knezak.si, pod rubriko društva ali pa nam pišete na naslov grlk@siol.net! Gregor Križman IRBIS LABORATORIES čista kvaliteta V Ilirski Bistrici smo pred kratkim dobili nov notariat. Po dolgoletnem opravljanju sodniške funkcije je mesto notarke nastopila Sonja Železnik. Zaupala nam je nekaj podrobnosti iz svojega zasebnega in poklicnega življenja... letošnjega leta. Najprej nam prosim povejte, kdo je Sonja Železnik, od kje prihaja, kakšni so njeni hobiji... Že od otroštva živim v II.Bistrici, tu sem si ustvarila dom in družino. Kljub mladostniški želji da bi odšla v svet, mi je usoda namenila drugačno življensko pot. Rada plavam, potujem, berem, za kar pa mi ob številnih družinskih, študijskih in delovnih obveznostih ostane premalo časa. Upam, da ga bo v prihodnosti več, tako da ga bom lahko posvetila le sebi. Kako so minevala Vaša študentska leta oz. Poklicna pot? Kakšni so bili Vaši začetki? Bila sem povprečna študentka. Po končani gimnaziji sem se povsem naključno odločila za študij prava in takrat sploh še nisem vedela kaj ta študij pravzaprav pomeni, oz. kaj ti lahko vse da. Po končanem študiju leta 1985 sem se vrnila v Ilirsko Bistrico, se kot pripravnica zaposlila v nekdanji Tovarni organskih kislin, kjer sem ostala vse do njenega stečaja leta 1990. Nato so sledile zaposlitve; kot strokovna sodelavka na takratnem Temeljnem sodišču Koper, Enota v II.Bistrici, na Ministrstvu za obrambo, na Upravi za obrambo v Postojni, na delovnem mestu pravnice. Leta 1994 pa se mi je izpolnila dolgoletna želja, ko sem bila izvoljena za sodnico in se zopet vrnila v Ilirsko Bistrico. Takrat, moram reči, sem bila resnično zadovoljna. To funkcijo sem opravljala vse do Kaj Vas je pritegnilo, da ste se odločili za poklic notarke? Čeprav nisem nikoli razmišljala o tem, da bi sodno funkcijo zamenjala za notarsko, pa me je k temu spodbudil prejšnji notar, gospod Aleksander Ternovec, ki mi je pred svojim odhodom dal v razmislek idejo, da se bi morda tudi sama prijavila na razpis. Moram reči, da se v začetku sicer nisem preveč navduševala nad tem, kakor pa je čas mineval, sem o tem vedno pogosteje razmišljala in zadnji dan razpisa tudi vložila svojo vlogo ter tako postala notarka. K tej odločitvi je zlasti pripomogla tudi želja po nečem novem, drugačnem, saj je moje sodniško delo v 12-ih letih postalo vse preveč rutinsko. Ker sem spremembo potrebovala, je ta izbira prišla v pravem času. Dolgo ste bili sodnica. Kako Vas je oblikovala ta izkušnja in kako to, da ste se odločili za zamenjavo za notariat? Pri opravljanju sodniške funkcije sem se resnično zelo veliko naučila o samem bistvu, pomenu prava (včasih tudi o njegovem nesmislu-larpurlatiz-mu). Sodnik mora nepretrgoma skrbeti za svoje izobraževanje, strokovnost, pri odločanju mora biti povsem nepristranski. Vsak sodnik se mora po svojih najboljših močeh truditi, da se za vsak posamezen primer, ki ga obravnava, dobro pripravi in če je le mogoče že na prvem naroku v čim večji meri ugotovi in razišče dejansko stanje, ter odloči v skladu z veljavnimi zakonskimi predpisi. Slaba stran tega dela je, da ne glede na to, koliko se trudiš da bo tvoja odločitev pravilna in zakonita ter da boš pri odločanju čim bolj objektiven, ostaneš pri stranki (ki se npr.z odločitvijo ni strinjala in je nedvomno lahko tudi subjektivno prizadeta) krivec, saj veliko je ljudi, ki sodno odločitev sprejmejo kot osebno zamero. Sem pa to delo z veseljem in zagnanostjo dolga leta opravljala in s tem nedvomno pridobila tudi širok spekter pravnega znanja. Na mesto notarke v II.Bistrici ste nastopili šele nedavno. Kakšni so prvi vtisi na novem delovnem mestu? Moram reči, da kar v redu. Zaenkrat mi ni žal, da sem se odločila za to delo, je pa seveda to šele začetek. Dobra stran tega delaje, da ni več neprestanih sporov, bagatelnih zadev (čeprav za tožnika za katerega čast gre, kot pravijo pravni teoretiki, ni bagatel) o katerih je potrebno odločati. To je podeželjski notariat, ki se ne more primerjati z notariatom v večjem mestu ( ne po obsegu, ne po prihodku ). V tem kratkem času opažam, da prihajajo ljudje, ki dejansko ne vedo na koga naj bi se obrnili po nasvet, pomoč. Kako bi predstavili oz. opisali osnovne naloge in dejavnosti notarske službe? Kako bi nam povedali, kaj sploh notariat je? Naj začnem čisto po šolsko; Ustava RS v 2.odst. 137. čl. določa, daje notariat javna služba, ki jo ureja zakon. Zakon o notariatu pa v 2.čl. določa, da so notarji osebe javnega zaupanja, ki sestavljajo javne listine o pravnih poslih, izjavah volje oz. dejstvih, iz katerih izvirajo pravice, prevzemajo listine v hrambo, denar in vrednostne papirje za izročitev tretjim osebam ali državnim organom in opravljajo zadeve po nalogu sodišča. Na notarja se obrnemo, ko potrebujemo pomoč pri sestavi javne ali zasebne listine, ki se nanša na promet z nepremičninami ali na drugo pogodbo z zahtevnejšo vsebino, vselej pa takrat, ko želimo, da je pogodba ali poravnava izvršljiva brez sodnega procesa. Naj navedem samo nekaj najpogostejših vrst pogodb, kijihsetavi notar: prodajna, darilna, menjalna, najemna, zakupna, izročilna, oporoka, itd. V obliki notarskega zapisa pa morajo biti obvezno sklenjene pogodbe o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema, pogodbe o razpolaganju s premoženjem oseb, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost, sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju, izročilna pogodba, itd. Notar overja podpise oseb, kar pomeni, da potrdi dejstvo, da je oseba vpričo njega lastoročno podpisala listino, dala svoj znak, overja prepise listin, potrjuje dejstva, izjave... Naj poudarim še to, da je vsak notar dolžan zaupano delo izvesti vestno, pošteno, strokovno, preudarno, nepristransko in je za svoje delo odškodninsko odgovoren. mi, tekoče delo in v primerjavi s sodniškim delom odpade breme odločanja. Slabosti: stalna prisotnost (težje greš na dopust, saj je potrebno predhodno urediti nadomeščanje drugega notarja), socialne varnosti ni več (ni zagotovljene mesečne plače kot v državni službi) in vsekakor breme večje odgovornosti za svoje delo. Katera je Vaša glavna naloga, kam se dejavnost širi? Kaj je pristojnost, namen, obveza notarja, sem opisala že zgoraj. Glede širitve pristojnosti notarjev pa se sedaj precej govori o tem, da naj bi notarji v prihodnosti ( kdaj naj bi se to zgodilo se ne ve) vodili nesporne zapuščinske zadeve, kot je to praksa v državah EU in kot ima to urejeno naša soseda Hrvaška. Kako bo to pri nas urejeno oz. v kakšnem obsegu bodo te pristojnosti prenešene ne notarje ni še jasno in je povsem odvisno od odločitve zakonodajalca. Vsekakor bi bilo to za nas podeželjske notarje, kjer je pravnega prometa neprimerno manj kot v večjih središčih, zelo dobrodošlo, država, ki je podelila koncesijo notarjem, mora poskrbeti tudi za delo. Pri notarju sestavljena javna listina dokazuje resničnost vsega, kar je v njej določeno in potrjeno. Namen notariata je prav v tem, da se zagotovi večja pravna varnost v pravnem prometu in posledično zmanjša število sodnih sporov. Tu je še kup drugih stvari, ampak navajanje vsega bi bilo ob tej priliki nedvomno preobsežno. Katere so prednosti in slabosti Vašega dela? Kot prednost lahko omenim večjo samostojnost pri delu, pretežno nekonfliktna razmerja s stranka- S kakšno problematiko se srečujete? V tem kratkem času moram reči, da kakšnih posebnih težav, problemov nisem zaznala. Vaša lepa misel za vse ljudi_ ..Plemenitega duha spoznamo po plemenitih dejanjih. Kajti človeka po ničemer ne spoznaš bolje kot po njegovem vedenju." Edmund Spenser, Vilinska kraljica ( 1589) Najlepša hvala za intervju.... B.O. UGODNA POSOJILA Hitro do kratkoročnega kredita v podjetju ŽNIDER’S! Izplačilo takoj! ŽNIDER S IZOLA Cankarjev drevored 5 Tel.: 05/640 10 90 Suma inženiring d.o.o. PROIZVODNJA KOVANIH ELEMENTOV, IZDELAVA OGRAJ, REŠETK IN VRAT PO NAROČILU tel.: +386(0)5/71-10-244 S' CD O CD C_D CD CD CD C 52 T)G -J C '-JCT d C 52 "O G T5ČT ir J VL J G OIC Trnovo Vilharjeva cesta 47, 6250 Ilirska Bistrica ! tel./fax: 05/71-10-242 cJ bo____cj L2____c/ b Ob 9 I C rr eJr? c; id CJ L2____Cy lo ^ Nr'~y~'x Dom na Vidmu 1 H ] P O ) Gregorčičeva 2, Ilirska Bistrica / tel.: 05/71-41-344 ODPRTO: ocf ponedeljka do sobote od 10.00 do 21.00 ~ AKCIJA: 3 + 2 + 1 3 FILME PLAČATE, 2 POSODIMO BREZPLAČNO, 1 DAN KASNEJE VRNETE ■ VIDEO TOP 3.0 ■1.16 ULIC-akcija ■2. SNAHA, DA TE KAP-komedija ■3. OPAZUJEMO TE • grozljivka ■4. V KOT VROČE MAŠČEVANJE ■ akcija ■5. ZAHTURA-mladinski ■6. CAPOTE ■ drama ■7. LOVCI NA MORILCE-triler ■8. TVOJI; MOJI; NAJINI - komedija ■9. KO POKLIČE TUJEC-grozljivka ■10. ROŽNATI PANTER ■ komedija SN\ll\.l>\TKk\l’ capote lOPAZI R. RES'NEIV1TAV EORMATlONZ mm*) pazi! potem so se nastavljali... tudi kuharje rabimo Danilo Pugelj Ivan Valenčič in Stjepan Miše mag. Edvard Tomšič minister dr. Milan Zver, mag. Milena Urh, Primož Križaj in Vladimir Jeršinovič Ado Barbiš Stanislav Prosen in potem se je zgodil plač W': f; s/ vidu une... čakaj, čakaj... jabolka so 100%bio pa sem jih... NE POZABITE VOLITVE SO V NEDELJO 22. OKTOBRA 2006 - VIDELI STE JIH, ODLOČITEV JE PA SAMO VAŠA! OBLJUBEOBLJUBE... Občina po vrsti Št. podjetij Št.zaposlenih Gradbena. Dov. Št.tur.sob 34. Pivka -10 371 0 -2 43. Postojna 29 -174 5 -6 68. Hrpelje-K. 5 50 -1 0 99. Sežana 5 286 -7 14 174. Ilirska Bistrica -1 -240 -5 -23 Pred vsakimi volitvami nam “bodoči župani” obljubljajo pravi gospodarski razcvet, novo Indijo Koromandijo. Obvoznica, službe, stanovanja za mlade, Dom na Vidmu, vetrne elektrarne,... Marsikatere obljube se vlečejo iz mandata v mandat, nekatere so nove, vse pa navadno neizpolnjene... Bo po tokratnih volitvah bolje? Zanimiva je raziskava našega znanega ekonomista Jožeta P. Damjana, objavljena na internetnih financah, ki analizira podjetniško privlačnost občin - katere občine so torej najbolj povečale svojo privlačnost kot lokacije za podjetniško dejavnost. Kje je največ novih podjetij, kje je največ novih služb, kdo postilja nove turistične sobe in kdo tega, žal ne počne je razvidno iz zgornje tabele: Število podjetij in število zaposlenih se nanaša na obdobje od 2002 do 2004, gradbena dovoljenja so zbrana v obdobju 2002 do 2005, število sob pa med leti 2003 do 2004. Glede na podatke zbrane v obdobju od leta 2002 do 2005 je naša občina na 174 mestu od 193 občin. 