/ S K i GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KOPRSKEGA OKRAJA KOPER — 6. MAJA 1960 ir POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI -fr LETO IX. — STEV. 19 lm d 6 Minuli teden, v četrtek, je bilo v Ljubljani posvetovanje o organizaciji oddilia za delovno ljudi. Posvet je sklical Republiški svet zveze sindikatov Slovenije, udeležili pa so se ga predstavniki počitniških skupnosti, predstavniki vodstev sindikalnih podružnic večjih tovarn in podjetij in zastopniki strokovnih sindikatov. Na sestanku so ugotovili, da smo pri organizaciji oddiha in ustvarjanju materialnih pogojev t tej smeri dosegli že zelo lepe uspehe. Slovenske gospodarske organizacije in ustanove imajo skupaj 275 počitniških domoy 11.410 posteljami. Od tega je v Slo-niji 159 objektov te vrste, v sosed-ji Hrvaški pa 116. Od 159 slovenskih Jih je večina praT na naši obali ob morju — skupaj 105 domov. Lani se je v teh domovih poslužilo pravice oddiha 102.700 delovnih ljudi Slovenije in njihovih svojcev. V počitniške domove je bilo doslej vloženih nad pol milijarde dinarjev, ne računajoč pri tem tekoče dotacije in regrese uživalcem oddiha v domovih. Letovanje v domovih se je že tako uveljavilo, da ni več problem, kako pripraviti ljudi do tega, da bi sploh šli na dopuste v te domove, marveč je zdaj osnovni problem, kako čim rentabilneje Izkoristiti obsto- O Rdeči križ je družbena organizacija, ki se je rodila sredi vojne vihre že pred 100 leti, da bi lajšala bedo in trpljenje vojnih žrtev. V starem družbenem redu je lahko zajemala ic ozko področje pomoči v vojnah in ob elementarnih nesrečah. Organizacija Rdečega križa se je v novi Jugoslaviji prebila iz ozkega pojmovanja gole humanosti ter zrasla v aktivnega borca za telesno in duševiio zdravje človeka. Vsa povojna leta je RK posvetil največ skrbi zdravstvenemu prosvetljevanju in vzgoji prebivalstva, boju proti tuberkulozi, proti alkoholizmu. Sodeloval je pri malih asanacijah, pri negovanju bolnikov na domu, v boju za preprečevanje nesreč, pri prvi pomoči, za zdravo prehrano, t; skrbi za matere in otroka itd. Ogromno je bilo napravljenega in uspehi so vidni povsod. Vendar moramo naše dosedanje delo kritično oceniti. Se veliko več bi napravili, če bi naše aktiviste, absolvente tečajev tudi "iozneje spremljali pri delu in jih ponovno klicali na izpopolnjevanje. Morda 37710 bili včasih tudi preveč šdblonski: naše delo ni povsod temeljilo na realnih pokazateljih zdravstvenega stanja prebivalstva. V bodoče bomo morali posvečati še več pozornosti družbenemu upravljanju. Naše najboljše aktiviste moramo vključiti v upravne odbore zdravstvenih in socialnih ustanov. Se tesneje se moramo povezati in sodelovati z organizacijami in ustanovami za izobraževanje mladine in odrasli!). Povečati moramo skrb za primerno zaposlovanje delovnih invalidov, bolehnih in starejših oseb. Poiskati najučinkovitejše oblike dela RK v stanovanjskih skupnostih. Številnost našega članstva, obsežnost in važnost nalog aktivistov RK in dejstvo, da je v delu RK zajet del družbene vzgoje prebivalstva, vam narekuje, da vsebino našega dela kot tudi delovne metode usmerjamo v luči družbenega razvoja t. j. k napredku in miru, k srečnejšemu življenju za vse. Dr. Ivan Kastelic ječe kapacitete domov in kako čim ceneje še povečati njihovo število in zmogljivost. Izrednega pomena je še problem, kako čimbolj enakomerno porazdeliti dopuste, da bi bili domovi čimbolje In čimdlje izkoriščeni. Domovom je treba zagotoviti gospodarnost in ekonomsko poslovanje, za kar bodo morali predvsem skrbeti organi družbenega upravljanja v teh objektih. Pomembno je tudi vprašanje dajanja regresov za letovanje v domovih, vendar pa se mnenja o kriterijih za njegovo dajanje šc razhajajo In so še tehtni pomisleki proti dajanju pavšalnega regresa za dopust. Na posvetovanje je bil kot predstavnik našega področja, ki je najmočneje zastopano v slovenskem domačem turizmu, povabljen tudi sekretar OK ZKJ Koper Albert Jalco-pič-Kajtimir. V svojem obširnem doprinosu splošni razpravi o obravnavani problematiki je v tehtnem govoru orisal kratko zgodovino turističnega razvoja našega področja in načela, ki so nas vodila pri njegovi turistični Izgradnji. Pojasnil je, kako nismo mogli dopustiti, da bi že v prvih letih po priključitvi k FLRJ vsled velikega pritiska na to področje anarhično posejali vso obalo z zaprtimi in ograjenimi objekti, ker bi s tem skoraj povsem zaprli dostop k morju veliki večini delovnih ljudi. Obenem tedaj še tudi ni bilo sredstev, da bi lahko zagotovili primerno izgradnjo domov, ki bi ustrezali našemu standardu in stopnji kulture, ker je bilo treba iz osnove poleg domov graditi tudi vse komunalne naprave od kanalizacije do vodovoda in električne napeljave, cest in poti, poštnih in drugih zvez itd. Da bi temu laže odpomogli, smo se sporazumeli o formiranju počitniških skupnosti, prek katerih bo laže reševati vsa omenjena vprašanja. S takšnim W M V juniju mes'ecu odpira »Splošna plovba Piran« že svojo drugo redno tovorno progo iz Kopra. Njene nove ladje »GORANKA«, »KOROTAN«, »PIRAN« in »ZRE-NJANIN« bodo vozile na progi okoli sveta. Vsak mesec bo odšla ena ladja na pot iz Kopra in bo v Jugoslaviji pristala še na Reki in v Baru, nato pa obiskala še pristanišča Beirut, Port Said, Karachi, Rangoon, Singapore. Djakarta, Hong Kong, Manila, Kobe, Osaka, Jokohama, San Francisko, Galveston, New Orleans, Havana, Tangeir, Genova, Alexandria, Beirut, Reka in končno Koper. Razen tovora bodo ladje lahko prep'eljale tudi določeno število potnikov. Vsekakor je uvedba nove proge dokaz naglega razvoja jugoslovanskega pomorstva, zlasti pa naglega vzpona piranske »SPLOŠNE PLOVBE«. Zaradi likovania za i Predsednik republike Josip Broz-Tito je odlikoval ob mednarodnem delavskem prazniku večje število državljanov za zasluge pri socialističnem razvoju države. Trije državljani so dobili Red zasluge za narod I. stopnje, C Red zasluge za narod II, stopnje, 3! Red III, stopnje, 15 Medaljo dela, 11 državljanov pa je dobilo Red dela I. stopnje, rned njimi pisatelj Tone Seliškar, 75 državljanov pa je dobilo Red dela II. stopnje, 1050 III. stopnje in 19-12 je bilo odlikovanih z Medaljo dela. •T ■ združevanjem sredstev bo mogoče rentabilneje graditi, na razpolago bo več sredstev za izgradnjo komunalnih naprav; treba pa bo iti še dalje ter v tem sklopu misliti na skupne uslužnostne obrate v teh počitniških skupnostih: na kuhinje, pralnice itd. S tem bi prav gotovo dosegli tudi boljše koriščenje domov, raztegnili bi počitniško sezono na daljši čas, lahko bi se dogovarjali za zamenjavo postelj med posameznimi domovi in kolektivi, kar bo v bodočnosti omogočilo delovnim ljudem menjavo tudi med oddaljenejšimi kraji po vsej državi. Razen tega pa bi lahko po takšnih počitniških skupnostih držali za več domov skupaj upravnika skozi vse leto, s čimer bi dosegli, da bi bili ti domovi ves čas redno oskrbovani in odprti tudi izven sezone vsaj ob sobotah in nedeljah. To bi bilo velikega pomena, ker bi omogočilo kolektivom obisk in prijeten weekend skozi vse leto, medtem ko bi bili domovi daleč bolj izkoriščeni kot doslej. Znana reč je, da so domovi na hrvaški obali Jadrana v splošnem bolje izkoriščeni kot naši. Zaradi libe-ralnejših predpisov pri gradnji so tudi mnogi slovenski kolektivi gra-(Nadaljcvanje na 2. strani) fe M® miikt [travnik Delovni ljudje koprskega okraja smo letos doživeli Prvi maj kot še nikoli doslej. Skupaj z vsemi jugoslovanskimi ljudmi. smo praznovali kar tri jubileje hkrati, ki so vsak zase svoj praznik. Slavili smo Prvi maj kot tak in sedemdeset let, odkar ga praznujejo delavci vsega sveta, slavili pa smo tudi petnajst let naše svetle svobode in deset let delavskega samoupravljanja, ki je v tem času postalo osnovna sila našega družbenega razvoja. Brez števila je bilo proslav po šolah, tovarnah in podjetjih, kmetijskih zadrugah in posestvih, po ustanovah in zavodih, po vaseh in naseljih koprskega okraja. Posebno lepe pa so bile slavnosti po naših občinskih središčih in v Kopru. V koprski gledališki hiši je bila na predvečer slavnostna akademija, na kateri je o zgodovinskem nastanku in razvoju praznika ter njegovem pomenu in okoliščinah, v katerih ga letos slavimo, govoril član CKZKJ in član Izvršnega komiteja CKZKS, naš okrajni sekretar Albert Jakopič-Kajtimir. V Postojni je na podobni prireditvi govoril predsednik OLO Koper Albin Dujc, v Izoli podpredsednik OLO inž. Peter Aljančič. v Piranu predsednik občine Davorin Ferligoj, v Sežani sekretar občinskega, komiteja ZK Alfonz Grmek itd. Hkrati z nami Slovenci so na obali praznovali Prvi maj tudi pripadniki italijanske manjšine, saj je bilo med drugimi zastavami v okrašenih mestih videti tudi italijanske z rdečo zvezdo. V njihovem imenu je praznik pozdravil na akademiji v Kopru tudi njihov predstavnik, član občinskega komiteja ZK v Kopru Leo Fusili. V bogatih povorkah (vrednjačila je Izola) so naši delovni kolektivi prikazali dosežene uspehe zadnje petletke, dosežene že skoraj v štirih letih. V Kopru je bila v novem delu hotela Triglav odprta razstava, ki kaže razvoj gospodarstva in komunalnih dejavnosti, socialno zdravstvenih služb in stanovanjske izgradnje. Mnogi delovni kolektivi so s posebnimi uspehi proslavili letošnji praznik. Posebej se je odlikoval oddelek tovarne Iplas iz Kopra v Podgradu, (berite svodaj), z veseljem pa s» zlasti Pivčani pozdravili otvoritev novega zdravstvenega doma. S kresovi in baklami in bengaličnimi ognji je imela posebno veselje naša mladina, ki je z nami vred proslavila ta praznik — sredi učenja in priprav na življenje, ko bo morala z naših ram prevzeti breme nadaljnje izgradnje naše močne domovine socialističnih ljudi Jugoslavije. Letošnje praznovanje mednarodnega delavskega praznika lahko uvrstimo med največje in najbolj množične manifestacije jugoslovanskega ljudstva. Proslave uvedbe te proge se bo veljava koprskega pristanišča še povečala, z zgraditvijo nove operativne ■obale za privez še ene preko-oceansk'e ladje pa lahko pričakujemo uvedbo novih rednih prog tako domačih kot tujih ladijskih podjetij, ki že danes za mlado pristanišče kažejo veliko zanimanje. in povorke so potekale povsod v znamenju praznovanja obletnice osvoboditve, 70-letnice praznovanja 1. maja in končno v ponosnem pregledu velikih povojnih pridobitev in razvoja socialistične skupnosti naših narodov. Osrednje parade v glavnem mestu Beogradu in v vseh republiških srp^iščih so v celoti izpričale stanje ponosa in moči, saj je v večurnih mimohodih defilirala pred množicami meščanov in naših najvišjih predstavnikov ter tujih gostov elita naše ljudske armade, strnjene povorke delovnih kolektivov, mladih graditeljev ceste »Bratstvo in enotnost«, članov družbenih in telesnovzgojnih organizacij ter drugih. Samo v Beogradu je trajal defile mimo predsednika republike Tita in drugih najuglednejših udeležencev parade in gostov cele štiri ure. Tudi parada V Ljubljani je nudila najbolj pester prikaz naše gospodarske moči in nezadržnega elana delovnih kolektivov ia graditeljev socializma iz vse Slovenije, ki so se strnili za letošnji delavski praznik v praznični Ljubljani. Tudi tukaj so kakor povsod in v slednjem kotičku naše domovine vzplamtela čustva naših delovnih množic, ld so z gesli kot »Vsi borci za mir in družbeni napredek imajo v narodih Jugoslavije iskrene prijatelje« izpričali ne le privrženost svoji socialistični domovini, temveč tudi pripadnost in povezanost z delavskim razredom vsega sveta. V »IP LASU« V PODGRADU ustvariai Razen strojev za izdelavo najlouskih vrečk so v lastni mehanični delavnici izdelali tudi celotno strojno napravo za proizvodnjo plastične pene — edino te vrste v Jugoslaviji — Prelep dar skupnosti za 3. maj V mali obratni dvorani v »Iplasu« v Podgradu vam z upravičenim zadovoljstvom pokažejo pet strojev (ekstruderjev), na katerih vsak dan izdelajo poldrugo tono najlon vrečk. »Sami smo jih izdelali v naši mali mehanični delavnici . . .« pravijo za uvod. Deset in deset tisoče najlon vrečk raznih velikosti vsak dan, pomislite, ko stojite ob strojih, ki tako igrivo gnetejo, valjajo in oblikujejo maso v belo prozorne tulce ter jili kakor z matematičnim užitkom v sekundnih presledkih odrezujejo v najlon vrečke. »Tako smo začeli sami ustvarjati osnovna sredstva,« tjavdan pripomni vodja mehanične delavnice Stipe Fi-lipovič. Obratovodja Ivo Sosič pa vas vtem že povabi v vrhnjo obratno dvorano. Dobra polovica dvorane je prepre-žena z raznimi strojnimi napravami: kotli, stiskalnice, sesalke, neštete ccvi, premikajoči se transporter. V kotu, ob koncu strojne naprave, pa so zvrlioma naložene ploskve in kvadri snežno bele plastične pene. Pred dobrim letom so se lotili dela: po načrtih in nekaj fotografijah iz Anglije so v svoji mehanični delavnici izdelali celotno strojno napravo. t;*' -•¡v Zakaj bi po talio imenitno opravljenem delu fantje ne bili nasmejani? Okoli vodje mehanične delavnice Stipeja Fili-poviča so se zbrali ključavničarja Alojz Vlčič in Franc Poropad, strugarja Srečko Frank in Emil V nič, rezkar Jože Jože Ujčič, p lasti Carji Vinko Grl, Jože Dekleva in Ivan Boštjančič ter drugi mehaniki, ki so sodelovali pri izdelavi strojne naprave za proizvodnjo plastično pana Damojzes, orodjar Jože V tujini bi nas veljala nad 30 milijonov deviznih dinarjev, v lastni delavnici pa znaša račun zanjo komajda deset milijonov. »To je doslej v Jugoslaviji edini stroj za izdelavo plastične pene. Njegova zmogljivost je tolikšna, da bomo zdaleč krili vse trenutne potrebe in šc za izvoz bo ostalo. Za prvi maj je stekla proizvodnja. Zadovoljni sei® z njo ...« Vsestranske uporabnosti plastične pene za sedaj šc ni mogoče našteti. »Najprej gre iz tovarne kot surovina za avtoindustrijo, za tapetništvo, pohištveno industrijo, za industrij» gospodinjskih in stanovanjskih predmetov. Pripravljamo pa že načrt za proizvodnjo končnih izdelkov: umi-. valne gobe, pralne ploskve, najrazličnejše preproge, igračke vseh vrst in obilk, fina in lahka embalaža in še vrsta drugih predmetov široke potrošnje.« Trdo in težko pa iznajdljivo jo v Podgradu delali mehaniki, ključarni-čarji, strugarji. rezltarji in plasti-čarji, da zdaj kipeče teče Izpod stroja »pena bodočnosti«, kakor ji pravij« v evropski industriji. S tem edini», doma narejenim strojem, smo tak« rekoč čez noč postali iz uvoznika toga blaga izvoznik. Vsa naša industrija pa je a to surovino pridobila cesluteno možnosti za izdelavo naj-razaovrstnojiih potrošnlh predmet»t. k ----- • p" , Pred prazniki je bil pri nas na obisku gvinejski minister za javna dela Krunar Bcngalij. Najprej je bil v Postojnski jami (fotografiran pred jamo drugi od leve), nato pa je obiskal še tovarno Tomos in Portorož Tradicija partizanskih pohodov študentov naic-ga okraja se je začela lani, ko so v proslavo 40-letnice KPJ pripravili prvi partizanski pohod po Brkinih. Lanskoletne izkušnje in uspeh so jih spodbudil-,' da bodo tudi letos pripravili nekaj podobnega. V štiridnevnem pohodu po vaseh slovenske Istre bodo obiskali boij odmaknjene vasi, partizanska taborišča, bunkerje ali kraje bojev in tako obudili spomin na odpor naših ljudi proti fašizmu. Študentje bodo spoznali življenje po vaseh, v katere bolj poredkoma zaidejo, in navezali tesnejše stike z ljudmi. Pohod predstavlja eno izmed nalog, ki so si jih postavili študentje že prejšnja leta m jih zadnje čase načrtno uresničujejo: Spoznati hočejo temeljito svoj V piranski občini so proslavili Praznik dela z novimi delovnimi zmagami. Na vseh številnih internih akademijah in proslavah, ki so jih priredile sindikalne podružnice za svoje kolektive, so pregledovali dosedanje letošnje proizvodne uspehe in ugotovili, da ni bojazni, da ne bi že letos izpolnili petletni plan, predviden do konca prihodnjega leta. V tem smislu je govoril tudi predsednik ObLO, Davorin Ferligoj, na svečani akademiji, ki je bila na večer pred praznikom v gledališču Tartini. V svojih izvajanjih je izhajal iz dejstva, da sovpada letošnje praznovanje prvega maja z desetletnico delavskega samoupravljanja, Za praznik so v tej najmočnejši turistični občini Slovenije predali svojemu namenu tri nove turistične objekte. V Portorožu sta začela poslovati nova bencinska črpalka in nov bife, ki ga je uredil piranski hotel »Metropol« v proti morju ležečih prostorih Ljudskega doma. Tudi ta lokal je prijetno urejen, razen tega pa se namerava odlikovati po dobri postrežbi in kljub temu zmernih cenah. V sloviti »Beneški hiši« na Tar-tinijevem trgu v Piranu pa so za Praznik dela z majhno slovesnostjo odprli novo turistično poslovalnico koprskega avtoturistič-nega podjetja »Slavnik«. Po dve- Vnekajvntah ISTANBUL — Tudi ta teden je prišlo v Istanbulu do velikih demonstracij proti vladi premiera Menderesa. Več kot 3 tisoč študentov je kljub obsednemu stanju in stalni pripravljenosti vojske in policije nosilo po mestu transparente z napisi »Zahtevamo svobodo« in podobno. Z glasnim vpitjem so zahtevali turški študentje tudi odstop predsednika Menderesa, vendar sta vojska in policija demonstrante naglo razgnall. ŽENEVA — V Palači narodov v 2enevi se je začelo 13. zasedanje svetovne zdravstvene organizacije. Zasedanja se udeležujejo delegati iz 87 držav članic, med temi tudi zastopniki Jugoslavije. Na skoraj tri tedne trajajočem zasedanju bodo v prvi vrsti obravnavali vprašanja o razširitvi dejavnosti svetovne zdravstvene organizacije v afriških državah, predvsem pri zatiranju nalezljivih bolezni in vzgoji strokovnih kadrov za pomoč afriški celini, ASUNSION — Na argentisko-paragvajski meji je ponovno prišlo do spopada med večjo skupino oboroženih Argentlneev, ki so vdrli čez reko Parano v Paragvaj, in policijskimi enotami te južnoameriške države. Poskus napadalcev, da bi zasedli neko obmejno paragvajsko mesto, ni uspel. NEW ORLEANS — Preteklo soboto je zaključil svoj obisk v ZDA predsednik francoske republike De Gaulle, ki je bil tukaj, na službenih razgovorih z ameriškim predsednikom Elsenhower-Jem. WANDENBERG: Zastopnik ameriškega poskusnega oporišča \Van-denberg v Kaliforniji je te dni tzjavil, da je tudi gondola njihovega umetnega satelita »Discoverer 11« postala satelit Zemlje in brez motenj nadaljuje svojo pot. Uprava ZDA za aeronavtiko pa sporoča, da je ameriški satelit »Pionir V« na svoji poti proti Soncu oddaljen od Zemlje že 0 milijonov kilometrov. Poročilo nadalje navaja, da radijske naprave brezhibno delujejo in da bo potrebno sprožiti večji oddajnik šele, ko bo satelit 12 do 16 milijonov kilometrov od Zemlje. letnih adaptacijskih delih, ki so zaradi velike zgodovinske in ar-hitektonsko-umetniške vrednosti zgradbe zahtevala skrajno strokovnost in pazljivost, je končno bila izročena turizmu poslovalnica, ki lahko služi v ponos ne samo Piranu, temveč vsemu našemu turizmu. Kakor je na otvoritveni slovesnosti poudaril tov. Ferligoj, gre kolektivu »Slavnika« veliko priznanje, ker se je lotil ureditve tega poslopja s takim razumevanjem turističnih potreb in ni gledal samo na ekonomsko plat nove turistične postojanke, temveč predvsem na kulturno poslanstvo, ki ga lahko ima pravilno usmerjeni turizem. Predsednik ObLO Piran se je v imenu prebivalstva občine zahvalil vsem, ki so sodelovali pri ureditvi tega objekta, ki pomeni lepo in potrebno dopolnilo možnosti za nu-denje turističnih uslug. Na otvoritveni slovesnosti se je vsem, ki so sodelovali pri ureditvi te lepe turistične postojanke, zahvalil tudi direktor »Slavnika« Viktor Ropret. Posebno priznanje je izrekel tovarišema Andreju Gravisiju in tajniku podjetja Or-landu Glavini . Poslovalnico je predal v upravljanje tov. Slavki Boršič, izkušeni in priljubljeni turistični delavki, znani širom bo Evropi kot izredno dober vodič po naših krajih. Jule Mladi Italijani - novi člani LMS Konec preteklega meseca je bil v Izoli slovesen sprejem mladih članov italijanskega kulturnega krožka »Giordano Bruno* v organizacijo LMS. Med gosti so bili predsednica OK LMS Koper Marija Vogričeva ter mladinski predstavnik iz Izole, pozdravni nagovor pa je imel predsednik italijanskega kulturnega krožka Dario Scher. Sprejem mladih Italijanov v LMS je rezultat vse tesnejšega sodelovanja med slovensko mladino in mladino italijanske narodnostne manjšine. Sam sprejem je imel nadvse slavnostno obeležje. Sekretar občinskega komiteja mladine Bua-nassisi je prebral novim članom statut LMS ter govoril o svetlih tradicijah in junaških podvigih naše mladine, ki je z velikimi žrtvami pomagala osvoboditi na- šo domovino. Pred izvedbo kulturnega programa so predstavniki občinskega komiteja LMS v Izoli podarili italijanskemu kulturnemu krožku več slik, okraj, tako njegove gospodarske, politične in kulturne pa tudi zgodovinske probleme. V ta namen so pripravili lanski pohod v Brkine, seminar v Ankaranu, pripravili vrsto predavanj okrajnih funkcionarjev v Ljubljani o problematiki okraja in vzpostavili tc-sneji'? sodelovanje z okrajem in občinami, od koder so doma. Zamisel pohoda po slovenski Istri obsega precejšnjo pot, saj bodo v 4 dneh obiskali nekaj manj kot 30 vasi. Prvi dan poti — 11. maja — nameravajo potovati iz Kopra proti Kortam—Strunjanu—Seeov-ljam—Novi vasi—na Raven—Ko-štabono do Šmarij, kjer bo zvečer kulturni večer. Naslednji dan bodo Sli mimo Dragonje v Labor, obiskali bunker Frenka in nadaljevali pot v Boršt—Truške—Popetre do Gra-čišča, kjer bo drugi kulturni večer. Tretji dan bo šla pot v Kubed — Hrastovlje — Podpeč — Loko — Črni kal — Gabrovico — Tinjan — Dekane do Pridvora, kjer bo tretji kulturni večer. Zadnji dan gre pot v Lopar— Marezige in se konča popoldne v Kopru. Razen kratkih kulturnih programov, ki jih bodo imeli v Šmarjah, Gračišču in Pridvoru, bodo študentje spotoma položili vence pred spomenike in spominske plošče tistih vasi, mimo katerih bodo šli. Obiskali bodo tudi NOV SILOS V KNEŽAKU Pretekli teden je občinska gradbena komisija odobrila lokacijo KZ »Tone Tomšič« v Kneža-ku, za gradnjo silosa za silažo krme, ki ga bodo v kratkem začeli graditi. Silos bo v neposredni bližini hlevov, kjer imajo okrog 300 glav goveje živine. Takoj po končani graditvi silosa pa bodo začeli graditi tudi kozolec za suho krmo. (Nadaljevanje s 1. strani) dili svoje domove v hrvaški Istri in Primorju. Toda zdaj, ko imamo generalni urbanistični načrt v glavnem izdelan in smo si precej na jasnem, kako in kje bomo na našem obalnem področju postavljali počitniške domove, odpadejo mnoge ovire, ki so doslej branile kolektivom prihod na našo obalo. Tovariš Kajtimir je zagotovil udeležencem posveta, da Je poslej samo vprašanje lokacije obvezno za vse interesente. Takoj ko jo dobijo, pa lahko neovirano izvedejo gradnjo doma po lastnem pro- jektu, ki ga lahko naročijo kjerkoli. na bi podaljšali sezono tudi v zimske mesece, da bi bolje izkoriščali počitniške domove, bomo vsekakor šli na gradnjo zimskega kopališča v Portorožu z vsemi termalnimi napravami, kar bo omogočilo tudi dopust-nikom v zimskih mesecih kopanje v morski vodi in vse veselje s tem v zvezi. Ob koncu posvetovanja so udeleženci sprejeli soglasen sklep, da se v prihodnje orientirajo pri graditvi novih domov predvsem in samo na Slovenijo ter zlasti na obalno področje. Med najbolj privlačne turistične zanimivosti v hrpeljskl občini in v Istrsko-kraškcm predelu nasploh =odi 1028 metrov visok Slavnlk. Ze dolga desetletja je znan kot priljubljena izletniška postojanka, odkar pa je bila pred nekaj leti zgrajena tik pod njegovim vrhom Tumova koča in do nje speljana avtomobilska cesta, je obisk planincev in izletnikov vsako leto večji. Zato je letošnji občinski družbeni plan predvidel nekaj sredstev za razširitev koče, vendar pa se že slišijo predlogi, naj bi kočo preuredili v gorski hotel, da bi nudil tudi počitniško bivanje v letnih in zimskih mesecih. Glede gostinstva v Kozini velja omeniti, da ima gostinsko podjetje Jadran kot edino tovrstno podjetje družbenega sektorja v občini pet obratov v Kozini, Ilrpeljah in obrat na obmejnem bloku v Krvavem potoku. To podjetje še sedaj posluje v neprimernih prostorih, vendar pa v minulem letu In pol z uspehom. Nekoč je Jadran posloval z izgubo in kolektiv je prejemal celo 80 odstotke plače, ko pa je novo vodstvo pričelo z delom v tesnem sodelovanju z občino in ob uveljavljanju organov družbenega upravljanja, je šlo na bolje. Tako so lani zabeležili od 12 milijonov dinarjev planiranega prometa celo 43.420.000 dinarjev bruto in milijon 200 tisoč dinarjev čistega dohodka. Lani so tudi preuredili kuhinjo v centralnem obratu, izboljšali KONEC VLADNE KRIZE V ITALIJI Po dolgi vladni krizi, ki je zadnja dva meseca pretresala Italijo, je končno pretekli petek izglasoval italijanski senat zaupnico krščanskodemokratski vladi- premiera Tambronija. Razmerje glasov — 128 proti 110 — očitno kaže na močno nasprotno strujo. Nove vlade ne marajo celo dve stranki desnice — liberalci in monarhisti — in končno tudi leve struje v sami krščanskodemokratski stranki, ker se ne strinjajo s podporo, ki jo nudijo Tambroniju faš:sti. Sicer pa bo nova vlada pripravila v bistvu samo proračun in ga predložila skupščini ter pazila, da bo Italija zastopana na predvidenih mednarodnih konferencah. Mandat vlade pa je omejen do 31. oktobra letos. vse tiste pomembne partizanski kraje, ki ležijo ob njihovi poti. V soboto 14. maja se bodo ob 18. uri skupno s koprskim občinstvom udeležili otvoritve slikarske razstavo svojega tovariša Apollonia Zvesta, ki bo razstavljal v mali dvorani koprskega gledališča. V nedeljo bodo zaključili svoj oohod * udeležbo na proslavah obči: " -ga praznika v Kopru. Računajo, da bo šlo na pohod nad 40 študentov in gostov. Povabili so poleg občinskih funkcionarjev še predstavnike srednjih šol v okraju in tržaške srednješolce. Pri organiziranju pohoda so naleteli na veliko razumevanje in podporo občinskih in okrajnih forumov, zato upajo, da bodo v polni meri uresničili svojo osnovno misel: bolje spoznati svoj okraj, ljudje pa bodo bolje spoznali študente. M. S. PRVOMAJSKI IZLETI C kakovost hrane in izplačali stare dolgove. Velikega pomena pa je bilo, da sta delavski svet in upravni odbor večkrat razpravljala o poslovanju podjetja ter utrdila delovno disciplino, vendar za sedaj še nista uspela zaposliti več kvalificiranih gostincev, čeprav so samska stanovanja na razpolago in tudi plače zadovoljive. Gostinsko podjetje Jadran bo v kratkem v Kozini uredilo tujsko sobo s tremi ležišči, kasneje pa morda še tri sobe za prehodne goste. Sedaj urejajo restavracijski vrt in v sezonskih mesecih bodo nudili gostom izbrana jedila in tudi razvedrilo z glasbo in plesom. Velika naloga čaka komisijo občinskega odbora SZDI, za olepšanje zunanjega lica vasi. Ta komisija bo med drugim morala poskrbeti za ureditev prostorov okrog klavnice, novih stanovanjskih In upravnih zgradb, okrog avtobusnih postajališč Itd. Ker pa je občina za letos svoja sredstva v večji meri usmerila v nadaljnjo gradnjo gospodarskih objektov, bi bilo prav. če bi tudi gospodarske organizacije pri delitvi čistega dohodka upoštevale občinske komunalne in negospodarske investicijske potrebe In tako pripomogle k hitrejšemu razvoju turizma. Nekaj sredstev za razvoj turizma sicer občina lahko prispeva, vendar pa mora predvsem upoštevati gradnjo opekarne v Obrovu, gradnjo žagarskega objekta podjetja »Jelka« in obnovo nekaterih trgovinskih ter gostinskih obratov. In prav zaradi tega, ker je za hrpeljsko občino turizem pomembna, a doslej slabo razvita gospodarska dopolnilna dejavnost, velja o tem predlogu razmisliti in najti primerno rešitev. —X V dneh prvomajskega praznovanja je le malokdo upal na udobno potovanje, saj se ob takih priložnostih osebni promet izredno poveča. Vendar so se pri avtopodjetju »Slavnik« tudi tokrat izkazali z dobro organizacijo prevozov in so z uvedbo dodatnih vozil omogočili potovanje več kot 5000 osebam. Samo na rednih progah je vozilo v prazničnih dneh kar 25 avtobusov, torej 10 več kot običajno. Razen tega pa so s Slavnikovimi avtobusi opravili številni kolektivi tudi več daljših eno- ali dvodnevnih izletov v najlepše predele Slovenije in celo na Hrvatsko. Po številu udeležencev lahko sodimo, da so najbolj priljubljene izletniške točke Plitvička jezera, grad Štatenberg na Štajerskem, Mokrice, Bovec, Kranjska gora in Logarska dolina, b NOVA PODRUŽNICA Razvoj koprskega pristanišča je pritegnil vrsto podjetij, ki se ba-vijo s pomorskim gospodarstvom, v Koper. Izvedeli smo, da je sklenilo reško špedicijsko podjetje »GRADŠPED« ustanoviti svojo podružnico v našem mestu in je v to svrho že odkupilo od nekega koprskega podjetja poslovne prostore. Glede na razveseljivo dejstvo, da je vedno več podjetij, ki zaradi naglega razvoja pristanišča žele imeti svoje poslovne prostore v Kopru bi bilo potrebno začeti z gradnjo primerne poslovne stavbe, v kateri bi lahko dobila prostore vsa zainteresirana podjetja. mm V ČAST 1. MAJA Preteklo nedeljo sta imeli SD .Darko Marušlč« iz Izole in SD Tobačne tovarne v Ljubljani prijateljsko srečanje v streljanju z zračno puško. Tekmovanje je bilo v počastitev 1. maja in na dostojni višini, saj so izolski strelci dosegli kar 17G4 krogov od 2000 možnih, medtem ko so gostje iz LJubljane bili občutno slabši s 1510 doseženimi krogi. Sicer pa se strelski šport v Izoli in okolici vse bolj uveljavlja. Pretekli meiec je bila na primer v okviru izolskega SD ustanovljena tudi strelska sekcija v vasi Dvori nad Izolo, ki je že uspešno začela z delom. Družina v Izoli je namreč podarila novi sekciji 2 zračni puški in nekaj mu-nicije. V. Z. TUDI UPRAVNI USLUŽBENCI V počastitev delavskega praznika 1. maja je sindikalna podružnica občinskih uslužbencev v Ilirski Bistrici imela v soboto, 30. aprila v domu Družbenih organizacij, slavnostno sejo. Predsednik sindikalne podružnice Franc Ce-šarek je govoril o razvoju delavskega gibanja, nakar so delegati odnesli vence pred spomenik padlih borcev v Vojkovem drevoredu. Obvestilo LASTNIKI MOTORNIH VOZIL, POZOR! Oddelek za notranle zadeve OI.O Koper obvešča vse lastnike motornih vozil, da ni treba deponirati evidenčnih tablic neregistriranih vozil. Zato bodo do 30. mala 1960 lzdalalc pristojne postaje Ljudske milice proti plačilu in predložitvi prometnega dovoljenja posebne nalepke za vozila, registrirana za leto 13G0. Zaradi kontrole prometno-varnost-nih uslužbencev moralo biti nalepke^ nameščene: pri avtomobilih na vetra branu, pri motornih kolesih pa ni ščitniku ali drugem vidnem kraju. C V nedeljo, 24. aprila, je bilo v Sežani važno posvetovanje o problematiki kmetijskega zadružništva. Temu posvetovanju je prisostvovalo okrog 60 članov zadružnega sveta in članov upravnega odbora KZ Sežana ter zastopnikov krajevnih odborov, krajevnih organizacij SZDL, osnovnih organizacij ZKS in organizacij Ljudske mladine z območja kmetijske zadruge. Neizbežna naloga, ki jo ima kmetijstvo v pasivnih predelih, med kakršno sodi tudi naš Kras, je preusmerjanje kmetijstva na proizvodnjo najbolj donosnih kultur, delovno silo pa, ki se iz leta v leto močneje seii iz vasi v industrijske kraje, zamenjati s strojno obdelavo zemlje. Kadar kmetijska zadruga ali občina kupuje zemljo ali jo jemlje v zakup, bi morala prej proučiti pogoje za njeno obdelavo. neurejen kataster Na področju občine Ilirska Bistrica je kataster zemljiških površin precej neurejen, zaradi česar pride večkrat do težav pri odmeri davkov. Občinski organi sicer poskušajo odpravljati napake kolikor je v danih pogojih mogoče, vendar je bilo na zborih volivcev govora, da bo moral to stanje dokončno urediti okrajni katastrski urad. Zal tega vprašanja že l'ep čas nihče ni načel, zato se volivci upravičeno sprašujejo, če bodo z meritvenimi deli končno le začeli. J. S. V kmetijstvu je treba znižati proizvodne stroške, Z manjšim trudom in z manjšo izgubo časa je treba proizvodnjo stalno dvigati, kako bo sicer kraški kmet z zastarelim in dragim načinom obdelave mogel konkurirati cenam kmetijskih pridelkov iz drugih predelov države, kjer uvajajo mehanizacijo in druge agrotehnične ukrepe? Kljub raznim pomislekom je praksa že pokazala, da je strojna obdelava mogoča tudi na Krasu. Seveda bo treba v tej smeri še marsikaj napraviti. Tudi strojna obdelava sloni na gospodarskem računu in bo tem cenejša, čim bolj bodo stroji racionalno izkoriščeni. Zato je nujno potrebno ustvarjati večje komplekse. Mejniki med parcelami ne smejo postati ovira za razvoj kmetijske proizvodnje. Nujnost preusmeritve kmetijstva je torej na dlani, vendar si je ni mogoče zamisliti brez sodelovanja med kmetijsko zadrugo in njenimi posameznimi člani. Na eni strani je torej kmetijska organizacija s stroji in drugimi sredstvi, na drugi strani pa kmet z zemljo, Namen sodelovanja so obojestranske koristi. Brez koristi na obeh straneh bi bila kooperacija prazna beseda. K izvajanju nalog v kmetijstvu je treba pristopati načrtno in to kar naj se ustvarja, naj bo vzorno. Nepravilnost in nedoslednost je treba odpravljati sproti. Pri tem se lahko tako zadruga kot kmetje bogato poslužujejo smernic, ki so nakazane v referatu tovariša Kardelja. Dobro bi tudi bilo, če bi se kmetijski proizvajalci bolj zanimali za splošen napredek kmetijstva v naši državi -in drugod po svetu. Večja razgledanost bo brez dvoma prispevala k opuščanju zastarelih in zaostalih oblik na tudi odnosov v kmetijski proizvodnji in bo dala več pobud za pospešeno uvajanje ko-operacijskih oblik. Naloga kmetijske zadruge in vseh kmetovalcev je, da načrt dosledno izvedejo. To pa je tudi naloga vseh organov družbenega upravljanja in vseh političnih organizacij na vasi. Podobni sestanki so bili v nedeljo tudi v Komnu, Senožečah in Štanjelu, -er M/j »BURJA« med vožnjo ob naši obali Motorna jadrnica »Burja«, last Obalne plovbe Piran, je tudi letos edina ladja te vrste, ki služi v turistične namene. 