9_ OKREPČEVALNICA TRNOVO ,. H)0l3ia0T8 KI5\ SfiMD Sprejemamo naročila za zaključene družbe Tel.: 05/714 12 07 041/424 974 TRGOVINA IN PROIZVODNJA KOVANIH ELEMENTOV OGRAJ - VRAT ... Logar Sebastijan, s.p. Bazoviška c. 19 6250 Ilirska Bistrica 040 / 848 940 <=>f»tcka Gregor Primc Gregorčičeva 9, ILIRSKA BISTRICA Tel.: 05/71-00-510 Trgovski cener PIVKA Tel.: 05/75-71-530 cšX}m)[yjsmic§KiQ GOSTILNA s prenočišči / I 4 14 1 ? Ema Deželak s p Dolenje 64, 6254 Jelšane ■E H im 1 .* ____________________________ - v—- ■ Bistriška obvoznica...avtocesta.. Stanovanja za mlade...125 mio SIT Kulturni hram.. 23 mio SIT novi WC na OŠ Dragotin Kette Željama in klavnica -n • .v m & Športni center.. Brkini - Primorska ali Notranjska? Vetrne elektrarne.. PREŠEREN IN CANKAR... A ste čuli, kaj da se je zgodilo prejšnji teden? Čudež. Zopet se je rodil naš poet Prešeren, največji med velikimi.Reinkarnacija očitno obstaja, pa čeprav trdi monsinjor Rode, da ne obstaja. Vam povem ku pri spovedi, da srn ga vidu v družbi našega Cankarja, kako sta se sprehajala po ljubljanskih ulicah med navadnimi smrtniki, in potem oba zavila v bife Pri ločeni devici. No, to je bla verjetno njuna najljubša desti-nacija še za časa unega prejšnjega njunega življenja. Usedel sem se za sosednjo mizo, in prisluhnil njunemu zanimljivemu pogovoru. Vam povem, doktor Fig ni bil prav nič zadovoljen z zdajšnjim modernim življenjem... “Čuj Ivan, midva sva bila svoj čas največja med glavnimi, ma danes pa nisva glih prav veliko vredna... ,”je začel debato Francetov Prešeren, Ribičev po domače, ko je naročal dvojni štamperle ruma in eno kafe... Kelnar Josef je bil verjetno Žid po poreklu, ker je bil Židane volje, Prešeren pa prešerne...Prešeren je imel pri sebi enega prešerna, Cankar pa enega cankarja... “Kako to misliš, dragi France,” ga Cankar nej glih najboljše zastopu. Tudi on je naročil isto; samo da kafe z mlekom, ker ga je spominjalo na rajnko mater... “Poglej...jaz sem mislu, da me bo slovenski narod kaj cenu, pa se danes z mano ne da kupt niti poštenega modrca in gatk sz špagci...,” je razkril svojo bolečino France. “Ja...prav imaš dragi France. Jaz NOTRANJSKI RADIO LOGATEC D.O.i D o □ ° □ ©■z? J M Ma INSTALACIJE Kovačič Stojan S.P. Koseze 69/a, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/71 00 370, Fax.: 05/71 00 371 GSM: 041/642 868 DOBAVA IN MONTAŽA STROJNIH INSTAI ACI.I- * CENTRALNO OGREVANJE * VODOVODNE INSTALACIJE * PLINSKE INSTALACIJE * KLIMATSKE NAPRAVE POOBLAŠČENI MONTER IN SERVISER OGREVALNE TEHNIKE Buderus cTC vie|mann sem desetkrat bolj vreden kot ti, pa še nej buhvejkaj, ob današnji draginji," se je strinjal z njim Cankarjev Ivan... “ Čuj Ivan.. .a misliš da bi šel lohku jest zvečer na obisk do kakšne mlade študentke, do kakšne Julije...da ji pomagam doštudirat? Saj veš.. .tistih lepih in zanimljivih reči nisem počel že celo večnost...,” je previdno po ovinkih vprašal Prešeren. “Ma nej šans.ma nej šans...še grem jaz, pa še se moram celo uro najprej glihat,” seje začel na vse grlo smejati Cankar.”Pa kaj sem jaz res danes tako malo vredense je začel skoraj smiliti sam sebi Prešeren... “ Ti rečem...za jurja, če ti ga bo katera na roko vrgla, boš lohku srečen...nafafanje niti ne pomisli,” je bil dobro informiran Cankar... Smena se je glih zamenjala, pa je mična kelnarca prinesla pijačo in malo pomigala sz zizeki, pa sta vrla junaka takoj dobila nov navdih za pisanje... “ Pa kako naj živim v tih časih.. .tle v Ljubljani je vse tako drago,” se je začel spraševati Prešeren. “ Čuj, bi se moral preseliti kam bolj na obrobje...recimo v Ilirski Bistrici sem čul, da se sicer mnogo manj dogaja, a je tudi življenje precej bolj poceni,” mu je svetoval prijatelj Cankar... Tedaj je pred ljubljanski bife pripeljala huda maši na prek dvesto konjev, iz nje pa je izstopil lastnik bifeja. Vsi gostje in obe kelnarci so se mu spoštljivo priklonili... “ Kdo pa je ta model,” je plaho vprašal Prešeren. “ To je gospod Evro...je pršu iz tujine in takoj postal glavni v mestu in na vasi,” mu je pov- edal Cankar... “Plačat...,” se je tedaj zadrl Prešeren da pokaže, kdo je tu glavni... “Tiho bodi...jaz bom plačal, tebi bo zmanjkalo,” mu je dal Cankar roko pred usta... Prešeren se je spoštljivo zazrl v vso zlatnino, ki jo je imel gospod Evro na sebi, ko je šel mimo, in ju ni niti ošvrknil s pogledom... “ No prav, pa plačaj ti tokrat,” se je udal Prešeren v usodo... “ No, ti pa poskrbi zamančo...če že glih hočeš,” mu je rekel prijatelj Cankar... “Za kaj...?!” ga Prešeren ni glih najboljše zastopu. “ Za mančo... tringelt po domače,” je postal Cankar že kar nejevoljen, ko je dobil na mizo račun... “ Ma jast bi še kaj pojedel, ker sem postal lačen,” se je naenkrat spomnil Prešeren. “ Nič ne bo, ker nama bo zmanjkalo penezev. ..greva do Bistrca, tam imajo punu predvolilnega golaža, ki je zastonj,” je najdu izhod Cankar. “ Čuj, kdo pa kaj kandidira,” je zanimalo Prešerna... “ Ma nekaj je baje takih, ki so že parkrat rekli da ne bodo več, pa vseeno še, nekaj je novih, Tonček pa je še od prej...” mu je razložil Cankar... “Ja,ja...slep je, kdor se s petjem ukvarja...” si je mrmral v brado Prešeren, ko sta skupaj zapuščala lokal in utonila v temo... Po tistem ju nisem več videl skupaj... Matjaž Vrh STROGO RESNO Sestali so se pred kratkim pri Bogu župani Kopra, Ljubljane in Ilirske Bistrice. Pride župan Ljubljane pred Boga in ga vpraša: Kdaj bo Ljubljana dobila novi stadion? Bog odgovori: Čez 50 let!« in župan se razjoče: »Tega pa jaz ne bom doživel...« Pride župan Kopra pred Boga in ga vpraša: »Kdaj bo postal Koper glavno mesto Slovenije?« Bog odgovori: »Čez 65 let!« In župan Kopra se razjoče: »Tega pa jaz ne bom doživel...« Pride župan Ilirske Bistrice pred Boga in vpraša: »Kdaj bo Ilirska Bistrica imela enako visok življenjski standard kot ostala Slovenija?« In Bog se razjoče: Tega pa jaz ne bom doživel...« GOSTIŠČE S PRENOČIŠČI Primc Karmen s p. Bazoviška 46 6250 Ilirska Bistrica tel.: 05/714-15-17 S Pozor! Nevaren oglas! SVD svd d. o. o. * varnost pri delu požarno varstvo Cankarjeva 1 SI-6230 Postojna www.svd.si » info@svd.si ■ +386(0)5 72 11 620 r +386(0)5 72 11 626 ■ RAZVOJNO (NE)USPEŠNI Pred volitvami je v navadi ocenjevati doseženo. Poglejmo torej, kako je slovenske občine po razvojni uspešnosti ocenil znani ekonomist Jože P. Damjan (celoten seznam je na voljo na www.finance-on.net/165404). Ob tem je treba povedati, da podatki zajemajo obdobje do leta 2004, a vseeno menim, da so dovolj zanimivi in relevantni. Med 193 slovenskimi občinami se po tem indeksu razvojne uspešnosti Ilirska Bistrica uvršča na “zavidljivo" 114. mesto. V obravnavanem obdobju se je prihodek na zaposlenega povečal za 3 odstotke več, kot je bilo državno povprečje. Hkrati se je število delovnih mest zmanjšalo za 240, kar pomeni indeks 0,92 glede na slovensko povprečje. Nižje od slovenskega povprečja je bila tudi stanovanjska gradnja in pa prihodi turistov (tu imamo zmanjšanje). Seveda nas zanima tudi primerjava s sosednjimi in še nekaterimi drugimi občinami. Poglejmo najprej t.i. notranjsko-kraško regijo. T.i. regijski center Postojna je na 107. mestu, le nekaj mest pred Bistrico. Tudi pri njih je prišlo do zmanjšanja delovnih mest, čeprav manj kot pri nas glede na državno povprečje. Cerknica, drugi “podrejeni krak” te kvaziregije se nahaja na visokem 37. mestu. Nobeno presenečenje pa ne bo, če povem, da se Pivka nahaja na 17. mestu, z rastjo prihodka na zaposlenega, ki za 13 odstotkov presega slovensko povprečje, povečanje delovnih mest pa to povprečje presega kar za 33 odstotkov. V južni Primorski je položaj naslednji. Najprej kraške občine. Sežana je 59. in je denimo število delovnih mest povečala za 286. Divača je 164., Komen je 52. in Hrpelje-Kozina 113., točno eno mesto pred Bistrico. In še Obala. Koper je 33., Piran 162. in Izola 110. Še nekaj zanimivih uvrstitev. Trzin 12. mesto, Idrija 28. mesto, Ljubljana 32. mesto, Tolmin 69. mesto, Maribor 74. mesto in Nova Gorica 76. mesto. Tako prvo kot zadnje mesto pa pripada majhni občini iz severovzhodne Slovenije. Prva je občina