2e v pred-sezoni je vozila turiste na krajše izlete v Umag, Ankaran, Poreč, Rovinj in v Limski kanal. V letošnji sezoni pa ima vodstvo Obalne plovbe v načrtu več daljših potovanj, med katerimi velja omeniti predvsem potovanja v Benetke in v Grčijo ter krožna V mesecu aprilu je obiskalo naše pristanišče 14 ladij velike obalne in dolge plovbe, od tega 5 jugoslovanskih in 9 tujih. Od domačih ladij je »KUPA« pripeljala južno sadje, »BOVEC« od- © potniškem pomorskem prometu in o problemih, ki so z njim v zvezi, smo že nekajkrat pisali. Med drugim smo tudi omenili, da je plovni park »Jadrolinije« bolj ali manj zastarel in da ne ustreza več potrebam sodobnega rednega linijskega prometa. Tudi nove ladje, ki so bile zgrajene v zadnjem času, ne ustrezajo več današnjim zahtevam, ker so prepočasne. V zadnjem času so v »Jadroli-niji« mnogo razpravljali o reorganizaciji oziroma nadaljnji organizaciji pomorskega potniškega prometa pri nas. »Jadrolinija« je namreč do danes edino podjetje, ki vzdržuje takšen promet in prejema zato vsako leto velike dotacije. Zadnje dni pa so prišli v tem podjetju do zaključka, da morajo svoje poslovanje usmeriti h gospodarski neodvisnosti. Med drugim so ugotovili, da so ladje zaradi počasnosti neprikladne, da je potrebno štediti z gorivom in mazivom, zmanjšati trajanje popravil in število havarij na ladjah, bolje organizirati delo na ladjah, pazljiveje poslovati s tovorom itd. V obnovi plovnega parka, ki ga predvideva perspektivni načrt in ki mora biti ostvarjen do konca leta 1965, bodo zgradile naše ladjedelnice za »Jadrolinijo* 41 potniških in potniško-tovornih ladij s skupno 28.880 BRT in bodo krnele 17,890 potniških mest. V lem času bodo vzeli iz prometa 21 starih parnikov s skupaj 4.940 BRT in 6.920 potniškimi mesti. Tako bo »Jadrolinija« imela 23.940 BRT in 10.870 potniških mest. Novi plovni objekti bodo predvsem hitrejši od dosedanjih; predvidena je gradnja luksuznih potniških ladij z okrog 2.000 BRT, ki bodo razvijale 22 in 24 milj ekonomske hitrosti na uro. Te ladje bodo lahko prevažale tudi po 20 do 30 osebnih avtomobilov in bodo imele prostorne salone z velikim številom udobnih sedežev letalskega tipa. S takšnimi plovnimi objekti bo mogoče v enem dnevu premeriti daljavo od Reke od C. do 13. maja Obdobje hladnega vremena s padavinami je mimo ter je pričakovati popolno ustalitev. Delno poslabšanje vremena je pričakovati samo v prvih dneh prihodnjega tedna. do Kotora. Zgradili bodo tudi sodobne trajekte za povezavo obale z nekaterimi otoki. Ta perspektivni načrt izgradnje in obnove plovnega parka »Jadrolinije« pravkar dopolnjujejo z uvedbo hidrogliserjev. »Jadrolinija« se je odločila, da jih bo nekaj nabavila in jih vključila v promet tam, kjer so največje konice in kjer je potrebno potnike hitro prevažati iz kraja v kraj. »Jadrolinija« bo za svojo obnovo že v naslednjem letu prejela velik kredit. S takšnimi ukrepi in z gradnjo sodobnih in hitrejših plovnih objektov bo kolektiv podjetja bržkone dosegel gospodarsko samostojnost ali pa vsaj do najvišje mere zmanjšal dotacijo, ki mu je potrebna za kritje izgube v našem pomorskem potniškem prometu. peljal razno blago na redni progi Koper—New York in »SAVU-DRIJA« j'e pripeljala pomaranče. Ladji »RISNJAK« in »SOLIN« sta odpeljali zabojne dele na redni progi iz Kopra za Izrael. Od tujih ladij so japonske »HACHIJYKAIKATA MARU«, »SEISU MARU«, »TOSHUI MARU« in »HOKO MARU« pripeljale tunino. Holandska ladja »TUBAL« je pripeljala banane, italijanska »CAPO FARO« in »CO-STANZA« sta odpeljali sladkor, isto blago je odpeljala tudi libanonska ladja »OIA«. Zadnja tuja ladia v aprilu je bila izraelska »NAKSHON«, ki je odpeljala rezan les v redni progi za Izrael. Največja ladja, ki je ta mesec pristala v Kopru, je bila jugoslovanska »BOVEC« (7724 BRT), najmanjša pa »SAVUDRIJA« (307 BRT). potovanja ob dalmatinski obate ter njenih otokih. Za turiste bo nedvomno najbolj privlačno potovanje skozi Kornatski arhipe-lag, ki je s svojimi številnimi romantičnimi otočki in zalivi tar naravnimi kopališči prava Meka za ljubitelje samote in ribolova. Obnovljena jahta je tudi ustra-zno urejena in sodobno opremljena. Potnikom je na razpolag« osem kabin, salon z barom ter motorni čoln za krajše vožnje in ribolov. Jahta »Burja« je letos opravila že več izletov v Umag ter izleli v Limski kanal in Ankaran. V Limskem kanalu so si turisti ogledali gojišča ostrig ter se z njimi tudi posladkali v novem in. arhitektonsko originalnem paviljonu. Preteklo sredo je z »Burjo« ponovno potovalo večje število tujih turistov v Limski kanal, za prvomajske praznike pa je bil» predvideno prvo potovanje v Benetke. S. C, France Bevk v II. Bistrici Ljudska univerza v Ilirski Bistrici je pretekli teden priredil» v kino dvorani literarni večer, na katerem so sodelovali naši vidni pisatelji, med njimi tudi Franoe Bevk. J. Športni ribiči koprskega okraja so včlanjeni v Ribiški družini Postojna in Ilirska Bistrica. Športni ribiči Vremske doline in južno od nje pa do morja bodo te dni ustanovili svojo ribiško dru- RAST IN RAZVOJ PODJETJA ISTRA BENZ V KOPRU žino Koper. Do sedaj se je že prijavilo več kot 30 sladkovodnih ribičev za člane nove ribiške družine. Svoj ustanovni občni zbor bodo imeli v nedeljo, 8. maja ob 9. uri v Zadružnem domu v Divači. Vabljeni so vsi ljubitelji športnega ribolova na ta zbor, kjer bodo razdeljene ribolovne dovolilnice. Še pos'ebej so vabljeni zastopniki političnih in množičnih organizacij, da se bodo spoznali s problematiko tega športnega izživljanja v našem okraju. Miraii MODERNIZACIJA CEST V MAKEDONIJI Razen pripravljalnih del na trasi avtomobilske ceste »Bratstvo in enotnost« gradijo v Makedoniji še več cest ali pa modernizirajo stare, Dogradili so že cesto od Titovega Velesa prek Stlpa do Stru-mice, dolgo okrog 110 km, pravkar pa modernizirajo cesti od Bltolja do Prilepa in od Skopja do Te-tova. TITOGRAD DOBIL NOVO LETALIŠČE V Golubovcih pri Tltogradu so pretekli teden izročili svojemu namenu sodobno civilno letališče. Vzletišče novega letališča je dolgo 2500 metrov, široko pa 60 metrov. Dolžina In širina vzletišča bosta dopuščali pristajanje tudi največjim letalom, Vsekakor je zanimivo tudi to, da je bilo staro titograj-sko letališče lani po številu potnikov na drugem mestu v Jugoslaviji, takoj za beograjskim. V okviru praznovanj 1. maja je delavski svet podjetja »Istra-Bcnz« Koper imel slavnostno sejo, na kateri so nagradili osem delavcev, ki so že deset let v podjetju, z denarnimi nagradami, zapestnimi urami in diplomo. Slavnostni seji so prisostvovali tudi podpredsednik OLO inž. Peter Aljančič, podpredsednik ObLO Marko Rainer in predsednik občinskega odbora SZDL Rado Pišot-Sokol. Slednja dva sta pozdravila prizadevni delovni kolektiv in mu dala priznanje za dosežene uspehe. Podjetje je bilo ustanovljeno 1. avgusta 1947 kot odsek za gorivo pri podjetju »Adria«. Pobudo za ustanovitev je dala takratna VUJA, organizacija ustanovitve pa je bila zaupana Angelu Grudnu, ki je bil tudi prvi direktor. Začetek poslovanja je bil poln težav in ovir. Brez potrebnih osnovnih sredstev se je moralo podjetje boriti z zasebniki, lastniki naprav za prodajo goriv in maziv. Vse blago so dovažale ladje po morju v navadnih sodih, Bivša VUJA je večkrat z velikim razumevanjem priskočila na pomoč z vpregami in vozovi za prevoz sodov iz pristanišča, Ker podjetje ni imelo na razpolago rezervoarjev, je v začetku poslovanja streglo potrošnikom kar z ročnimi črpalkami neposredno iz sodov. Julija 1048 še je odsek osamosvojil ln postal podjetje z nazivom »Istra-Benz« Koper. Prva večja pridobitev je bila avtoclsterna s prikolico in tovorni avtomobil, Dne 11. marca 1051 je podjetje prevzel v upravljanje delovni kolektiv. 2e tisto leto je podjetje nabavilo avtomatične električne črpalke in organiziralo novo poslovno enoto — oddelek za pline. V razdobju od leta 1953 do 1959 je podjetje zgradilo nove poslovne prostore v Bu-jah, Umagu, Kopru, Divači in na Kozini. V Kopru ima nove upravne prostore, skladišče, garažo ln moderno urejen manipulativni prostor. Skupno ima danes osem poslovnih enot, kjer dobijo vozniki motornih vozil vsa potrebna goriva in maziva. V pripravi so dela za izgradnjo nove poslovne enote na križišču cest Ankaran—Trst—Koper—Ljubljana ln v Izoli, V Piranu pa je v rekonstrukciji tamkajšnja poslovalnica, kjer bodo zamenjali tudi stare ročne črpalke z električnimi. Podjetje razpolaga in upravlja z osnovnimi sredstvi v vrednosti nekaj nad 95 milijonov dinarjev. Pri postopni nabavi osnovnih sredstev je podjetje samo finansiralo nabavo le-teh s 73,7 '/• iz lastnih sredstev, 13,0 'It vrednosti je prizadevni kolektiv od- stopil iz osebnih dohodkov, samo 12,7 'It skupne vrednosti pa je najelo investicijskega posojila. V letu ustanovitve je takratni odsek imel za 12 milijonov dinarjev prometa, leta 1951 pa že nad 102 in pol milijona dinarjev. V tem letu pa delovni kolektiv predvideva, da bo verjetno dosegel promet v višini — ene milijarde dinarjev! Za prihodnje leto — deseto obletnico samoupravljanja — pa predvideva, da bo promet znašal nad eno milijardo in 300 milijonov dinarjev. To so številke, ki same po sebi dokazujejo, da je delovni kolektiv podjetja »Istra-Benz« že do sedaj opravil zelo pomembne naloge v korist skupnosti in da bo tudi v bodoče kos vsem nalogam, ki se bodo v zvezi s povečanim prometom na suhem in po morju nedvomno postavljale pred njega. (o) V soboto, 30. aprila so v Ilirski Bistrici otvorili razstavo, na kateri so sodelovala podjetja Lesonit, Topol, Tovarna organskih kislin, Javor, obrat Bač in Obrtna šola. Razstava je bila odprta vse prvomajske praznike in si jo je ogledalo okrog dva tisoč ljudi. Na tej razstavi so podjetja razstavljala vse, od surovin, do končnih dzdelkov, ipodjetje Topol pa je prikazalo potek celotne proizvod- nje. Obiskovalci so se posebno zanimali za izdelke tovarne Lesonit, ki je pokazala iz lastnih končnih izdelkov izdelano opremo za dnevno sobo. Zanimanje so vzbujali tudi izdelki učencev prvega, drugega in tretjega letnika obrtne šole. Te izdelke so izdelali vajenci sami in to predvsem ročno, vendar ne zaostajajo za izdelki, ki jih izdelujejo kvalificirani delavci v industrijski proizvodnji. PA »BIHAC« Je 23. aprila odplula ix Ploč za Emden, kamor prispe 9, maja M«1 »BLED« je 2. maja odplula is Kopra za New York, kamor prispe l!). maj.i M/l »BOHINJ« je 3. maja pristala t Tangerju, nato pa nadaljevala pot v Savono, Genovo, Neapelj in prispe nato v Reko in Koper M"1 »BOVEC« je 28. aprila prispela t Boston, nato pa odpluje v Fila-delfijo, Baltimore, Wilmington, Savannah in bo 20. maja odplula iz New Yorka za Reko in Koper P/l »DUBROVNIK« je 1. maja priplula v Rotterdam, kjer maolpa-lira s tovorom M/l »GORANKA« je 4, maja odplula iz Splita M/I »GORENJSKA« je na popravno v piranski ladjedelnici P/l »LJUBLJANA« je 5. maja priplula v Zdanov, kjer raztovarja M/l »MARTIN KRPAN« je 1. maja priplula v Ploče, kjer natovarja M/l »PIRAN« Je 2. maja priplula 7 Jokoliamo, kjer manipulira s tovorom P/I »POHORJE« je v Bahia Blanca, kjer natovarja blago za Amsterdam In Bremen P/l »ROG« Je 22. aprila priplula Y East London, kjer raztovarja M/I »TRBOVLJE« Je 1. maja priplula v Baltimore, kjer raztovarja in naklada P/l »ZELENGORA« bo na poti * Avonmouth 9. maja pristal» v Adenu iWaví«»-1 «iiSSi^ POMENEK S STARŠI 1 — ODGOVARJA PEDAGOŠKO DRUŠTVO Vprašanje: »Moj šestletni sin ■ne mara posodili ali deliti s tovarišem. Prosim, povejte, kako naj ravnam, da. bi se sedanje stanje izboljšalo.« Na Vaše skopo vprašanje je odgovor težaven, ker nam je znana le starost Vašega sinčka. Da bi na vprašanje lahko v redu in zadovoljivo odgovorili, bi bilo potrebno vedeti še kaj več, n. pr.: kateri otrok je po vrsti, ali je morda adinček, katere bolezni je prebolel, ali živi z vami tudi babica, «ledek in sploh kaj več o razmerah v Vaši družini. Predpostavljamo, da Vaš otrok mi prebolel kakšnih resnejših bolezni, ali vsaj ne takih, ki bi ga resneje zavirale v njegovem telesnem in duševnem razvoju. Zadržanje otroka, ki ga navajate, je bržkone najbolj vidno pri igri z vrstnikom. Poudariti je treba, da ima igra zelo velik pomen za telesni in duševni razvoj otroka in jo velikokrat uporabljamo kot način zdravljenja. Za otrokov normalni razvoj je "igra nujnost; •trok, ki se premalo igra, postaja razdražljiv in nbrvozen, saj pri njem ne pride do sprostitve nakopičenih sil. Že v zgodnjem deta nstvu otrok spoznava sebe in svojo okolico na ta način, da se igra s svojimi udi — rokami in nogami, otipava predmete, jih tlači v usta, tolče z igračami. Že nekako v 8. mesecu pa se že začne doba ugotavljanja, preverjanja, ko začne lomiti igračke. Ni -¿¿¿jš" l^Ta .. asaa izraz ne vem kake surovosti, kot bi morda s strahom ugotovila pretankočutna babica ali teta, če s punčkino glavo tolče po mizici. Otrok igrače pooseblja, pogovarja se z njimi kot. z živimi bitji in jim pripisuje najrazličnejše lastnosti. To je tako imenovana Lmitativna igra, ki se pojavi nekako ob koncu 2. leta. Dalje pride doba, ko mu prevrnjeni stol predstavlja ladjo, avto ail celo letalo; včasih mu palica predstavlja konja, ki ga zajaše in kar opazujmo ga, kako živo doživlja, kako se j'ezi nad konjem, ga spodbuja ittd. Kmalu pa otrok začne v igri posnemati vzore iz domačega življenja: kako mama kuha, pere itd., deček posnema očeta, bratca ali sestrico. Res je, da so otrok spočetka igra sam, a vedno bolj in bolj so kaže potreba po tovarišiji. Treba je namreč vedeti, da igra pripravlja otroka za življenje v družbi. Ob tovariših pri igri se navaja otrok na sodelovanje, na podrejanje in tudi vodenje — ukazovanje, torej sprejema in daje. Ce se otrok pretežno ali vedno igra sam, postaja sebičen, nedružaben, neto-variški in pri igri s tovariši skoraj vedno prihaja do konfliktov — sporov. Zelo dobro je, da ima otrok, če je le možno majhen, a svoj kotiček za igranje, kjer skrbi sam za red in skratka »gospodari« sam. S'em bodo tudi radi prihajali vrstniki, da se bodo »v miru« igrali. Tak prostor je lahko v stanovanju ali na prostem. Dalje domnevamo, da Vaš sinček ni imel dovolj družbe pri igranju. Pustite ga v družbo, ker se bo igranja z vrstniki moral prej ko slej privaditi, sicer bodo ob vstopu v šolo nastajale morda še hujše težave, ko se bo zelo težko prilagodil redu v šoli in ne bo ujel pravega stika s součenci, S tem bi nastala nevarnost, da bi mu postal razredni kolektiv nezaželena sredina. Verjetno ste tudi v tem pogrešili, če ste mu stalno zabičevali, da dražjih igrač ne sme jemati s seboj, ko se igra z drugimi. Tako ste mu odnos do tovarišev pri igri sugerirali; premočne egoistič-ne tendeneb pa tudi otroška družba ne prenese oziroma izloči prevelikega egoista. Na morebitno tarnanje, da ga tovariši ne marajo, ne reagirajte napačno, t. j. ne iščite krivde le pri drugih, ampak mu nekako dopovejte, da mora biti dober z njimi, da se morajo lepo igrati -in podobno. Seveda naj igrače za igro sam izbira, posebno pa igrače, za katere tovariši vedo, da jih ima. Manjše nesporazume naj odpravijo otroci sami in se Vi vtikajte čim manj... Otroci običajno hitreje in boljo opravijo kot pa mi odrasli, ker gledamo navadno stvari popolnoma drugače, kot pa otroci. Zato naj velja še enkrat: otrokom otroško družbo! D, B. SKICE IZ NOVINARSKE BELEŽNICE MOČNEJŠI IN ŠIBKEJŠI SPOL Zboleli so vsi trije naenkrat, oče, mama in desetletni sin. Vrgla jih je gripa. Najprej je začela stokati mama. Vrtele so se ji stene stanovanja in na stropu je plesala pisana mavrica barv, če je zaprla oči. »Oh, to si mi pravi junak,« se je rogal oče. »Malce gripe in vročinice, pa se že greš modernega slikarja.* »Le počakaj, da prideš na vrsto!« »Meniš, da že nisem? Toda moški smo večji junaki, več zdržimo. Draga moja, to je draga konstitucija. Močnejši spol, kaj hočeš, žene ste pač žene in pika.« »Tako je,« je soglašal sinko. Drugi dan sta ležala mama in sin. Vročina čez štirideset. Mama si je ogrinjala haljo, ko je vstajala in kuhala čaj, dajala aspirine. Močnejši spol se je rogal. Toda zbodljaj med lopaticami ga je opomnil, da si je zmeril vročino. Bilo je skoraj osemintrideset in takoj je zlezel pod odejo. »Mama, čitaj mi,« — »Mama, limonado,« — »Liter čaja in praške, ne vidiš, da mi vročina raste?« — Žena si je opotekaje ogrinjala haljo, skoraj brez zavesti stiskala limono, mešala sladkor, kuhala čaje. Ko se je ulegla, je skušala brati. Toda črke so preveč poplesavale. »Maviica, ne bom praška...« — »Moker sem, daj mi sveže perilo.« — »Daj, prinesi, vzemi, odnesi. Zvečer se je pošteno oblekla in odtavala k sosedi telefonirat po zdravnika.' »Nocoj bo težko, pozni ste že. Jutri gotovo. Toliko je obiskov.« Zdravnik je prišel drugi dan popoldne. »Tovariš, vi lahko že malce vstanete, saj nimate niti sedemintrideset več. Otrok tudi, kar dobro mu je. Le ven ne smeta. Vi, tovarišica, pa morate ostati vsaj še nekaj dni strogo v postelji, Imate hudo influenco, ki vam. lahko piisti posledice.« »Saj pravim, tovariš doktor, ženske so pač ženske. Poglejte mene in sina! V dveh dneh sva jo odpravila kot nič. Toda ženske so in bodo vedno ostale šibkejši spol!« vsako delo, ribala, prala, čistila, energično zahtevala pomoči iz Anglije. Za vsakega vojaka je imela tudi ljubez-njivo besedo. Po njenem prihodu s» je umrljivost na oddelkih bistveno znižala. Vojaki so pisali domov dolga pisma o njej in jo imenovali »Lady s svetilko«. Takole je pisal domov eden njenih varovancev: »Za nas je velika uteha videti jo, kako s svetilko v roki hodi od postelje do postelje. Z nekom spregovori nekaj besedic, drugemu se nasmehne, tretjega spet poboža po glavi. Vsi bi radi govorili z njo, vsakdo bi ji rad stisnil dobrotno roko in ji rekel besedico v zahvalo. Pa ni mogoče. Preveč nas je, na stotine. Toda mi ljubimo njeno senco, ki lebdi na stenah, kadar hodi po sobah.« Ko je bila Krimska vojna končana, so Niglitingalovo sprejeli v Angliji kot največjega heroja. Njen vpliv v Angliji je bil izreden. Osnovala je šolo za bolničarke, napisala je knjige o negi bolnikov, bolničarski službi, zdravstvene prosvctljevanju mesta in vasi itd Nega bolnikov in sestrska služba stj nerazdružno povezani z njenim imenom. Krimska vojna je bila torej končana, z njo pa zaključeno tudi obdobje, ko ranjen in bolan vojak nista bila deležna pomoči. Potrebna pa je bila še ena vojna, da bi dozorela misel, da je človek vreden, da nekdo poskrbi zanj kadar je v največjih težavah, takrat, ko gre za vse, ko gre za življenje. Bilo je 24. junija 1859, ko je bila gičasta pokrajina pod Gardskim jezerom v severni Italiji, z vasicama San Marino in pa Solferino, prizorišče silne bitke, v kateri so se borili Italijani za zedinjeno Italijo proti Avstrijcem. Italijanom so pomagali tudi Francozi. Tako so tega dne stale tri armade druga proti drugi. Po 14 urah neizprosnega pobijanja so v paničnem begu Avstrijci zbežali z bojišča. Bitka pri Solferinu je zahtevala do tedaj Se neznane žrtve in prelite krvi. Sanitetna služba je bila povsem nezadostno organizirana. Ra-njenci so ostajali na bojišču v vročem junijskem soncu in v prahu, ki so ga dvigali bojujoči se vojaki. Na bojnem polju je obležalo skoro 49 tisoč mrtvili in ranjenih. Med civilisti, ki so priskočili na pomoč, je bil tudi Henry Dunant, ženevski trgovec in bančnik. Nadaljevanje (po zapiskih prol' Demšarja) m tffgr i NASA ZENA, STEV 4 Iz vsebine: Ivan Potrč: Nezadržna rast (Ob 1. maju); V. F.: Razstava »Družina in gospodinjstvo 1960 v Zagrebu«; Meta Sever: Pri delavkah v živilski industriji; Kaj so to standardi in čemu so potrebni?; Iz organizacije; Umrla je Skapinova mama; Mednarodni pregled; Izkoriščanje otroškega dela ob začetku kapitalističnega razvoja pri nas; J. B.: Potopis s Floride; G. de Maupassant: Mesec; J. Čopič: Lepota, naša lepa skrb; Filmi; Nove knjige; Zaupni pomenki; Roman; Zanimivosti; Kozmetika; Iz dispanzerja za žene; Zdravniški