Gornji Petrovci in zadnja občina Zavrč. Tako torej vidijo našo razvojno uspešnost statistični podatki. Pa vendar bi tudi po preprostem opazovanju prišli do podobnih rezultatov, vsaj glede Pivke in Sežane, denimo. Če predpostavimo, da bi tudi v naši občini želeli biti razvojno uspešni (prav enako mogoče bi bilo, da tega ne želimo, ampak to bi bilo precej nenavadno, čeprav ne tudi nemogoče), se seveda postavi logično vprašanje, kaj delamo mi narobe in kaj delajo v Sežani in Pivki prav (ti dve občini sem izbral zaradi njune bližine). Del odgovora se seveda skriva v objektivnih danostih, še zlasti to velja za primerjavo s Sežano. Tam so začeli razvijati storitveni sektor, to je tisti, ki v postindustrijski družbi, kamor Slovenija (skoraj) sodi, ustvarja največ delovnih mest, veliko pred nami, hkrati pa jim je bližina italijanske meje pomenila dodaten pozitiven dejavnik. V Ilirski Bistrici ni bilo čutiti kakšne potrebe po razvijanju terciarnega in še zlasti ne kvartarnega sektorja zaradi močno razvite industrije. V ilustracijo naj povem, da smo bili v moji generaciji na postojnski gimnazinji Bistričani edini, ki smo imeli čisto vsi štipendije. Večinoma kadrovske. Nato pa je prišla sprememba družbenega sistema, ki se je časovno pokrila s siceršnjo deindustrializacijo (v smislu deleža zaposlenih v industriji) na Zahodu. Skupaj z vzpostavitvijo južne meje (ne smemo pozabiti, da je na tem širšem področju Istre meja takrat bila vzpostavljena prvič), ki je močno zarezala v gospodarske tokove, zlasti kmetijske, je to pomenilo ogromen šok za lokalno ekonomijo. Do tukaj vse lepo in prav. Obstaja pa v tej zgodbi en problemčič. Dogajanja, ki smo jih opisali, so se odvijala pred približno petnajstimi leti. To je recimo toliko časa, kot je v Evropi od konca druge svetovne vojne minilo leta 1960. Odveč je pripomniti, da so si do takrat države, kot so Francija, Italija ali Nemčija, že povsem opomogle. Torej ekonomski šok izpred petnajstih let ne more pojasniti razvojne (ne)uspešnosti naše občine. Tukaj se bomo ozrli na našo severno sosedo, Pivko. Glede na informacije, ki jih dobivam, je razlika prevsem v tem, da je tam način dela drugačen. Preprosto povedano, tam se stvari zmenijo in jih začnejo izvajati. Težko bi rekel, ali pri nas zadeva škripa v tem, da se ne zmenimo ali da ne izvajamo. Imamo sposobne ljudi, imamo možnosti in priložnosti. Vsaj glede političnega dela bi morali začeti tekmovati v dosežkih in ne v spodbijanju dosežkov drugih. Lastniki trgovskih centrov očitno verjamejo v našo perspektivnost. Prepričati moramo le še sami sebe. Dejan Ujčič Delovni cas: Deavmk Sobota Nedel a in prazniki Dežurstva Delavnik EEBBB: Sobota - od 19:00 do 21:00 Nedelia in orazmki KK PLAMO - PUR OKREPIL ALEŠ LENASSI Osebna izkaznica: Rojen 28.04.1975, visok 183 cm, igralno mesto številka dva (visoki bek). Do prihoda v II. Bistrico v letošnji sezoni je kariera zvezdnika letošnjega prestopnega roka potekala v nekaj obdobjih in sicer: - s košarko se je pričel resneje ukvarjati v 6. razredu osnovne šole pri takratnem trenerju mlajših selekcij v KK Postojna in sedanjem pomočniku selektorja članske reprezentance Davidu Nikoliču. - leta 93 je s kadetsko ekipo Postojne osvojil drugo mesto na državnem prvenstvu - leta 93 je z mladinci osvojil tretje mesto, leta 94 je postal pokalni prvak pri mladincih do 20 let ter osvojil drugo mesto v pokalu Slovenije s člansko ekipo KK Postojna. - v Postojni je igral do sezone 97/98, ko je prestopil v ekipo KK Koper, s katero se je kvalificiral v 1B ligo. - v Postojno se je na poziv takratnega športnega direktorja kluba Davida Nikoliča vrnil v letu 99/00, kjer je pričel nastopati v drugi ligi. V naslednjih dveh letih je z ekipo nadaljeval najprej v 1B in leto kasneje 1A ligo, kjer je nato igral še naslednja tri leta. - v sezoni 06/07 je prestopil kot trener in igralec v ekipo KK Piama Pur Brez kakršnegakoli dvoma je bil Aleš Lenassi zvezda letošnjega prestopnega roka, saj je iz prvoligaškega kluba Postojna prestopil v drugoligaško ekipo domačega KK Piama - Pur, kjer je prevzel precej nehvaležno nalogo trenerja in igralca ekipe, ki bi v iskanju lastne igralske identitete in pa ambicij kmalu razpadla. Članska ekipa domačega prvoligaša je bila tik pred tem, da ne bo mogla sestaviti članske ekipe za novo sezono. Na bistriški športni sceni so predvsem »kavarniški« poznavalci košarkarske scene z nejevero in precej skepticizma spremljali napore uprave, da pridobi Aleša, ki je pokazal pripravljenost priti v II . Bistrico. Na koncu so se interesi, možnosti in ambicije obeh strani uskladile in Aleš je podpisal enoletno pogodbo ter prišel v Bistrico. Seveda je krepko zavihal rokave ter pričel z preobrazbo ekipe, ki je v lanski sezoni izpadla iz 2 . SKL Tako kot v II .Bistrici je tudi na širši košarkarski sceni novica, da Lenassi, prestopa v KK Piama - Pur odjeknila kot bomba. Verjetno ni potrebno posebej poudarjati, da je ni ekipe severno od Ljubljane, ki si Lenassija ne bi žela v svojih Vrstah. KK Piama - Pur je zahvaljujoč Lenassiju postal košarkarski poletni Hit z jasnim ciljem - uvrstitev v 1.B košarkarsko ligo. Aleš Lenassi je v dobrih dveh mesecih dela utrdil svoj imidž odličnega košarkarja in velikega delavca prav pri vseh poznavalcih košarke v II. Bistrice. S svojo železno voljo in avtoriteto, predvsem pa z veliko znanja, si je pri igralcih pridobil veliko zaupanje in pa spoštovanje, ekipa pa je z njim dobila liderja, ki je njen najprepoznavnejši znak. Prihod Lenassija v domačo ekipo je najbolje okarakteriziral eden najboljših bistriških košarkarjev Uroš Jenko, ki je dejal: »Prihod Lenassija v II. Bistrico je najboljša poteza kluba vzdanjih 20 letih.« Peter Šircelj ZMAGA KK PLAMA - PUR V PRVEM KOLU 2.SKL Vsoboto, 14.10. je članska ekipa KK Piama Pur, v prvem krogu 2. SKL gostovala pri ekipi KK Ajdovščina v Ajdovščini. Varovanci trenerja Aleša Lenassija in njegovega pomočnika Franeta Smrdelja so v Ajdovščini pokazali, da so upravičeno favoriti za napre- dovanje v višji krog tekmovanja, saj so Ajdovce po izredno dramatični in trdi igri dveh odličnih moštev premagali z rezultatom 62:58 Najboljši igralci in strelci pri ekipi Plame - pur so bili: Lenassi 17, Novak 11, Žakelj 10 in B. Mihačič 8 točk. Ekipi pa se bosta spet srečali že v sredo, dne 18.10., ponovno v Ajdovščini, kjer se bosta pomerili v tretjem krogu pokala ŠPAR, teden dni kasneje pa na povratni tekmi v II. Bistrici. Peter Šircelj * REZANA POLIURETANSKA PENA Podgrad 110, 6244 PODGRAD Tel.: 05/783-62-10 centrala 05/783-62-11 direktor Fax: 05/783-63-20 GSM: 041/611-395 e-mail: purplatex@siol.net Gregorčičeva 8 ponedeljek 13 - 19 in torek 7-13 tel. 714 22 30, 714 11 98© Ordinacija POSTO.TNA Prečna ulica 2 torek 14 - 20 in sreda 7 - 13 tel. 726 50 04, 726 54 01© 7 ŠPELA NA FINSKEM V torek 10.10.2006 je slovenska članska karate reprezentanca odpotovala na 18. ČLANSKO SVETOVNO PRVENSTVO v Tempere na Finsko. Slovenske barve je zastopala osem članska odprava in sicer tekmovalci: za borbe MATIJA MATIJEVIČ; KK Zmaj Ljubljana, OMER TABAKOVIČ; KK TigerVelenje, JAN MERC; KBV Carnium, IVA PETERNELJ; KK Kranj, za kate pa BOR DEREANI; KK Lovrenc na Pohorju ter bistričanka ŠPELA MUHA; Shotokan karate klub Muha Špela Ilirska Bistrica. Slovensko ekipo sta na Finskem vodila selektor slovenske reprezentance Ciril Klanjšček ter trener za borbe Klemen Stanovnik. Špela med izvedbo kate Špela je odšla na Finsko z dobrim občutkom, saj je peto mesto s članskega Evropskega prvenstva na Norveškem, ki se je odvijalo v mesecu maju dokaj sveža izkušnja zato upa na ponovni odličen nastop na svetovnem prvenstvu ter dodaja, da bo zopet poizkusila presenetiti vso javnost, še posebej pa samo sebe. Špeli in ostali slovenski odpravi seveda želimo srečno pot na Finsko, obilo dobrih nastopov ter veliko športne sreče. O uvrstitvah pa v naslednji številki Snežnika. Cankarjeva 25, Ilirska Bistrica tel.: 05 / 71 41 500 ti§» ti ti » 3!?» titi» * BREZPLAČNO ŠIVANJE ■ METRAŽNO BLAGO za zavese • zavesa gotova luna 3 x 1,7 m ■ 3.699,00 sit ■10% SKAJ v REDNI PROGRAM: široka ponudba * izdelanih zaves * dekorativnih zaves * metraže (brezplačno šivanje po naročilu) ŠIRŠI PROGRAM: široka ponudba * posteljnine * brisač * prešitih in navadnih odej * posteljnih blazin in pregrinjal NOVOST V PONUDBI- * posteljni program Meblo (jogi vzmetnice) * plastificirani prti * umetno usnje - skaj * karnise NON-STOP 8-19 SOBOTA 8-12 NEDELJE IN PRAZNIKI ZAPRTO ŠPELA MUHA ZOPET NAJBOUŠA V soboto, 23. septembra 2006 je v Šempeteru pri Gorici, potekal 7. mednarodni odprti turnir Slovenije oziroma Slovenija open 2006. Turnir v Šempetru je bil še zadnja domača kontrolna tekma za ŠPELO MUHA in ostale članske reprezentante, pred odhodom na Svetovno prvenstvo, ki bo od 13. - 15. oktobra 2006 v mestu Tampere na Finskem. Na omenjenem turnirju je sodelovalo 403 nastopajočih tekmovalcev v 540 nastopih iz 46 klubov ter 4 reprezentance iz 5 držav (Irske, Italije, Slovaške, Hrvaške, in Slov- ki so s tekmovanjem zaključile v drugem kolu, v kategoriji mlajše kadetinje je v močni konkurenci 3.mesto zasedla TAMARA KOVAČEVIČ. V popoldanskem času so se pomerili še tekmovalci starejši od 16 let in sicer za slovensko kadetsko