odgovori; Gospodinjstvo; Moda. Spomladanski plašč iz karirastega blaga. Posebnost je nizek ovratnik, ki se veže v dolg vozel. Plašč a* zapenja dvovrstno ke. Iz krščanske mitologije poznamo zgodbo o usmiljenem Samaritanu, iz srbske literature pa čudovit primer Kosovske djevojke. Evropski srednji vek je bil za vse to gluh in slep in je Človeka razvrednotil do konca. Ljudje so bili samo fevdalna in cerkvena gosposka, tla-čan pa je bil brezpravna raja. Srednjeveške vojne so bile grozovite predvsem v odnosu do ranjencev. Ranjeni vojak ni imel nikake vrednosti. Vojaški vojni invalidi so bili obsojeni na beračenje. Treba je bilo počakati do sredino XIX. stoletja, da je v mentaliteto ljudi počasi začela pronicati misel, da je treba ljudem v potrebi pomagati. Krimska vojna je, lahko rečemo, šolski primer, ki kaže na eni strani staro miselnost, kakršna je še vladala v glavah nekaterih zdravnikov in sanitejcev, in nemogoče odnose do ranjenih in bolnih vojakov, na drugi strani pa prve, že uspešne poskuse organizirane pomoči in nege ranjencev. Timesov dopisnik Russel, ki je obiskal nekatere vojaške bolnice v Scutariju nasproti Carigrada, je ves ogorčen brzojavno poročal o strahotnih razmerah, ki vladajo v teh bolnišnicah. Dolžll je vodstvo angleške vojaško sanitete, da prepušča vojake da brez vsake pomoči in v mukah umirajo. Lazareti, ki jih je obiskal, so bili opremljeni slabše kot najslabše ubožnice. Niso imeli potrebnega platna za obvezova-nje ran, niti operacijske mize, niti kloroforma za operacije. Dnevno je umiralo ogromno vojakov. Angleško vojno ministrstvo je že tretji dan po izidu prvega poročila pod pritiskom javnega mnenja moralo kapitulirati in prositi Florence Nlglitingale, predstojnika Zavoda za bolničarke za pomoč. Nightingalova, ki je medtem že sama ponudila svojo pomoč, se je s 33 svojimi bolničarkami odpravila v Turčijo. Nightingalova, ki se je izšolala v Franciji in Nemčiji za bolničarko ob hudem nasprotovanju svoje aristokratske družine — poklic bolničarke je namreč večkrat veljal za globoko poniževalnega, opravljale so ga le moralno manjvredne ženske, pijanke in kriminalke kot kazen za svoj prestopek — se jo v Scutariju zgrozila nad tein, kar je videla. Vodstvo bolnišnice je videlo v njej le vsiljivko, ovirali so jo pri delu in govorili »za prisadom umreš z Miss NlghtlngalOTO ali brez nje«. Vendar so je Nightingalova lotila dela z nadčloveško voljo. Sama je prijela z* Ji.Šk. (COM BI MAT KOMZERVNE INDUSTRIJE Sbeécimarit Praktično halje za domače delo in pospravljanje. Ce niste prijateljica hlač ali če ste morda močnejše postave in vam hlače ne pristojajo, bo najbolje, da si omislite eno izmed delovnih halj, ki jih vidite na naši sliki Rdeči križ je pridobitev modernega časa. V prejšnjih stoletjih nesreča enega ni zanimala drugega, danes pa, če trpi v vojni ranjen vojak ali se izgubi ujetnik v kopici dogodkov, ali išče mati izgubljene otroke v porušenem Agadirju, ali umirajo demon-strantje v Jahanesburgu ali Seulu, povsod vihra zastava Rdečega križa kot znak pomoči in rešitve. Najdemo ga v naselju gobavcev v Afriki, na poslopju antimalarične postaje, na kamionu z zdravili in sanitetnim materialom v Turčiji, v taborišču beguncev, ima ga na rokavu aktivist prve pomoči, najdemo ga povsod, kjer človek pomaga sočloveku. In vendar je komaj sto let, kar je bila ideja RK spočeta. Ideja medsebojne pomoči je sicer zelo stara, morali pa so se najti ljudje, ki so svoje življenje posvetili tej ideji, ljudje, ki so jo znali oživotvoriti in jo organizirati. Upravičeno lahko trdimo, da so ljudje, odkar nosijo ime »človek« imeli nek topel odnos do trpečega sočloveka, četudi Časi sami niso družbi dovoljevali, da bi humanistične odnose med ljudmi negovala in razvijala. Človek pač ni imel vedno tiste vrednosti, ki mu jo želimo dati danes, ko v vsakem človeku upoštevamo njegovo osebnost, ko smo prepričani, da noben človek ni samo povprečen človek. V starem egiptovskem papirusu beremo: »Dal sem kruha lačnemu, vode žejnemu, obleko golemu«. O perzijskem vladarju Kiru vemo, da je ukazal svojim zdravnikom, da morajo zdraviti tudi ranjene sovražne voja- ÍULTURA PROSVETA ★ KULTURA PROSVETA ★ KULTURA PROSVETA * KULTURA PROSVETA ★ KULTURA PROSVETA * KULTURA P OB TEDNU MUZEJEV V KOPRU Koprski urbanistični in stavbni spomeniki 7,:» Teden muzejev je muzej v Kopru postavd v Mali galeriji izredno zanimivo, pomembno in poučno razstavo »Koprski urbanistični in stavbni spomeniki«. Vzrokov za to razstavo je bilo več. Koprski pedagogi so večkrat nagovarjali muzej, naj jim na nek način omogoči praktični vpogled y Številne kulturne spomenike Kopra. Podobne želje so postavljali domači in tuji turisti, turistični uradi, pa tudi urbanisti in spomeniško-varstveni organi. Razstava je rezultat dolgotrajnih Študij in Številnih tehničnih pobegov — ob tej priložnosti je treba dati priznanje tudi tovarni Tomos, ki je s svojo foto-službo bila muzeju v veliko pomoč — in ' dokazuje, da je bil Koper v zgodovini pomembno mesto v severnem delu Jadrana. Iz obsežnega jradiva je mogoče razbrati, da je v malokaterem slovenskem mestu, seveda iste velikosti, skon-eentrirano tolikšno bogastvo kul-turno-zgodovinskih spomenikov iz raznih obdobij kot je to primer ▼ Kopru in to kljub večkratnim pustolenjem v zgodovini. Strokovnjak, arhitekt iz Poljske, ki je nedavno obiskal Koper, je pri ogledu kulturnih spomenikov Kopra dejal, da je Koper pravzaprav muzej, ki razstavlja tisočletne dosežke umetniškega stavbarstva vseh stilov. Na razstavi je mogoče videti številne koprske panorame, od najstarejše iz leta 151G do konca 19. itoletja. Kvalitetne fotografije koprske-«a obzidja in utrdb, ki so z malimi razlikami varovali Koper do začetka 19. stoletja, vidimo na drugem panoju. Najbolj se nam vtisne v spomin »Levji grad«, utrdba, ki je bila približno 100 korakov od vrat na Mudi v sme- J t OIV fWííff ri Skocjan. Koper hrani od te utrdbe, ki so jo Avstrijci zravnali z zemljo 1820. leta, še danes beneškega leva, muzejski lapidarij na vrtu pa hrani iz neposredne bližine »Levjega gradu dve veliki vazi. Bogati opisi dajejo izčrpne zgodovinske orise. Preseneča bogato gradivo o nekdanjem koprskem obzidju, koprskih vratih, romanskih, gotskih in drugih kulturnih spomenikih. Lepo uspele fotografije teh spomenikov in njihova mesta so označena na načrtih in bodo omogočila našim ljudem, da si bodo spomenike ogledali na kraju samem in da bodo poslej pozorneje kot doslej bdeli nad bogato urbanistično in stavbno kulturno dediščino Kopra. Zelja organizatorjev razstave pa je, da bi Koprčani prenašali domačim in tujim turistom tudi svoje znanje o koprskih kulturnih spomenikih. Janez Kramar filmi Na terenih Kosmeta in Metohlje je posnel režiser Zlka Mitrovič film KAPE-T AN* I,r5, ki govori o borbah enot KNOJ z ballstlčnlmi bandami. Te bande so bile v času vojne na področju Kosmeta neke vrste oblast ln so se v prvih dneh po kapitulaciji Nemčije zavlekle v gore, od koder so napadalo In ropale. Kmeti, ki so med balistl, se žele vrniti domov, ko zvedo, da je sklenjen mir, komandanti pa jim skušajo to preprečiti. Film so posneli v totalskopu. V Klavnih vlogah nastopata Marija Tocinovska In Aleksander Gavrič (da sliki), dalje še Dmitar Costarov, Isfet Begoli, Darko Damrovski, Dušan Tadif, Zlatl- mlr Stojlmlrov in drugi (Odlomek iz potopisa ZAMORSKA DEŽELA OB POPROVI OBALI, ki je izšla v zbirki Globus založbe Mladinska knjiga v prevodu Alberta Široka in z originalnimi fotografijami) v vkako hišo Slovenskega Primorja Medtem ko sem jaz menil, da je bila v tem primeru le morda na delu resnična zver, je bil Doina Kui drugačnega mnenja. Zanj je bil to drzen poskus, ki naj bi preslepil jtoglavarje, da imajo te žrtve na vesti res pravi leopardi in da bi zato odpustili nadaljnje preiskave. Brez najmanjšega sočutja je dal poklicati prav najbližje sorodnike pokojnika in jih začel zasliševati. Ker pa ni mogel priti do zaželenega uspeha ne s prisego ob tajinstve-nih čarovnijah ne z mučenjem, je določil za drugi dan veliko zasliševanje s čarobno šibo. Prav nič ni bilo jasno, zakaj je tako surovo zasliševal prav sorodnike žrtev. »Sassivood-pala-rcr . zasliševanje s čarobno šibo, pa bi si bil rad ogledal. ... Na namig Boina Kuia je začela ena na tleh čepečih ženii *iJ ZAKLJUČKU ZIMSKE IN NA PRAGU POLETNE SEZONE »PRIMORSKIH PRIREDITEV« zrozit poudarek na folklori Okrog .10 prireditev v dveh poletnih mesecih na prizoriščih v Kopru, Ankaranu, Izoli, Portorožu in Piranu I Zimska sezona se bliža h koncil. Se E«»tovanjc simfoničnega orkestra teatralnega doma JLA iz Beograda m Akademije za igralsko umetnost \t. Ljubljane prihodnji teden, pa smo zaključili prireditve tja do začetka julija, ko se bo začela IV. sezona. Osrednji dogodek letošnje poletne serone bo prav gotovo prvi festival Jugoslovanske folklore, o katerem *mo na kratko že poročali. To je nora festivalska prireditev v naši državi In bo hkrati postala stalna domena Slovenskega Primorja. Prenašale Jo bodo vse jugoslovanske tele-vlrljske postaje in verjetno tudi Fvro-fcrir.iji. Po doslej sklenjenih pogodbah Bi dogovorili s predstavniki naših poklicnih In amaterskih folklornih ansamblov bodo nastopite letos skupine »Irance Marolt« ali ■Tine Ro-■>s.nc« iz Ljubljane, mladinska skupina »Lada* iz Zagreba, »Kolo« lz Beograda, »Princip Seljo« iz Sarajeva. »liral-.tvo in edinstvo« i z Subo-tiee in »Tanec« I/ Skoplja. v času festivala, ki l>o od .1. do 7. avgusta, bodo v prireditvenih mestih tudi znanstvena predavanja in razstave v sodelovanju z narodopisnimi Inštituti. Predvajanje folklornih in dokumentarnih filmov bo dopolnilo štiri dni folklornega vzdušja. Zamisel festivala so toplo pozdravili v vseh republikah naše države In so »e r. veseljem odzvali pozivu Zavoda Primorske prireditve. Pri nas p* so dosedanje izkušnje že pokazale, d.i imajo folklorne prireditve največji uspeh In prinesejo rekorden obisk naših in tujih turistov ter tudi domačega občinstva. Sploh bo vsa letošnja poletna se-¿ona v znamenju folklore. Iz okvirnega načrta, ki ::a pripravlja Zavod, je videti, tla se bo se/ona pričela s Smareglievo «Istrsko svatbo,, o kateri smo poročali ob krstili izvedbi v Mariboru. Zavod je tudi v dogovoru za uprizoritev znanega .Botra Andraža«. ki je dobil novo, privlačno ^iliko na lanskem Ljubljanskem fe-Itvalu in rs Držlčevo komedij» Tlipče de l tolče«, (¡»„tujina »n-«»■iklii bi bila v tem prineru Drema SNG in Mestno gledališče iz Ljubljane. Seveda tudi letos ne bi manjkala tržaška uprizoritev priljubljenih Goldoni-Ruplovili «Primorskih zdrah na piranski Puntl. Ker se bodo na letošnjem Ljubljanskem festivalu sestali vsi naši operni baletni ansambli, je možno, da bomo katerega lahko pozdravili tudi pri nas v okviru naših poletnih prireditev. In ropot -.1 Zavod prizadeva, da bi bil tUdI balet v stilu folklore — mogoče Lhot-kov »Vrag na vosi«. Po posredovanju Koncertne direkcije iz LJubljane bomo Imeli v gosteli Se folklorni ansambel s Češkega in mogoče tudi veliki zabavni orkester s Poljskega. Toda to se Je skoraj ugibanja. Že lani smo r. veseljem pozdravili v naši sredi umetniški ansambel reškega gledališča »Ivan Zaje«. Tudi letos tečejo dogovori za uprizoritev modernega muslcala«, zabavne glas-beno-revljske prireditve. Zaradi lanskoletne uspele prireditve se nam obeta tudi letos »Večer popevk«, na katerem bi nastopili znani Jugoslovanski in Italijanski pevci ob spremljavi ritmo-slmfonlčnega orkestra lt T V Ljubljana. Prireditev hi prenašalo naše In italijansko televizijsko omrežje. Prireditve, o katerih smo govorili doslej, bi Imele svoje prizorišče na Običajnih poletnih pozornlrah, v Kopru pa -e nam obeta še druga vrsta komornih prireditev na Intimno ubranem vrtu okrajnega muzeja. Tržaški igralci nal bi tu uprizorili Snfokle-Jevo -Antigono«, znani ansambel Ruplovih solistov lil priredil kvalitetni komorni koncert lu lahko bi slikali še glasbeno-literarnl večer znanih produktivnih in reproduktlvnlh umetnikov. Km Je razvidno Iz ler:.i kratkega zapisa po okvirnem načrtu, ki bo v nadaljnjih dogovorili dobil konkretnejšo podobo in «e mogoče tudi nekoliko spremenil, ko to v dveh po-Utaih sssssslb — juliju In avgustu — • k.r«g II priredit«? a» iirlzorlSčlh v K«pru. T-«!i, \>tir>m, rortoroJu i« rlr»«v, Z. L. počasi trkati po šibi čarovnice. Trkala je z majhno palico v počasnem enakomernem ritmu. Smrtna tišina na trgu je imela za ajriške razmere nekaj grozljivega na sebi. Zamorka je nepremično buljila v svojo šibo, ki jo je držala v stegnjenih otrplih rokah pro- HORST M ONIC H ti zemlji. Kakor je postajalo trkanje s palico po šibi čedalje hitrejše in hitrejše, tako so postajale čaroviiici čedalje bolj trde in otr])le roke in vse telo. Potem je zaobrnila oči in začela z odreve-nclo roko biti po zemlji v taktu. Trkanje je postajalo glasnejše, močnejše in hitrejše, pa tudi udarci s šibo po zemlji so postajali hitrejši in krčevitejši. Nenadoma pa je spreletela telo žene divja trzavica, omahnila je na tla in med neprestanim udarjanjem s šibo se je v težkem hipnotičnem spanju i' divjih krčih valjala po tleh in se poganjala naprej pa spet na~.aj. Zbegani in preplašeni gledalci so se začeli umikati in z njimi sc je umikala s prestrašenimi izbuljenimi očmi tudi peto-rica morilcev. Kakor da bi čakala prav na t a trenutek, je planila zdaj čarovnica v skoku na ženo, ki je stala poleg štirih mož. Kakor poblaznela je nepopisno divje opletala s šibo po žrtvi. Ta se je s krikom zrušila na tla, možje pa so sc prestrašeni umikali pred njo kakor pred kačo. To divjo blaznost, vreščanje žene, vpitje množice in strahovite udarce sem komaj še prenašal, toda, preden sem prišel iz tega morečega začudenja in sem se mogel odločiti, da bi kaj ukrenil, je nesrečna žena, po kateri je neprestano opletala šiba, nekaj zavpila, nakar je nekaj mož besno čarovnico z brezobzirno surovostjo zgrabilo in odtrgalo od njene žrtve. Tedaj pa so priskočile njene prejšnje spremljevalke, jo prijele za drgetajoča rumena, ji razklenile krčevite roke in potisnile ves ta trza joči snop živcev in mišic k tlom. Njena otrplost je potem polagoma popustila, naposled pa je žena popolnoma izčrpana in noza-vestna obležala na tleh kakor mrtva. Medtem so možje še bolj divje in brezobzirno planili na pretepeno iu zdelano ženo ter jo odvlekli pred poglavarje. V groznem strahu in silnem razburjenju je neprestano ponavljala ene in iste besede: Jc.z sem bila! Vse ■.■cm! Pnbijtc me! Pobijte me!t Med strašnimi, poblaznelimi kriki i'rnze ni mogla spraviti iz sebe • ' ne druge besede. Dovolj 'ni je lilo teh. srednje-reških arozo'. : < .••«•»>>. se že bal. da bom moral gledati, kako bodo najbrž nedolžno ženo mučili do smrti. Zdelo se mi je popolnoma izključeno, da bi mogla biti ta šibka, obupana ženica soudeležena pri tako strašnih umorih. In vendar je bila. Veriga se ie pretrgala. Polagoma je začela izdajati člane Leopardove zveze, ki ji je pripadala tudi sama. Izdani člani so izdali spet druge, nekateri so se zatekli k laži in se zapletali v protislovja, to pa je spet pripomoglo k novim odkritjem. Kmalu je komisija lahko zaključila preiskavo. Aretirali so kakih trideset članov Leopardove zveze in skoraj vsi so priznali. Da so ujeli tudi neznanega vodjo te krvoločne morilske tolpe, pa je pripomoglo le golo naključje. •VASI FILMI ZA FESTIVAL V CANNF.SU Za XIII. mednarodni filmski festival, ki bo od 2. do 20. maja v Cannesu. je naša zvezna komisija, ki določa filme za prikazovanje na mednarodnih festivalih, sklenila poslati najnovejši film Franceta Stiglica »Deveti krog« (proizvodnja Jadran filma), med dokumentarnimi filmi pa Mali vlak« v režiji Brantslava Bastlea (proizvodnja Lovčen-fllm). Na festivalu televizijskega filma, ki bo v Canner.u istočasno, pa nas bo zastopal film Milenka Strpca »Do mozga kosti«. IZ LJUBLJANSKEGA GLEDALIŠKEGA ŽIVLJENJA Zadnji teden aprila je gostoval v Ljubljani ansambel Drame hrvatskega narodnega kazališta iz Zagreba. Prvi večer so zagrebški gostje uprizorili Krleževo dramo »Aretej«, ki jo pozna ljubljansko gledališko občinstvo po uprizoritvi domačega ansambla, drugI večer pa staro kajkavsko komedijo »Diogeneš« Tita Brezovač-kega. Ob prihodu v Ljubljano so zagrebške dramske umetnike pozdravili predstavniki Drame SNG in OLO Ljubljana. Gostovanje Je bilo v okviru vsakoletnih kulturnih stikov med našimi In zagrebškimi dramskimi umetniki. Ob stoletnici rojstva ruskega dramatika Antona Pavloviča Ce-hova Je Drama SNG v Ljubljani uprizorila njegovo znano delo »Cešnjev vrt«, ki sodi v trilogijo z dramami »Striček Vanja« in »Tri sestre«. Dramo je po prevodu Josipa Vidmarja zrežiral In scensko zasnoval Viktor Molka. »FILMSKI RAZGLEDI« ZVEZE SVOBOD Pred kratkim je izšla prva številka »Filmskih razgledov«, ki jih Izdaja Prosvetni servis pri Zvezi Svobod in prosvetnih društev Slovenije. Ti razgledi so namenjeni predvsem filmskim klubom In seveda ostaltm, ki jih zanima vprašanje filmske vzgoje. Revija Je ciklostirana in bo izhajala " šestkrat letno. Prva letošnja številka prinaša nekaj zelo zanimivih sestavkov o filmu, njegovem pomenu in vplivu, odnosu mladine do filma, o televiziji ter o propagandni dejavnosti v naši kinematografiji. JUGOSLOVANSKI UMETNIKI RAZSTAVLJAJO V MILANU V privatni galeriji »Millone« v Milanu razstavlja skupina jugoslovanskih umetnikov 34 svojih novejših del. To so slikarji Janez Bernik. Oton Gliha, Peter Lubar-da, Marij Pregcll in Gabrijel Stu-pica, grafik Hlko Debenjak ter kipar Drago TrSar. Iz Milana bodo prenesli razstavo v nekatere najbolj znane privatne galerije v drugih krajih Italije, med njimi tudi v Rim. 1 'i T . - \ - -- -•«■ <»¿> oaoaoaztcberčcrdfia'': «.<* »ooirgata BOOOOJB Mladinska knjiga za starejše in šolo Howard Fast: Zadnja meja. To delo ameriškega pisatelja je Izdala Mladinska knjiga v svoji zbirki »Školjka-. Fastov roman se godi na ameriškem zapadu leta 1878 in pripoveduje o resničnem dogodku, ki so ga avtorjeve poizvedbe rešile poz.abe. Knjiga govori resnico o tistem ameriškem zapadu, o katerem je napisano toliko lažne literature in posnetih toliko osladnih filmov. To je tragična epopeja indijanskega rodu Cheyenov, ki noče kloniti pred kolonizacijo in vojsko. Nad njim se začne pokol, ki razburi javnost, da morajo uradniki v Washingtonu popustiti. Prevod Je oskrbel Janko Moder. Jože Knaflič: Izdajalec Gogo. Izdala Mladinska knjiga v zbirki »Školjka«. Izdajalec Gogo je pretresljiva povesi lz časov bolgarskih vstaj proti turškemu trlnoštvu. Tragični izdajalce, ki je kriv smrti vstajnlkov. mora ostati živ, da bi do smrti nosil v sebi zločin, v katerega ga je pahnila njegova Iznakažena narava. Pripovedovanje je živo in neposredno, za zgodbo pa je zvedel pisatelj na svojem potovanju po Bolgariji. Anton Ingolič: Orni labirinti. V tem delu, ki ga je bila izdala Mladinska knjiga se je lotil pisatelj Anton Ingolič nadvse zanimivega problema, problema naših Izseljencev. Motto tega romana so besede: »Se preden so se slovenski ljudje odpravili na tuje, so že govorili o tem, kdaj se bodo vrnili — Mnogi so zares trdno verjeli, da bodo prav kmalu pospravili svoje reči . . . Precej Je bilo tudi t.ikšnih. ki jim je smrt pre-V. "• 'a ra/!'."%••.>r o vrnitvi.« Okrog te v "i.inc mi-!i je spletel pisatelj zgod-l.»> o sloven kili izscljencih-rudarjih v Franciji. France Prešeren: Pe-.rni in pisma. V knjižnici Kondor, kjer izhajajo Izbrana dela iz domače in svetovne književno-ti so i.*-lie te dni pesmi in pisma Franceta Prejema, ki jih je uredil dr. A. Slodniak, Kljub tolikim izdajam Prešernovih del, je to prva .'.¡Vi-M. kjer je zbrano v. e, kar je bil Prešeren napi ,il. Pi >f. siorin.'.'ik: je uvrstil v to !:thlo tudi Prešernov« nemške pesmi, ki jim je dodal ?.u-: •• ••• '• ; •<•■:- •« mimo tej; pa tudi njegova nemško pisana pisma, ki so prvič v celoti prevedena v slovenščino. In še mojstra pesniške besede Dve zbirki pesmi za otroke je poslala pred kratkim na knjižni trg ljubljanska založba Mladinska knjiga. Avtor prve knjige je Poljak Julián Tuwln, prevajalca Lojze Krakar in Mitja Mejak, ilustrator Jože Cluha, naslov pa LOKOMOTIVA. Pesnik Tu-win sodi danes med največje mojstre poljske pesniške besede. Razen pesniških zbirk, namenjenih odraslim bralcem, pa je pisal tudi čudovite otroške pesmi. Prevevata jih izredna domišljija ln velika ljubezen do življenja, razen tega pa se odlikujejo še po iskrivem humorju, igrivosti in človeško topli in prisrčni izpovedi. Tuwlnova otroška lirika Je poljski mladini tako dragocena kot naši Zupančičev Ciciban. Druga knjiga v tej zvrsti so Aleksandra S. Puškina PRAVLJICE v prevodu Otona Zupančiča in Mlleta Klopčiča ter z ilustracijami Jožeta Ciuhe Čeprav je minilo že sto dvajset in več let, odkar je Puškin napisal te pravljice, vendar so še dane« prav tako priljubljeno branje za mlade In stare kot pred sto leti. V knjigi je pet pravljic, polnih lepote, pesniške domiselnosti in ljudskega izraza, da jim čas ne more do živega. To 50 tudi pravljice, ki so navadno vsaj v odlomkih v šolskih čitankah, rusko ljudstvo pa jih je sploh sprejelo ra svoje. Nekatere teh umetnin so po-sluf.lle kot besedilo operam in odrskim priredbam za mladino. Hrvaško pisateljico Andjelko Mar-tlč smo spoznali kmalu po drugi svetovni vojni, ko smo jo začeli srečevati na straneh naših časnikov in pozneje še v knjižnih izdajah. Takoj smo spoznali njeni dragoceni pisateljski vrlini: Iskrenost in neposrednost. O tem smo se znova prepričali ob izidu nove knjige pri založbi Mladinka knjiga v Ljubljani DFCF.K