reprezentanco so nastopili ROSANA ULJAN in SAŠA ŠTEFANČIČ, ki sta se prebile v drugi krog, pri fantih pa je DARJAN SMAJLA osvojil 3.mesto, TINE MALJEVAC pa si je prislužil 2.mesto. TINE je kot član slovenske reprezentance nastopil tudi pri kadetih v ekipnih bojih, enije). Seveda so barve bistriškega SHOTOKAN KARATE KLUBA MUHA ŠPELA zastopali in se borili za odličja tudi bistriški tekmovalci, ki so na uvodni tekmi sezone 2006/2007 dosegli naslednje rezultate. Pri najmlajših, v kategoriji 7,8 in 9 let so nastopile TEJA JENKO, ANITA JANEŽIČ in TAMARA BROZINA, kjer je skupaj z ostalimi fanti osvojil 2.mesto. Pri članicah pa je ponovno blestela in svojo dobro formo pred svetovnim prvenstvom potrdila še ŠPELA MUHA, ki je tako s 1 .mestom premagala vse konkurentke, katere je ponovno na zmagovalnem odru gledala z najvišje stopničke. J E LE 5^ •mummm tmstsmsi mHMMf 50 TELEVIZIJSKIH IN 20 RADIJSKIH PROGRAMOV kabelski internet BREZ OMI/Eže od 2.900 SIT naprej TELES, telekomunikacije, d.o.o. Vilharjeva 35, 6250 Ilirska Bistrica i jmmiMM ° m m mb Intel integrator PODJETJE ZA MODERNO jvmra> TEHNOLOGIJO cJ.o.o. NOVO! OPREMA ZA GLASBENIKE IN STUDIO mikrofoni, kabli, stojala, konektorji, zvočniki... symantec. Svetovanje Servis računalniške opreme Vzdrževanje in postavitev računalniških mrež Prodaja računalniške opreme Registracija domen Postavitev in gostovanje spletnih strani Obročno odplačevanje SONY Madd d.o.o. Vojkov drevored 2 Ilirska Bistrica MfFsilgp j PeTtrrcfV-^ tel.: 05 710 14 98 , „ fax: 05 710 14 99 e-mail: info@madd.si http://www.madd.si Od ponedeljka do petka od 8 do 12 In od 13 do 17 IBM Microsoft 1. MESTO EKIPI MALČIC V soboto, 30. septembra 2006, je v športni dvorani OŠ Žalec v organizaciji Karate zveze Slovenije in Karate kluba Polzela kot tehničnega organizatorja potekala 2. Pokalna tekma za Pokal Slovenije 2006 za dečke in deklice (letniki 1993 in mlajši). Na tekmi je sodelovalo 32 klubov s skupno 192 tekmovalci, ki so opravili 265 posamičnih nastopov in 17 nastopov v ekipnih katah. Tekme so se pod vodstvom Hrvatin Kristjana udeležile tudi tri tekmovalke Shotokan karate kluba Muha Špela iz Ilirske Bistrice, ki so dosegle naslednje rezultate: V kategoriji malčice 1998-1997, kate posamezno je ANITA JANEŽIČ z odličnimi nastopi osvojila 2. mesto. Pri malčicah, v ekipnih nastopih so tudi na tej tekmi kraljevale ANITA JANEŽIČ, TAMARA BROZINA in NASTJA STOPAR, ki so kot vedno navduševale vse prisotne ter si s to zmago zagotovile vodilni položaj v skupnem seštevku za pokalnega zmagovalca. ANITA in TAMARA sta se izkazali tudi v kategoriji KIHON -33 kg, v kateri sta obe zasluženo osvojili 3.mesto. Deklice so dokazale, da sodijo v sam vrh slovenskega karateja ter da se le z dobrimi in rednimi treningi lahko dosegajo tako visoki rezultati. SHOTOKAN KARATE KLUB MUHA ŠPELA SLAVEC TRETJI V DRŽAVI Gregor Slavec je tudi v tretji sezoni svojega ukvarjanja z avtomobilskim športom dosegel uvrstitev med najboljše. Po dveh letih tekmovanja v Sicento Siemens Juniorpokalu, priznani valilnici in kalilnici novih talentov, kjer je bil v letu 2005 tretji v končni razvrstitvi, je ta trend uvrščanja med najboljše zadržal tudi po prestopu v višjo in zahtevnejšo kategorijo. Letos je na dirkah sedel za volanom dvolitrskega dirkalnika znamke Alfa Romeo in sezono zaključil na tretjem mestu v svoji tekmovalni diviziji na gorsko hitrostnih dirkah za prvenstvo Slovenije. Letošnje državno prvenstvo Slovenije v gorsko hitrostnih dirkah, ki je bilo osrednji cilj mlade ilirskobistriške ekipe, je štelo 6 tekmovanj. Pričelo se je aprila z dirko v Lučinah in po spletu okoliščin se je septembra na istem prizorišču tudi zaključilo. Gregor Slavec je med zimo iskal najprimernejše možnosti za nadaljevanje svoje vozniške kariere, saj se je življenski ciklus dirkanja z malimi pokalnimi Fiati iztekel. V AK Elektrodekleva in vozilu Alfa Romeo 156TS je videl pravo priložnost, predvsem tudi za to, ker je kazalo, da lahko poseže med najboljše tudi s skromnimi sredstvi, ki jih je uspel zbrati. No, že na prvi dirki je bilo jasno, da še tako dobre vožnje in trud moštva za naslov prvaka ne bodo dovolj. Na startu se je popjavil Mariborčan Sašo Horvat, ki je v svoj dirkalnik investiral zelo veliko denarja. Zgolj za poskus primerjave, menjalnik njegovega Clia stane skoraj natanko toliko, kot je vreden cel Gregorjev avtomobil. Poleg razlike v moči motorja in siceršnjih zmogljivostih vozila, je mladega voznika iz Ilirske Bistrice zaviral tudi pravilnik, ki mu je močno omejil izbiro pnevmatik. Te pa so na kratkih gorskih progah še kako pomebne! Vseeno je Gregor začel sezono z odličnim ttretjim mestom na prvi dirki, ki bi sicer moralo biti drugo, a so sodniki naknadno v 5.divizijo umestili še en izjemno zmogljiv avtomobil, ki sicer sodi med dirkalnike s potešeno homologacijo, a je po našem pravilniku priletel prav pred Gregorja Slavca. Prav zato se je moštvo odločilo za testni dan na dirkališču v Cerkljha ob Krki, kjer naj bi Gregor do potankosti spoznal svoj avtomobil in iz njega iztisnil prav vse, kar je mogoče. In tam je dozorela ideja o sodelovanju na krožnih dirkah, kjer so bile možnosti za visok končni plasma prav tako zelo dobre. Že prvi nastop junija na našem edinem dirkališču je to potrdil z dvemi drugimi mesti in čeprav gregorja ni bilo na prvem merjenju moči v Avstriji, je dobro kazalo. Nato pa je prišla dirka na Roglo in vse se je postavilo na glavo. Že na prvem treningu na mrzli, vlažni in zelo spolzki progi je hitro po štartu odneslo zadnji del gregorjeve rumeno črne Alfe, najverjetneje tudi zaradi neprimernih pnevmatik. Ker je bila hitrost na tistem mestu zelo visoka, vozniku reševalni manever ni uspel in avtomobil je treščil v ogrado ter se povpel čezno. Po petkratnem prevračanju se je ustavil več kot 50 m daleč v gozdu! Iz popolnoma uničenega dirkalnika pa je gregor Slavec prilezel popolnoma nepoškodovan. Pretresen, ampak cel! Kazalo je, daje tekmovalna sezona za mladega voznika iz Ilirske Bistrice zaključena, vendar upanje umira zadnje. S pomočjo izjemno požrtvovalnih fantov iz svoje ekipe Slavec racing je Gregor uspel že v dveh tednih spet usposobiti svoj tekmovalni avtomobil in nastopiti na krožni dirki v Cerkljah ter nato tudi na glavnem nastopu sezone, domači dirki ferrari v Ilirski Bistrici. Na dolenjskem dirkališču je tudi v drugo nanizal dve uvrstitvi na zmagovalni oder, ki pa ga je na domčem terenu zgrešil za vsega nekaj stotink sekunde. V ponedeljek po spektaklu na domačem pragu pa je bil opotrebno sprejeti težko odločitev. Po manjšem nesporazumu s klubom se je ekipa odločila za odpoved nastopanja na krožnih dirkah, kjer je bila možnost osvojitve drugega mesta v končni razvrstitvi divizije 2 tako rekoč na dlani. Toda ta vrsta dirkanja je finančno bistveno zahtevnejša od gorskih dirk in proračun moštva je kazal velike luknje. Tako seje Gregor Slavec osredotočil na zadnji dve dirki v koledarju gorskih dirk, ki sta bili po odpovedi Gorjancev in Sorice izpeljani v Trbovljah in še enkrat v Lučinah. Toda šele razplet v zadnjih metrih zadnje dirke je Gregorju prinesel uvrstitev na tretje mesto v državnem oprvenstvu. Na dirko v Lučine se je namreč odpravil z zajetnim točkovnim zaostankom za tretjeuvrščenim vozb-nikom, poleg tega pa sta ga pestila še prehlad in visoka temperatura. To se je poznalo tudi na dpseženih časih, saj se je s težavo privlekel do vrha proge in trdno držal zadnje mesto v svoji skupini. Toda le osemsto metrov pred ciljem zadnje vožnje je tekmec napravil napako pri prestavljanju, prevrtel motor in njegov beli dirkalnik je obstal v oblaku belega dima! Medtem je tudi Gregor zbral poslednje atome moči in v cilj pripeljal na 6.meastu, kar je bil oravno dovolj, da je tekmeca s štajerksega konca prehitel za pičli dve točki! Greog Slavec je po obilici smole le dočakal tudi kanček sreče, čeprav je takoj po dirki povedal, da ni prav zelo lepo dobivati na račun odstopov drugih voznikov. Tretje mesto pa je posvetil svojim mehanikom, ki imajo velike zasluge za letošnjo kljub vsemu zelo uspešno sezono. Vlado Krivec BISTRIČANI POGUMNO Z AJDOVCI NK PRIMORJE - NK ILIRSKA BISTRICA 2:0 V torek 10.10.2006 sta se na stadionu v Ajdovščini na prijateljski nogometni tekmi pomerili trenutno drugo uvrščena ekipa Slovenske nogometne lige Primorje in trenutno četrto uvrščena ekipa Primorske nogometne lige Ilirska Bistrica. Bistričani so se s fanatično borbenostjo v Ajdovščini predstavili kot izjemno čvrsta ekipa. Če bi takšne igre ponovili v Primorski ligi enostavno v njej nebi imeli več kaj iskati. Gledali smo povsem drugo Ilirsko Bistrico kot na tekmah v »domačem prvenstvu«. Poleg prikazanega znanja nogometa so Bistričani tekmo odigrali disciplinirano in samo želimo si lahko, da bi bilo tako tudi v bodoče. Za vrstniki iz Ajdovščine so največ zaostajali v elementu telesne pripravljenosti, kar je glede na rang tekmovanja povsem razumljivo in realno. Ritem igri so torej narekovali Ajdovci, ki so v glavnem napadali, Bistričani pa so se osredotočili na protinapade. Nekaj obetavnih so na tekmi lepo izpeljali, a jim pike na i žal ni uspelo postaviti. Ajdovci so oba zadetka dosegli v prvem polčasu, ko je v glavnem igrala njihova prva postava na čeli z Bistričanom Mitjo Zatkovičem, ki je bil tudi tokrat eden boljših mož na igrišču. Po priložnostih bi bil lahko rezultat celo višji a se je tokrat izredno izkazala Bistriška obramba na čelu z vratarjem Markom Novakom, ki je že pred tekmo obljubljal, da bo dal vse od sebe, samo da mu Mičo ne zabije gola. Zmagovalec tega »internega« dvoboja je bil Bistriški vratar. Za izjemno ugoden izid so zaslužni prav vsi Bistriški nogometaši , Ri so stopili na igrišče, ti pa so: Marko Novak. Nermin Jusič, Goran Vorkapič, Luka Valenčič, Denis Tomšič, Igor Marinac, Erik Volk, Tomaž Gržina, Doša Lazarevič, Sandi Berginc, Dražen Buneta, Marko Kovačevič, Danijel Dubravčič, Alen Rojc in Željko Kuridža. Po tekmi sta si obe ekipi zaželeli sreče v prvenstvu in si obljubili, da se v bližnji prihodnosti srečata tudi v Bistrici. Z.K. KOMUNALNO PODJETJE ILIRSKA BISTRICA Prešernova 7, Ilirska Bistrica * - . ' i 1/3 zdaj. 1/3 čez eno leto. 1/3 čez dve leti! - .. 4 . t f '■ J?- .. . gFr * * »r ■;T; 7" ; - a OB nakupu vam podarimo komplet zimskih gum ■ v,." ~ ./a-,’ : .T:: M V3J£JJ /J ojrj sb. m , m % m T: ■ t - * rt , - ■ ,4 n »44 --i mmm DEJAVNOSTI NA OŠ PREG AR JE V novo šolsko leto smo učenci vsi, od 1. razreda dalje in ga tudi naše šole zakorakali zelo delavno. osvojili. Pogledali smo v brezno, v Že prvi teden pouka smo se odpravili katerem je vedno sneg, pomalicali na Snežnik. Na vrh smo se povzpeli in se zadovoljni vrnili domov. Pridružili smo se tudi kulturnemu društvu na Pregarjah, ki je pripravilo gobarsko razstavo. Najmlajši učenci so prstkali slike gob, mlajši učenci so slikali, računalniško izdelovali slike gob, starejši pa so izdelovali gobe iz modelirne mase. Pripravili smo knjižico z recepti za gobje jedi, okrasili šolo ter sodelovali v kulturnem programu. V letošnjem šolskem letu smo se odločili za sodelovanje na javnem natečaju 1001 kal - 1001 zgodba o življenju. Na naravoslovnem dnevu, katerega tema je bila Kal z več obrazi, smo raziskovali kale v domačem kraju. Reševali smo različne naloge, naredili maketo kala ter ustvarjali literarne in likovne izdelke. Zbrani material bomo poslali na Zavod Republike Slovenije za varstvo narave. TEDEN OTROKA NA OŠ RUDOLFA UKOVIČA PODGRAD Od 2. do 8. oktobra 2006 je potekal TEDEN OTROKA pod geslom ENAKE MOŽNOSTI ZA VSE OTROKE. Tudi letos smo se pridružili Zvezi prijateljev mladine Slovenije, ki je s poslanico ob Tednu otroka 2006 pozivala slovensko javnost na spoštovanje otrokovih pravic in opozarjala na obveznost države, opredeljene v 2. členu Konvencije o otrokovih pravicah, da...spoštujejo in vsakemu otroku, ki sodi pod njihovo pravno pristojnost, jamčijo sto Konvencijo priznane pravice brez kakršnegakoli razlikovanja, ne glede na raso, barvo kože, spol, jezik, veroizpoved, politično ali drupo prepričanje, narodno, etnično ali družbeno poreklo, idnost, rojstvo ali kakršenkoli drug položaj otroka, njegovih staršev ali zakonitega skrbnika." Na naši šoli smo na to temo razmišljali z učenci razredne stopnje in otrokom vsega sveta zaželeli, da bi vsi ljudje spoštovali njihove pravice. Lepe želje smo napisali na balone, ki naj bi zleteli v nebo in tako želje simbolično Učenci razredne stopnje pošiljajo balone želja po vsem svetu ponesli po celem svetu. Ker smo v otroški razigranosti malo pozabili na ekologijo in želeli le dobro vsem otrokom sveta, nas je narava spomnila nato. V Podgradu je bil zrak precej mrzel in baloni niso hoteli v nebo, zato smo si na balonih napisane lepe želje podarili med seboj. Alenka Kastelic, šolska svetovalna delavka TEDEN OTROKA Geslo letošnjega tedna otroka je BARVITA JESEN V NAŠEM VRTCU Slikarka jesen je potrkala na v naravo. Z radovednostjo smo vrata našega vrtca. Barvna drevesa opazovali njene spremembe, barvne in jesenske dobrote so nas zvabile liste, ki so padali na tla. Pridno smo jih nabirali, nosili v vrtec, jih sušili in z njimi ustvarjali. Vabile so nas tudi jesenske dobrote - sadeži dreves. Z njimi smo si postregli kar v naravi. Jesenskega vzdušja smo si zaželeli tudi v našem vrtcu. Izdelali smo skoraj čisto prava jabolka in hruške in jih obesili na čisto prave veje. V naši igralnici smo si ustvarili pravi sadovnjak. Ker jesenski sadeži privabljajo v krošnje dreves tudi ptiče, smo na željo otrok izdelali strašilo, ki varuje naše sadje. Z otroki si želimo še veliko takih lepih, sončnih in toplih dni, da bi jesen trajala čim dlje. Vzgojiteljica Majda Ceglar in pomočnica vzg. Pavla Pečar bilo: Vsem otrokom enake možnosti. Veliko jih je po svetu, ki so zaradi najrazličnejših razmer v katerih živijo za marsikaj prikrajšani. V nerazvitih deželah jim je kratena celo potreba in pravica po igri. Prav v brezskrbni igri smo tudi najmlajši otroci v bistriškem vrtcu najbolj uživali. Ob koncu tedna smo vsi trije oddelki zaključili praznovanje v telovadnici ob veselem druženju, rajanju in prepevanju. Vzgojiteljica Ivanka Štembergar OŠ Antona Žnideršiča, enota vrtec LOGIKA Na OŠ Antona Žnideršiča je potekalo 29.09.2006 šolsko tekmovanje iz LOGIKE. Udeležilo se ga je 38 učencev iz 6., 7., 8. in 9.razreda. Najuspešnejši učenci so prejeli bronasta priznanja. V 6. razredu so prejeli priznanja Andrej Iskra, Kristina Šlosar in Žiga Toman, vsi učenci 6.b razreda. V 7. razredu so prejeli priznanja Patri k Ceglar, Blaž Blokar in Aro n Montani. V 8. razredu so prejeli priznanja Anja Jenko, Anita G rij in Amanda Ferlež. 9. razred je zastopalo največ učencev in dosegli so tudi zelo visoke rezultate. Prvo mesto sta si delili Daša Kocjančič in Doris Maljevac, tretje mesto pa učenca Andreja Mršnik in Jani Lavrenčič, priznanje pa sta tudi dosegli tudi učenki Janja Raspor in Karin Gerečnik. Iskrene čestitke vsem učencem, ita, Daša in Doris so se uvrstili na še posebej Daši in Doris, ki sta v državno tekmovanje, ki bo potekalo konkurenci 9. razredov prejeli vse 21.10.2006 na OŠ dr. Bogomirja možne točke. Magajne v Divači. Vsem učencem Učenci Patri k, Blaž, Anja, An- veliko sreče. Nataša Olenik Gostilna “VRI SOTLARJEVIH” PODGRAD V našem lokalu, ki ima 2 prostora (30 oseb in 45 oseb), Vam lahko pripravimo nepozabno druženje z Vašimi najdražjimi, prijatelji ali poslovnimi partnerji. Pogostili Vas bomo z izbranimi jedmi domače kuhinje, jedmi z žara, divjačino ali s pizzami. Ljubiteljem pizz sporočamo, da pečemo 18 vrst pizz različnih velikosti, med drugim tudi pizzo velikanko (0 60 cm). Za vse informacije smo dosegljivi na Tel: 05/783 56 30. Če 'Čas (ahkpta in žeja prime, smo mi tu, da 3/as mine ! tete ° opoMa ©n &aD (sto §§= GRADBENI CENTER Miro Iskra s.P. Vojkov drevored 28 6250 Ilirska Bistrica tel.: 05/71 00 756 fax.: 05/71 00 757 GSM: 031 /328 746 e-mail: gciskra@volja.net URNIK 7.00-19.00 sobota 7.00 -12.00 10% popust na določene artikle DOSTAVA NA DOM PRODAM Betonska cementna okna, 200 x 140 cm, 3 kos, 120 x 140 cm 3 kos, garažna kovinska vrata 245 x 215 cm 1 kos, 300 x 260 cm 1 kos. Informacije na št.: 031/855-887 Prodam dvosobno stanovanje, 65m2, centralna kurjava na plin (napeljava do vrat), CaTV, obnovljena okna, laminati. Cena 11.500.000 SIT Informacije na tel.: 031/773-838 Prodam stavbno zemljišče v Zabičah, 171 m2 (možnost odkupa stavbnega zemljišča). Informacije na tel.: 71-44-039 (Jože) Prodam kvadratne bale sena, letošnje, cca 100 kom, cena za kom. 250 SIT. Inf. na GSM 041 548-730 Prodam sesalnik znamke Vorvverk z vsemi priključki, rabljen 1 leto, ugodno. Informacije na št. 041 395459 Prodam odlično ohranjen SUZUKI BALENO, 1300 ccm, 62 kw, karavan, metalne barve, letnik 98, registriran do 1.11.2006, prevoženih 76.000 km. Cena po dogovoru. Tel.:05/7144-317 ali 041/395-445 Prodam 15-tonski cepilec drv na električni pogon 380 voltov, dolžina cepanja je 110 cm. Cena po dogovoru. Tel.: 040/282-901 V Ilirski Bistrici prodam 3-sobno stanovanje, 72m2, v Vojkovem drevoredu. Info popoldan. Tel.: 041 /433-973 ali 041/469-497 Prodam »Matjacovo« kmetijo, lahko tudi posamezne parcele, na Topolcu; Info: 01 /705 1073 ali 041 / 411 438; Prodam več kubičnih metrov suhih desk debeline 25 mm in grede 18x18 dolžine 5-7 metrov. Tel: 041/799-478 Prodam motorno kolo, APN 6, starejše. Cena po dogovoru. Tel: 05/788-01-85 Prodam motorno koso “AMA" AG1 450, 1,6 KM, enojno držalo, dve glavi (nitka in rezilo za travo). Kosa je nova in še ni bila rabljena. Cena 60.000 SIT Tel.: 041 /640-912 - popoldan Prodam 20-colsko otroško kolo s čelado, primerno za starost od 5-7 let. Tel.: 031/869-797 Prodam samohodno rotacijsko kosilnico Agromex Futura, 4-taktni motor Tecumseh 4 kW(5,5 KS), širina reza 50 cm, rotirajoči disk s štirimi noži, opremljena s črpalko za olje, vgrajen samodejni varnostni STOP, za košnjo višje trave; malo rabljena. Tel.: 041/484 171. V stanovanjski soseski Rozmanova ulica 24, Ilirska Bistrica prodam trisobno stanovanje v izmeri 69,67m2. Cena stanovanja znaša 14.500.000,00sit. Resni interesenti lahko dobite informacije na tel. št. 040-718-876. Prodam Opel Astro 1.4 letnik 92, prevoženih 200.000 km, registriracija do 11/2006. Cena: 180.000 SIT. Tel.: 031/562 875 Prodam kombi Peugeot Partner 1.4, 170.000 prevoženih kilometrov, cena 650.000 SIT. Tel.: 031/357 463 ali 041/535 642 Prodam otroške carving smuči Elan Integra 5.0 JR, dolžina 103 cm, z vezmi Salomon, rabljene dve sezoni - cena 15.000 SIT in veleslalomske carving smuči za dobre smučarje Elan Integra 9.0, dolžina 180 cm, z vezmi Eguipe, malo rabljene za 25.000 SIT. Tel.: 051/319 115 Prodam stanovanje v Opatiji, 65 m2, II. nadstropje, sončna stran, pogled na morje, informacije zvečer na tel.: 00385 51 715 047 Prodamo hišo na Bazoviški 31 v Ilirski Bistrici. Tel.: 05/714 40 34 V Ilirski Bistrici prodamo večjo dvostanovanjsko hišo, razgibano, nadstandardno, večja parcela na zanimivi lokaciji, letnik 1962, cena 35 mio SIT. Tel.: 031/487 227 Prodam dobro ohranjen Ford Orion 1.41 za rezervne dele, cena po dogovoru. Tel.: 05/714 20 92 ali 051/603 141 V Novokračinah prodam parcelo za vikend ali čebelnjak - asfalt, voda in elektrika v neposredni bližini. Tel.: 041/739 829 Prodam parcelo v Jelšanah (1500 m2) primerno tudi za gradnjo. Tel.: 041/590 793 Prodam moško gorsko kolo Specialized Hard rock oprema Deore/Alivio, vilice z regulacijo, plus ostala oprema. Tel.: 031/339 204. Na Jurčičevi 18 v Ilirski Bistrici adaptiramo 4 stanovanja, tri v velikosti 50 m2 in eno 70 m2. Interesenti pokličite na 041/740 583; možnost dogovora o razporeditvi prostorov. Prodam zazidljivo parcelo velikosti 2000 m2 za gostilno Gril Danilo (v celoti ali po polovicah). Informacije po telefonu 031 /672 050 Prodamo zazidalno parcelo. Okolica Ilirske Bistrice. Tel.: 05/71 42 150 ali 041/353 397. Prodam pomivalni vgradni stroj Candy. Tel.: 05/ 71 45 704 Prodam seno (bale) in domačo slovovko. Tel.: 05/753 03 87 Ugodno prodam kabelsko za stanovanje. Tel.: 070/450 033 V Ilirski Bistrici prodamo poslovno stanovanjsko hišo ob glavni cesti; 750m2, starejša, meščanska, dvonadstropna z visokim podstrešjem, vseljiva, vrt, dvorišče, parcela 800 m2, primerna za večdružinsko stanovanjsko hišo s poslovnimi prostori v pritličju 300 m2. Tel.: 05/714 50 53 Centralna peč za nafto Pensott GT 18-26 s komplet vgrajenim sistemom, cena po dogovoru. Tel.: 041 552 910 KUPIM Kupim zazidalno parcelo 1000 m2 v okolici II. Bistrice. Tel. :041/799-478 Kupim ali najamem enosobno ali dvosobno stanovanje v Ilirski Bistrici. Tel.: 040/950-125 Kupim vikend ali parcelo na Sviščakih. Tel.: 041/693-029 ali 031/693-029 Kupim garsonjero ali enosobno stanovanje v Ilirski Bistrici. Tel.: 040/141-656 Kupim stanovanje v Ilirski Bistrici. Tel.: 040/233 913 Kupim ali vzamem v najem manjše stanovanje. Brane Pustovrh, Tovarniška 10, 1000 Ljubljana Kupim dvosobno stanovanje v Ilirski Bistrici. Tel.: 031/573 943 Kupim starejšo hišo v okolici Ilirske Bistrice, lahko tudi manjšo kmetijo. Pogoj je velikost parcele nad 1.500 m2. Tel.: 040/838 520 ODDAM Podarim psičke, lepe mešančke. Tel: 031/376-784 Oddam hišo v Ilirski Bistricci, Bilčeva pot 5, z vso notranjo opremo. Tel. :01 /518-47-67 po 21. uri Oddam trgovski lokal v izmeri 60 m (Trgovina Jerica), na Plaču 7. Tel./Fax: 05/7144467 ali 01/430-7640 V Mi kozi oddamo poslovni prostor 15 m2; Info: 041/648 955; Oddam opremljeno garsonjero v Gregorčičevi ulici v II. Bistrici. Tel.: 041/464 165 Oddam opremljeno pisarno velikosti 15 m2 in poslovni prostor, velik 55 m2 v OiC Trnovo, Vilharjeva 35. Primeren je za trgovinsko, gostinsko ali pisarniško dejavnost in ima samostojen vhod. Informacije TELES d.o.o. Tel.: 05/711 01 00; GSM:041/616 411 Oddam lokal v Ilirski Bistrici (bivša Planika). Info: 031/453 340 ali 041/245 160 Oddamo poslovni prostor v Jelšanah, primeren za različne dejavnosti. Tel.: 041/363 422 NAJAMEMI Najamem hišo z vrtom v Ilirski Bistrici ali okolici. Tel: 041/234-825 5-članska družina najame stanovanje v II. Bistrici; Info: 031/414 616; Najamem stanovanje v Ilirski Bistrici. Tel.: 040/233 913 V Ilirski Bistrici najamem stanovanje. Tel.: 040/473 156 ŽIVALI Podarim psičke, stare dva meseca, mešančke. Mati čistokrvna Škotska ovčarka (Lesie). Tel.: 05/7145-760 Čistokrvne nemške ovčarke ugodno prodam; Info: 041/627 729; Male pasemske živali, svilene kokoši, aurokane, nosijo jajca z zeleno lupino, race, muflone, štajerske kokoši prodamo! Tel.: 041 564749 STORITVE Starejši osebi pomagam na domu. Tel.: 031/310 410 Vas zanima delo v uspešnem podjetju, ki ima vizijo in širi področja delovanja in poslovanja? Vas veseli delo z ljudmi? Si želite možnosti napredovanja? V KLUBU PROTEKT iščemo nov, svež kader, ki je pripravljen sodelovati z nami na področju trženja in vodenja. Za več informacij pokličite 040/556-145 ali pišite na e-mail klubprotektp05@gmail. com. Ugodno inštruiram matematiko, poslovno matematiko in statistiko. Tel.: 041 /337 767 Inštruiram angleščino in italijanščino za osnovno in srednjo šolo. Tel.: 71 44 384 Nudim varstvo otrok na svojem domu v Ilirski Bistrici, v dopoldanskem času. Tel.: 05/7141-947 Nudim varstvo otrok na svojem domu v Jelšanah. Tel.: 041/242 563 ali 05/788 50 79 Kvalitetno inštruiram matematiko, fiziko in kemijo. Tel.: 040/905 356, 05/71 17 790 Inštruiram in poučujem italijanščino, popravljam diplomske naloge v slovenščini. Tel.: 040/378 888 Patricija Lektoriram slovnične, tiskarske napake vseh slovenskih besedil, prevajam tudi hrvaška in srbska besedila. Tel.: 040/640 429 Izpiti iz slovenskega jezika za pridobitev državljanstva. Informacije na 041/762 724 0<><><>0<>0<>C<>0000000<>0©<>0©00'X>0<><>00<>000<>0<>C0<>X><>000<><><>000 ORATORIJ | | 2006 | V Snežniku, letnik XV-št. 192, | | je pri članku z naslovom » Povej | | naprej»- oratorij 2006, prišlo do | | slovnične napake vstavku, ki se | I je nanašal na zahvale zasluženim 1 I . . 1 | za omenjeni program. Pravilno se stavek glasi: Velik | | hvala gre tudi gospodu župniku | | Gabrijelu Vidrihu, ki je podprl | | idejo izpeljati oratorij. Gospodu župniku iskreno | | opravičilo! CENIK OBJAV: 1 stran: 120.000 SIT - 500,75 EUR 1 /2 strani: 80.000 SIT - 333,83 EUR 1/4 strani: 40.000 SIT - 166,92 EUR 1/8 strani: 30.000 SIT - 125,19 EUR OSMRTNICA: 1 /8 strani brez slike: 5.000 SIT - 20,87 EUR 1 /8 strani s sliko: 6.000 SIT - 25,04 EUR Cenik zakupa prostora velja za oglaševanje ter za politična sporočila. Objave na zahtevanih straneh ter na prvi in zadnji strani so višje za 30%. Cene ne vsebujejo DDV. Cene v evrih so informativnega značaja, preračunane so po centralnem paritetnem tečaju 1 EUR = 239,64 SIT). KRKA SUVERENO NAVZGOR ISKRICA BORZNOPOSREDNIŠKA HIŠA D.D. Če bi na začetku leta kupili delnice Krke, bi jih danes lahko prodali s preko 80 odstotnim zaslužkom. Številni investitorji se sprašujejo, do kje ima cena Krkine delnice domet ter kaj je razlog za (ponovno) intenzivno rast v zadnjem obdobju. Poleg nedavnih nakupov delnic s strani predsednika uprave, ki so dali povod za nakupe tudi drugim delničarjem, so pričeli delnice Krke v zadnjem obdobju intenzivneje kupovati tuji skladi, ki našega farmacevta poznajo bodisi iz predstavitev v tujini bodisi vidijo v Krki dobro naložbo zaradi perspektivnega nabora zdravil ter prisotnosti na razvijajočih se Vzhodnoevropskih trgih. Ravno usmerjenost na trge bivše Sovjetske zveze je imela na objavljene devetmesečne razultate Krke največji vpliv, saj so na primer prihodki v Rusiji porasli za zavidljivih 45 odstotkov, medtem ko so skupni prihodki v prvih 9 mesecih porasli za 23 odstotkov. Če v razlago za rast delnice vključimo še dogodke na sosednjem Hrvaškem, kjer se je zaključil prevzem Plive lahko sklepamo, da so nekateri investitorji zamenjevali lastništvo v Plivi z lastništvom v novomeškem podjetju. Plivo je prevzel ameriški Barr, (zaenkrat) poraženi Actavis pa po govoricah sodeč že išče nove prevzemne tarče. V nasprotju z intenzivno rastjo Krke se je v prvih tednih po uvrstitvi na borzo trgovalo z delnicami Telekoma. Investitorji so ceno delnice ovrednotili na 70.000 tolarjev, kar je manj od 75.000, kot se je s Telekomom trgovalo tik pred uvrstitvijo na borzo. Glede na trenutno stanje lahko intenzivnejše premike cene pričakujemo šele z objavami informacij o letošnjem poslovanju družbe (uprava devetmesečne rezultate napoveduje za november) oziroma objavami informacij o vstopu strateškega partnerja v lastniško strukturo družbe. Trgi bivše Jugoslavije so še vedno najpriljubljenejša destinacija številnih slovenskih investitorjev. Predvsem sta se v zadnjem obdobju izkazali borzi v Sarajevu in Banja Luki, kjer so bila najzanimivejša energetska podjetja in investicijske družbe. Medtem ko se je rast v Makedoniji umirila, pa vlagatelje še vedno razveseljujejo naložbe v banke na Beograjski borzi. Z bankami se v Srbiji največ trguje, so zanimive za tuje investitorje ter predstavljajo bolj stabilno naložbo na sicer nekoliko bolj tveganem trgu. Da sta politika in gospodarstvo medsebojno prepletena smo lahko videli na primeru Romunije in Bolgarije. Nedavna odločitev o skorajšnjem sprejetju teh dveh držav v Evropsko Unijo je namreč tečaje delnic na obeh borzah dvignila na višje ravni, kljub temu da so nekatera podjetja glede na konkurente v regiji že precej draga. Razvite svetovne trge je zaznamovala rekordna vrednost enega pomembnejših ameriških indeksov Dow Jones, spust cen nafte pod nivo 60 dolarjev za sodček ter znižanje pričakovanj glede letošnjih gospodarskih rasti v glavnih svetovnih ekonomijah. Kljub temu da podatki v Ameriki kažejo na ohlajanje gospodarstva, slednjega trenutno na borznih trgih ni videti, saj tečaji delnic pridobivajo na vrednosti. Zaradi cenejše nafte so padec cen v zadnjem mesecu utrpele predvsem rafinerije ter ostala podjetja, ki poslujejo v tej panogi. Trenutna situacija predstavlja vlagateljem, ki stavijo na ponovno rast cen črnega zlata, dobro nakupno priložnost. Če vzamemo v obzir skorajšnji začetek zime na severni polobli, možnost političnih zapletov z nafto bogatim Iranom ter napovedano zmanjšanje proizvodnje nafte s strani držav članic OPEC-a, so njihova pričakovanja lahko celo upravičena. Ne dihaj nekomu za ovratnik, preden se ne prepričaš, kdo je za njim. Dandanes imamo namreč vsi podobne obleke in frizure... Jožko Stegu I NSTAl-ACij E Brenčič Jože s.p. *W@®@W®§) IMrsIca BIstrIca ®@IMl©W[tiJ[M] Hlf5lll[S@DJ][l Kako z manj denarja ogrevati več? Prva CTC toplotna črpalka za ogrevanje objektov na bistriškem je vgrajena na Kettejevi 4 v Ilirski Bistrici. Vabljeni na ogled! ClC TOPLOTNE ČRPALKE ZA OGREVANJE OBJEKTOV tel: 05 714 16 91, mob: 041 830 408 A A HRANILNICA IN POSOJILNICA VIPAVA D.D. Poslovalnica Ilirska Bistrica, Bazoviška 19 Telefon: 05 /71 00532 URNIK: PON-PET 8.00 -12.00 in 14.30 -16.30 Si želite nov avto, obnavljate zaloge kurilnega olja, stanovanjsko opremo,... in vam primanjkuje denarja. Z najetjem kredita pri HRANILNICI VIPAVA lahko vaše želje končno postanejo resničnost. ILIRIKA Borzno posredniška hiša d, d. Andraž Vrh, upravljavec premoženja > / snežne Smo edina slovenska hranilnica z več kot 110 letno tradicijo. Vedno smo bili, smo in bomo pripravljeni prisluhniti vašim potrebam. Ob jubileju Vam v mesecu oktobru nudimo izredno ugodne KREDITE. ZNIŽANA OBRESTNA MERA ZA KREDITE AKCIJA! AKCIJA! AKCIJA! www.volkswagen.si cS >s? >c§ C/D žd 2 feb o a Malgaj Postojna Tržaška 84 Tel: 05/72 11 400 Opremljen posebej za Slovenijo. Predstavljamo vam Volkswagnov model Golf Si, ki smo ga opremili posebej za vas. Z avtomatsko klimatsko napravo, kovinsko barvo, štirimi vrati, radiem s CD predvajalnikom, stikalom za dnevne luči, sredinskim naslonom za roke spredaj, usnjenim volanom in ostalim bogatim naborom opreme ter prihrankom do 500.000 SIT. To je zagotovo odlična izbira vašega vozila. Za več informacij se oglasite v najbližjem Volkswagnovem salonu. Golf Si Malgaj www.malgaj.si Porsche Slovenija, d.o.o., Bravničarjeva 5,1000 Ljubljana. Slika je simbolna. Skupna poraba: 5,0-7,51/100 km. Emisije C02:135-180 g/km. Število vozil in modelov je omejeno. VSI PO JAGODE... Kotiček Dr. Sulje... Neki revež brez dela se je prijavil za delo v Microsoftu kot čistilec WC školjk. Kadrovski direktor ga je sprejel na razgovor in po kratkem testu mu reče: “Sprejetiste. PustitemiVaše-mail, tako da Vam lahko pošljem pogodbo in spisek Vaših dolžnosti.” Ta revež, zmeden odgovori, da nima računalnika in s tem tudi ne e-mail-a. Direktor reče na to:”Če je pa tako, mi je žal; če nimate e-mail-a, virtualno ne obstajate, tako da Vas jaz ne morem sprejeti...” Siromak obupan odide iz sedeža Microsofta, brez ideje kaj bi lahko delal in s samo "lOeurivžepu. Napoti se proti supermarketu in tam kupi gajbico z 10 kg jagod. V kratkem času proda od vrat do vrat vse jagode do zadnje in do poldneva podvoji začetni kapital. Presenečen in z entuzijazmom, ponovi isto stvar še trikrat in se vrne domov z 60 euri. Takrat je dojel, da bi mu ta sistem omogočil, da preživi, zato gaje začel udejanjati kontinuirano, vsako jutro je zgodaj odšel od doma in se pozno zvečer vračal domov. Tako je vsak dan potrojil ali početveril kapital. V kratkem času kupi ročno cizo, da bi lahko povečal obseg dela, kasneje jo zamenja z majhnim kamiončkom. Tako v roku enega leta postane lastnik male flote lastnih motornih vozil. V petih letih je postal lastnik ene od največjih mrež za distribucijo živil v ZDA. Takrat je razmišljal o bodočnosti družine in se odločil, da zavaruje svoje življenje. Poklical je agenta, da bi podpisal polico zavarovanja. Ob koncu razgovora ga agent vpraša za njegovo elektronsko pošto, da bi mu poslal prospekt zavarovanja. Ta človek pa mu odgovori, da nima e-pošte. »Res čudno,« pokomentira agent. »Nimate elektronske pošte, paste uspeli napraviti imperij. Pomislite, kje bi bili, če bi elektronsko pošto imeli!« Človek se zamisli in odgovori: “... v Microsoftu bi čistil wc školjke!!!” Moralno sporočilo št. 1: Internet ne reši vseh problemov v življenju. Moralno sporočilo št. 2: Če nimaš e-pošte, a veliko delaš, lahko vseeno postaneš milijonar. Moralno sporočilo št.3: Če si prejel to sporočilo preko e- pošte... si morda bliže čiščenju WC školjk, kot temu, da postaneš milijonar. Sedaj pa vsi hitro po jagode... O VETRU... Kadar piha veter, takrat zapiha politika. Politiki, izpostavljeni vetru, težko izmerijo hitrost vetra! Lažje je držati linijo - kadar ni vetra! Vedno bodo okoli lokalnih voglov mešali politične interese lokalni vetrčki. Politiki se dobro spoznajo na vetrove - kar naprej iščejo vetrovno zavetje! Ko bom velik, bom vremenar. Ko ne bom vedel, kakšno vreme bi napovedal, bom za vetrovni nasvet vprašal politike. Politika se vedno po vetrovih zgleduje. Nikoli ne ve, v katero smer bo pihala, da bo ljudstvo z njo zadovoljno! ""strogo"': RESNO Dva komarja v državnem • zboru: • “Pridi, greva malo na • Jelinčiča!« * » Ne morem, vozim...« • ///////////////////////////////////////////////^^^^^ RADIO EREVAN Poslušalec: Ali drži, da v Sovjetski zvezi velja enaka stopnja svobode govora kot v ZDA? Radio Erevan: Načelno da. V ZDA se lahko postaviš pred VVash-ingtonov spomenik v VVashingtonu, vpiješ “dol z Bushom”, pa boš ostal nekaznovan. V Sovjetski zvezi lahko na moskovskem Rdečem trgu vpiješ “dol z Bushom”, pa boš ravno tako ostal nekaznovan. Poslušalec: Dragi Radio Erevan. Ne vem, kaj se z mano dogaja; Partija mi ni več všeč, prav tako tovariš Brežnjev ne in sploh nihče iz ožjega vodstva. Radio Erevan:Prosim, sporočite nam ime, priimek in točen naslov! Poslušalec: Ali drži, daje pesnik Majakovski naredil samomor? Radio Erevan: Drži, in znane so tudi njegove zadnje besede: “Ne streljajte, tovariši!” Poslušalec: Drži, da sta Adam in Eva bila prva socialistična človeka? Radio Erevan: Načelno da. Ničesar nista imela za obleči, živela sta od tistega, kar sta lahko sama pridelala, nista imela stanovanja. Kljub temu sta verjela, da živita v raju. Poslušalec: Kaj storiti, če si žena domišlja, da je avto? Radio Erevan: Koliko je pa stara? Poslušalec: Triinštirideset. Radio Erevan: Na odpad! Poslušalec: Ali drži, da so pogoji v Ruskih delovnih taboriščih odlični? Radio Erevan: Načelno da. Pred petimi leti eden od poslušalcev ni bil prepričan vto, pa se je odločil zadevo raziskati. Kaže, da mu je tam tako všeč, da se še vedno ni vrnil. STROGO RESNO Gospa, ne smete tukaj parkirati avta! Zakaj? Ja tukaj bodo sedaj šli mimo kandidati za bodočega bistriškega župana! Bodite brez skrbi, moj citroen sem zavarovala tudi proti kraji... e Vrača se županski kandidat s svojo soprogo domov, jo obsipava s poljubi in ji nežno govori: Vsega je konec, vseh teh cirkusov, mirno bova zdaj živela, izbran sem! Žena nejeverno: Res ne lažeš? Mož: Ne, ni več potrebe, volitve so mimo... & Pride mali Rick žalosten iz šole in pravi: »Tata, danes sem imel izpit v šoli z vprašanji, kaj je to občina, župan, občinski svet... Nič nisem znal... Daj, razloži mi na enostaven način...« Tata nejevoljno: »Poslušaj sinko: Naša hiša je občina, jaz sem župan, bratec ti je občinski svet. Ok?l« Malemu je končno vse jasno in veselo odskaklja... Sredi noči pa uleti v spalnico staršev in kriči: »Župan, zbudi se, nekaj je treba nujno in takoj napraviti... Občinski svet se je ves posral, do glave in še čez in je tudi zasmradil celo občino...« & Strokovna svetovalka nekega lokalnega časopisa na tiskovni konferenci kandidata za župana: Tovariš, ali obstaja kakšno vprašanje, na katerega v vaši stranki ne znate odgovoriti? Kandidat: Seveda ne obstaja. Mi znamo na katerokoli vprašanje odgovoriti s katerim koli odgovorom. & Gre nek bistriški politik prvič v življenju k spovedi in župniku izpove svoje grehe. Župnik mu da 3 Zdravo Marije in politik gre k molitvi: »Tovarišica Marija, Zdravo, Zdravo, Zdravo!« S Kakšna je razlika med bistriškimi politiki in majhnimi otroki? Ni je. Tako eni kot tudi drugi ves dan ne delajo drugega kot mahajo z rokami in serjejo... Dr. Suljo priporoča: www.ivica4.net JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI OBMOČNA IZPOSTAVA ILIRSKA BISTRICA Bazoviška 26, 6250 Ilirska Bistrica Telefon: ( 05 ) 711 00 90, telefaks: (05)711 00 91, e-mail: oi.ilirska.bistrica@jskd.si RAZPIS 18. SREČANJE MLADIH LIKOVNIKOV EX TEMPORE “SNEŽNIK 2006” 1. Ex tempore “Snežnik” je namenjen vsakoletnemu ustvarjalnemu srečanju mladih likovnikov iz vseh osnovnih šol občine II.Bistrica, ki se jim enakovredno priključijo učenci osnovnih šol iz območja sosednjih občin Pivka, Divača, Hrpelje-Kozina, Postojna, Sežana, Komen ter sosednjih šol iz Republike Hrvaške. Vsaka šola lahko prijavi največ štiri učence in mentorja. 2. Likovno delo poteka na širšem območju Snežnika pod vodstvom šolskih likovnih mentorjev. Srečanje likovnikov ni tekmovalnega značaja, zato sodelujoči prejmejo le spominska priznanja. 3. Vsak likovnik ima pravico do oddaje enega likovnega dela na temo SNEŽNIK IN OKOLICA, v katerikoli tehniki, na formatu do velikosti A2, ki mora biti žigosan pred začetkom dela. 4. Likovno delo mora biti končano in oddano do 13. ure istega dne, če organizacijski odbor ne določi drugače. 5. Organizacijske stroške krije Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava II.Bistrica. Udeleženci imajo zagotovljen prevoz iz II. Bistrice do kraja dogajanja in nazaj, ter prehrano (topli obrok, malico, čaj). 6. Vsa likovna dela bodo razstavljena in predstavljena javnosti, pokroviteljem in šolam udeleženkam. 7. Likovna srečanja EX TEMPORE vodi organizacijski odbor, ki ga sestavljajo po en član PD in JSKD OI II. Bistrica, lahko pa tudi člani iz drugih ustanov, ki jim je pri srcu delo z mladino. Delovni predsednik je likovni pedagog Franc Dolgan, namestnika predsednika sta Darinka Dekleva in Igor Štemberger. Organizacijski odbor opravi razpis in poskrbi za celotno organizacijo. 8. Razpis mora biti objavljen vsaj osem (8) dni pred prireditvijo in razposlan vsem OŠ v občini in na šole iz zgoraj omenjenih krajev. 9. EX TEMPORE “SNEŽNIK 2006" bo v sredo, 18. oktobra 2006, na Sviščakih. Prijave z imeni udeležencev naj likovni mentorji pošljejo na naslov : Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava II. Bistrica, Bazoviška 26, 6250 II. Bistrica E-mail: oi.ilirska.bistrica@jskd.si ali igor.stemberger@jskd.si oziroma sporočijo telefonsko na št. 05 711 00 90 ali po telefaksu na številko 05 711 00 91, najkasneje do srede, 11.oktobra 2006. Zborno mesto je ob 8.30 uri na avtobusni postaji II.Bistrica. Zaključek srečanja bo predvidoma ob 15. uri. O načinu vašega prihoda nas obvestite. V primeru slabega vremena bomo srečanje prenesli za teden dni, o čemer vas bomo pravočasno obvestili (najkasneje dva dni pred srečanjem). POMEMBNO: Udeleženci iz R. Hrvatske morajo zaradi prehoda meje s seboj prinesti potrjen seznam učencev. Za PD »Snežnik« II. Bistrica predsednica Darinka Dekleva I. r. za JSKD OI II. Bistrica vodja izpostave Igor Štemberger I. r. KEMIČNA ČISTILNICA IN PRALNICA Iva Dujmovič $.P. Kosovelova la, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/714-20-00, GSM: 041/249-007 URNIK PONEDELJEK/SREDA/PETEK 8-14 TOREK/ČETRTEK 12-19 SOBOTA/NEDELJA/PRAZNIKI ZAPRTO ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE NUDIMO 5% POPUST!!! Cenjenim strankam sporočam, da smo s 1.9.2006 v Pivki na Levstikovi 7 odprli zbirni center za kemično čiščenje oblačil in drugega tekstila. Zagotovljen dovoz in odvoz. Ponedeljek, sreda, petek od 17 do 20 ure in torek, četrtek od 9 do 11 ure. • Informacije za ustanovitev, razvoj in poslovanje podjetij • Hitrejša in cenejša ustanovitev podjetij • Poenostavitev postopkov po elektronskih poteh za potencialne in obstoječe podjetnike • Storitve podjetniškega svetovanja po subvencioniranih cenah v okviru programa vavčerskega svetovanja se na 'nem Mestu, na vstopni točki VEM, brez administrativnih ovir ★ w ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ *★* rtr,:* www. ora. si / Projekt sofinancira Evropska unija 'r: / ;l" I. ' i' "I H! ' : www.rc-ilb.net NAZDRAVILI SO Z VODO NOVA MRLIŠKA VEŽICA V KNEŽAKU V soboto, 14. oktobra 2006 je bil za prebivalce zaselka Zalči velik praznik - postali so namreč vaščani 64. vasi v občini Ilirska Bistrica, dobili pa so tudi vodovod. V bogatem kulturnem programu, ki ga je popestrila skupina Vasovalec, je prisotne nagovoril župan Ilirske Bistrice Anton Šenkinc, ki je z najmlajšima vaščanoma tudi nazdravil s kozarcem vode iz novega vodovoda. Po blagoslovu vasi ter zaključku kulturnega programa so vaščani pripravili zakusko za vse obiskovalce. in memoriam SOVAŠČANU BOJANU POČKARJU OB 10 - LETNICI TRAGIČNE SMRTI V HIMALAJI Ko ti pred desetletjem korak morda samo za hip je zdrsnil preko roba, namesto cvetja, petja in sprevoda, so te zvezde spremljale vso pot do snežnega groba. V steni sta ostali neizpisani imeni: Bojan, Žiga... in čas zaspal je z njima med himalajskimi slemeni. Zdaj znova jasne so smeri neba in naš pogled v nove dalje meri. A mi še zmeraj tihi, nemi strmimo predse, ko prižigamo spomin na tiste dni. Ta je kakor luč, ki nam v čas pred nami sveti. Vsakokrat, ko jo prižgemo, med njenimi plameni Bojan, tvoj obraz uzremo... Jožko Stegu V______________________________________> STROGO RESNO i • V šoli. Učiteljica naroči učencem, naj prinesejo vsak po 1.000 SIT * za lačne v Somaliji. Pride mala Milenčica zjutraj v šolo brez denarja. • Učiteljica jo vpraša, kako to, pa odgovori: »Moj tata je rekel, da v Somaliji • ni lačnih!« • Dobro, pravi učiteljica. Jutri spet vsi prinesite po 1.000 SIT za brez- • poselne v Somaliji... Spet so vsi prinesli po jurja, razen Milenčice. Ta * pravi: »Moj tata pravi, da v Somaliji ni brezposelnih!« • Učiteljica spet: »Jutri vsi prinesite po 1.000 SIT za Združeno listo v * Somaliji. * Drugi dan vsi prinesejo po 1.000 SIT, mala Milenčica pa kar 3.000 * SIT. Vpraša učiteljica, zakaj pa zdaj kar tri tisočake, pa deklica odgovori: • »Moj tata pravi, da če pa je Združena lista v Somaliji, potem pa imajo * tam tudi lačne in brezposelne...« • V nedeljo, 15. oktobra 2006 se je v Knežaku v sončnem vremenu zbralo veliko ljudi na otvoritvi in blagoslovu nove mrliške vežice. Skupna pokrita površina novega objekta meri 120 m2. V pritličju sta dve vežici, prostor za svojce s priročno kuhinjo ter nad 30m2 pokritega poslovilnega prostora. Ti prostori so klimatizirani, sodobno in popolnoma opremljeni. Z zadnje strani objekta je vhod v klet, ki meri 40m2, kjer so sanitarije in večji večnamenski prostor. Prisotne sta nagovorila tudi župan Ilirske Bistrice Anton Šenkinc ter predsednik KS Knežak Vojko Mihelj. Predstavila sta zamisel in potek izgradnje, ki sega še v leto 1995. V letu 2000 je bil izdelan projekt za izgradnjo poslovilnega objekta ter za širitev pokopališča. Na javni razgrnitvi projekta v letu 2002 so nastale po pripombah krajanov še nekatere spremembe, kot so menjava lokacije, dve vežici in podobno. Po treh letih pridobivanja soglasij, dovoljenj in druge dokumentacije so spomladi, leta 2005 pričeli z gradnjo delavci Splošnega zidarstva ŽILJ. Vrednost celotne investicije ocenjujejo na cca 32 milijonov tolarjev. Novo mrliško vežico je blagoslovil pomožni škof Jurij Bizjak. 0000000000<>0<>0000<><>00<>0<>00<><><><><><*X>C><><^Č*9^^ KMETIJSKA TRŽNICA V LJUBU AN! Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je v soboto 23.septembra organizirala promocijsko-prodajno prireditev na osrednji ljubljanski tržnici, kjer so lahko slovenski kmetovalci ponudili svoje izdelke v pokušino in prodajo. Tako pokušino kot prodajo priprav- ljenih dobrot iz podeželja je spremljal kulturni program, kateri je dal sami prireditvi še posebej lep čar, saj je ponesel v mesto melodijo in pesem preprostega človeka - kmeta. Sodelovanje Pevske skupine Društva kmečkih žena iz II.Bistrice je nazorno pokazal, kako globoko je bilo ljudsko petje povezano s krščanskim duhovnim izročilom, saj velika večina njihovih pesmi opeva naj si bo vesele ali žalostne trenutke življenja ljudi povezanih z zemljo v skrbi za preživetje. V vseh njihovih zapetih pesmih je bilo občutiti skrb za iskanje odgovorov na rešitve iz stisk. Same so tudi povedale, da so naši predniki ob prepevanju tudi nabirali moči, da so lažje premagovali muko samega dela. Bistrčani smo lahko ponosni saj sta na tej promoci-jsko-prodajni prireditvi sodelovalo tako Društvo podeželskih žena z predsednico Darinko Brožič iz Ilirske Bistrice,s prodajo kuhanih kot drugih kmečkih dobrot, medtem ko je Pevska skupina Društva kmečkih žena iz II.Bistrice na pobudo svetnika SLS SKZ pri KGZS OE Postojna Tonja Janežiča nastopila v kulturno spremljajočem programu. Življenje in delo na kmetijah v naših krajih , kulturo in dobrote izpod pridnih rok naših kmetov je zelo slikovito predstavila predsednica Pevske skupine ga.Bogdana Mihalič. DRUŽINSKE SKUPINE AL-ANON Pomoč svojcem Alkoholikov! Alkoholizem ni samo bolezen posameznika, ampak je to družinska bolezen. Če trpite zaradi pitja nekoga od vaših bližnjih in potrebujete anonimno in brezplačno pomoč, vas toplo vabimo, da se nam pridružite, ne glede na to, ali vaš alkoholik še pije ali ne. Vsak četrtek imamo srečanja tudi pri vas, in sicer na Centru za socialno delo v Ilirski Bistrici. Pokličite na tel. št. 041 590 789 ali 01 432 30 01 Lahko obiščete tudi našo spletno stran: www.al-anon-drustvo. si ali nam pišete na e-naslov: alanon@email.si TV GALEJA Lahko seje preseliti z NLB Stanovanjskimi krediti! —’ IS - i NLB Stanovanjski kredit je načrt za prihodnost. Pri nakupu, gradnji ali obnovi svojega doma niste sami. Ob strani vam stojimo z NLB Stanovanjskimi krediti, ki so zdaj še bolj prilagodljivi ter vselej upoštevajo vaše zmožnosti in želje. Najamete jih lahko v evrih ali švicarskih frankih. Z željo, da v svoj novi aii prenovljeni dom vnesete še več topline m ■ udobja, vam ob najemu NLB Stanovanjskega kredita do konca Oktobra podarimo dve urn i posvet z arhitektom. Dodatne informacije in informativne izračune najdete na www.stanovanjskikredit.si. Vabimo vas, da se za več informacij oglasite v Poslovalnici Pivka, Kolodvorska 14bali nas: pokličete na te!.: 05 757 01 51. NLB® A- . .