IN GOZD, ki je Izšla v prevodu Jožetu Srnlta In z Ilustracijami Ančke Goš-rilkove. Tokrat Je plsateljičina priljubljena partizanska tematika ortota v lirično občuteno pove-t o doživljajih izgubljenega dečka, ki ga lz samotne)'": >'ozf!;i ret partizan. Motiv e povzet po [-»■ [:!r::cm dogodku. Zanimivo Jc še. da je knjiga l¿»la pr«j v LJubljani kot v Zagrebu. Postojnski gimnazijci na odru v Mrpešjah Preteklo nedeljo so gostovali v H r pel j ah dijaki iz Postojne z dra- Fantje iz Doline v Šempetru pri Gorici Lc-p, užitka poln večer so nam pripravili fantje iz Doline pri Trstu. Harmonikar, kitarist, kon-trabasist in pevca Darko in Darij so s svojimi dvanajstimi točkami osvojili občinstvo, ki je napolnilo dvorano, da je z burnim, prisrčnim odobravanjem izražalo nevsakdanje doživetje. Bilo je to v nedeljo, 24. aprila, ko so nas na vabilo domačega prosvetnega društva »France Prešeren« obiskali dragi nam gostje izza meje. Slovenska pesem, ki se je z odra prelivala v naša srca, je spet pokazala, da smo eno na tej in oni strani meje. Lep, prisrčen nedeljski večer naj bi ne bil zadnji v našem skupnem prosvetnem delu. E M S PC i Urejuje urednlikl odbor. Glavni ln odgovorni urednik Rastko Bra-daškja. Izhaja vsak petek. Izdaja CZP Primorski tisk Koper. Uredništvo ln uprava v Kopru, Cankarjeva 1, tolelon 170. Posamezen Izvod 10 din. — Letna naročnina 500 din, za tujino 1500 dinarjev ali 3,5 am. dolarja. — Bančni račun 602-70-1-181. Rokopisov in fotografij ne vračamo. — Tisk in kiiSoJl tiskarna CZP »Primorski tisk« mo »Vzrok«, ki v petih dejanjih prikazuje tragično zgodbo mladega človeka, zagrenjenega iz šolskih let, ker mu je učitelj s ponižujočo, napačno strogostjo uničil samozavest in vzgojil iz njega ljudomrzca, ki se končno iz intelektualnega potepuha izrodi r ubijalca. To odrsko delo, prevedeno iz nemščine, ima pomenljivo psihološko zasnovo ir. je režijsko ter igralsko -dokaj zahtevno. Režija in igralci so svojo nalogo prav dobro opravili kljub borni in močno primitivni sceni. Gledalce, ki so napolnili dvorano, je motil nemir in nedisciplinirano vedenje otrok, ki jih vsebina predstave še ne more zanimati in se zabavajo po svoje. J. 2. OB PRIHODU V TRST ne pozabite obiskati dobro znano tr-vino Časa DELLTMPERME-ABILE V ULICI S. NICOLO 12. V njej dobite največjo izbiro moške, ženske in otroške konfekcije, dežnih plaščev, vse vrste vetrnih jopičev, bund, dežnikov itd. po najnižjih cenah. Zagotavljamo, da boste zadovoljni z nakupom v naši trgovini. Kdor dostavi odrezek tega oglasa, dobi poseben popust. OBVESTILO Občinski ljudski odbor Piran je na seji Občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 26. aprila 1.1. sprejel sklep o spremembi delovnega časa upravnih organov Občinskega ljudskega odbora. Po tem sklepu bodo od 4. maja 1.1. upravni organi Občinskega ljudskega odbora sprejemali stranke: v ponedeljkih, sredah in petkih od 8. do 11, uro, v sredo pa tudi popoldne od 15. do 18. ure. Občinski ljudski odbor jo prepričan, da bo tako ustregel delavcem in uslužbencem, ki bodo v svojem prostem času v miru opravljali svoje zadeve z upravnimi organi, prav tako bo to koristno za podjetja in zavode ter ustanove, katerih delavci in uslužbenci ne bodo tratili dragocenega časa na račun skupnosti. Občinski ljudski odbor pa upa, da bo tako izboljšal in pospešil delo svojih upravnih organov. vS ■; »TOS« Ljubljana — Steklarna Hrpelje sprejme 5 UČENCEV ZA STEKLARSKO OBRT Pogoji: dokončana osemletka, dobro zdravstveno stanje, starost od 14 do 17 let. Učenci bodo v času učenja v Industrijski steklarski šoli v Rogaški Slatini. Pismene vloge sprejema »TOS« Ljubljana, Metelkova 15. UPRAVA TOVARNE »MEHANOTEHNIKA« IZOLA SPOROČA ŽALOSTNO VEST, DA SE JE 2. MAJA 1960 SMRTNO PONESREČIL SEF PROMETA TOVARNE »MEHANOTEHNIKA« KOT POŽRTVOVALNI DELAVEC JE BIL ODLIKOVAN Z MEDALJO DELA OHRANILI GA BOMO V TRAJNEM SPOMINU! UPRAVA TOVARNE »MEHANOTEHNIKA« IZOLA PRODAM »Uradni list ELRJ^ kompletni letniki od 1955 do 19C0. Naslov na upravi lista. Komisija za uslužbenske zadeva pri ObLO Piran razpisuje naslednja delovna mesta za Mestno knjižnico Piran: 1. UPRAVNIKA (srednja strokovna izobrazba) 2. KNJIŽNIČARSKEGA MANI-PULANTA (srednja ali nižja strokovna izobrazba) 5. PISARNIŠKO MOC, VEŠČO FINANČNEGA POSLOVANJA (srednja ali nižja strokovna izobrazba) Pravilno kolkovane prošnje z obširnim življenjepisom je poslati Komisiji za uslužbenske zadeve ObLO Piran do 15. maja 19G0. Komisija za razpis službenih mest pri Okrajnem sodišču v Sežani razpisuje mesto PISARNIŠKEGA USLUŽBENCA Pogoj: popolna srednja Sola, prednost imajo kandidati z znanjem strojepisja. Prošnje s potrebnimi dokumenti je vložiti pri tem sodišču v roku 15 dni od dneva objave. KOPF.lt — 0.. 7 m 8. m.ii.i itnliinnslg Vi t.i-vlslon film LJL'BEŽEN lf OPOREKANJI-:; a. iti 10. ra.i.u frar.2" cop!:i film NATALIJA: 11. In 12. tretja francoski Vista-vlslon film RDE- 1 CELASA JULIJA. IZOLA — r». maja .imeniki barvni film SEDEM NEVEST ZA S 1.1)F.M BRATOV; 7. in 0. maja Jugoslovan-skl film TRI ANE. 9. in 10. maj» francoski Vistn-vi-iion film K DE CELASA JULIJA; 11. in 12. maja ameriški barvni cinemascope film OBRAČUN NA ATLANTIKU. ŠMARJE — 7. maja francoski Vlsta-vlsion film RDECELASA JULIJA; 3. maja poljski film LIKVIDACIJA; lt. maja francoski film NATALIJA. ŠKOFIJE — 7. maja poljski film LIKVIDACIJA; 8. maja francoski vi-sta-vlsion film RDECELASA JULIJA; 12 maja francoski film NATALIJA. SEŽANA — 7. in 0. maja italijanski film KRIK; 10 m 11. maja francoski film ZDRAHAH; 12. m 13. maja sovjetski film IDIOT. POSTOJNA — 0., 7. ln 8. maja Jul'.o-Blovanski barvni cinemascope film MISS STONE, 10. In 11. maja ameriški barvni cinemascope film CAJ-N1CA. PRESTRANEK — II. maja argentinski film ANDALUZIJSKA LJUBEZEN^ 11. maja italijanski film FILOMEN/ MARTURANO. PIVKA — 7. in 8. maja jugoslovanski film EDINI IZHOD; 11. 111 12. inuja Jugoslovanski film SKOZI VEJK NEBO. Gradbeno podjetje Šentvid sprejme takoj večje število kvalificiranih zidarjev za izgradnjo opekarne v Obrovu. Javiti se na gradilišču r Obrovu. Zaslužek zelo dober. Prodam OTROŠKO POSTELJO. Naslov v upravi lista. Ko pridete v Trst, napravite zanimiv sprehod od avtobusne postaje po ulici Carducci in Ghega do ulice Cellini št. 2. Ne bo Vam žal, kajti tam je znana manufakturna trgovina »MAGAZZINI ALLA STAZIO-NE« z bogato izbiro moške, ženske in otroške konfekcije, po zmernih cenah in za vsak okus. Vaša pot bo poplačana, ako obiščete »MAGAZZINI ALLA STAZIONE«, ulica Cellini 2, nekaj korakov od glavne postaje. Kdor pride s propustnico, imapose-ben popust! MOŠKO ŠPORTNO KOLO, dobro ohranjeno, prodam po zelo ugodni ceni. Vprašati pri ta-petniku, Garibaldijeva 11, Koper. ANKARAN - KONVENT! 7. MAJA — Maturantje koprske gimnazije vabijo na MATURANTSKI PLES — Prijeten prevoz z ladjami zagotovljen od 19,30 dalje — Rezervacija miz v trafiki na Titovem trgu. NEDELJA, 8. maja — 8.000 Domače novice — 0.05 Kmetijska oddaja: Kaj so pokazali letoSnJi občni zbori ZK — Ustanovili smo aktiv Socialistične zveze na območju KZ — Izkušnje drugih — 8.30 Z veselo pesmijo v nedeljsko Jutro — 9.00 Zabavni zvoki — 13.30 Sosedni kraji ln ljudje — 14.00 Glasba po željah — 15.00 Poročila — 15.10 Primorska v pesmi in glasbi (reprodukcija javne oddaje v Kopru dne 10. IV. 1960). VSAK DAN Je ob 7.15 in ob 7.40 Glasba za dobro jutro, vmes ob 7.30 Poročila. Poročila so nato še ob 13.30 ln 15.00, ob 15.10 pa Zabavna glasba, vmes reklame. PONEDELJEK, 9. maja — 13.40 Kmetijski nasveti: Škropljenje češenj proti črvivosti — 13.45 Pisana paleta zabavne glasbe — 14.30 Športni pregled — 14.40 Izbrane melodije — 15.20 Pojeta Dario in Darko. TOREK, 10. maja — 13.40 Kmetijski nasveti: Novi odlok o gozdnem redu — 13.45 Odlomki iz oper — 14.30 Sola in življenje: Mladi pletarji na Zagi — 14.50 Glasbena medigra — 15.20 Narodni solisti ln orkester li Vojvodine. SREDA, 11. maja — 13.10 Kmetijski nasveti: Oskrbovanje paradižnika — 13.45 Od melodije do melodije — 14.30 Kulturni obzornik. Ob reorganizaciji pedagoške službe — 14.40 Domači zvoki — 15.20 Pojeta moški zbor iz Kobarida ln ženski zbor učiteljišča iz Tolmina p. v. Maksa Pir-nika. ČETRTEK, 12. maja — 13.40 Kmetijski nasveti: Cim več dobre krme na lastnih površinah — 13.45 Dve operetni ouverturl — 14.00 Glasba po željah — 14.30 Pogovor z volivci — 14.40 Glasba po željah II. del — 15.20 Dalmatinske popevke. PETEK, 13. maja — 13.40 Kmetijski nasveti; Zaščita vinogradov pred škodljivci — 13.45 Od melodije do melodije — 14.30 Domače aktualnosti: Novi ljudje v delavskih svetih — 14.40 Poje zbor RTV Beograd — 15.20 Igra harmonikarskl orkester »Kajuh«. REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE »SLOV. JADRANA« Vodoravno: 1. skalp, C. klasicist, 15. Homer, 16. polenovka, 17. oposum, 19. Sand, 20. kaj, 21. lan, 22. sev, 24. bo, 25. soli, -a, 26. oktava, 28. Bevan, 29. skiro, 32. gambit, -s, 34. tank, 35. no, 36. All, 37. akt, 39. Ita, 40. peni, 42. Stativ, 44. kartoteka, 47. enote, 48. Aristotel, 49. namen. Vsem, ki so sočustvovali z nami ob bridki izgubi preljubega moža in očeta JOŽETA KDSCETA se iskreno zahvaljujem. Posebna zahvala sindikalni podružnici Pralnice in kopalnice ter Zvezi borcev za ganljivo slovo. Iskrena hvala darovalcem cvctja Žalujoča žena Ln hčerka Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri podjetju »VINO-KOPER«, Koper, razpisuje naslednja delovna mesta: VODJE KOMERCIALNEGA SEKTORJA pogoj: ekonomska fakulteta s triletno prakso v izvoznem podjetju ali popolna srednješolska strokovna izobrazba in petletna praksa v izvoznem podjetju. V7 obeli primerih ,c potrebno znanje dveh tujih jezikov: italijanščina, nemščina ali angleščina; VODJE KOMERCIALNEGA ODDELKA pogoj: poj>olna srednješolska strokovna izobrazba in 5-letna praksa v komercialni službi; SALDAKONTISTA pogoj: popolna srednješolska strokovna izobrazba; SAMOSTOJNE KORESPONDENTKE ZA TUJE JEZIKE pogoj: popolna srednješolska strokovna izobrazba in 5-lctna praksa. Potrebno je znanje nemščine in italijanščine, ali francoščine oziroma angleščine. Plača po Tarifnem pravilniku podjetja. Interesenti naj pošljejo prošnje na tajništvo podjetja »VINO- KOPER«, Koper, do 1. junija 1960. Kot ste lahko opazili, sem si za prvomajske praznike vzel dopust. Bomo pa danes pretresi i tudi nekaj zadev izpred praznikov, pa se bo stvar izravnala. Kar napni-te oči! Iz Iirpelj sem dobil prijazno pisemce, v katerem mi pojasnjujejo, kako morajo vozila trgovskega podjetja Timav, ob katera .sem se že obregnil, vedriti kar na planem, ker bojda domača kmetijska zadruga nima pravega razumevanja za težave Timava in noče vzeti pod streho treh takšnih brezdomcev, podjetje pa za zdaj še nima sredstev, da bi lahko }x>stavilo streho za svoje vozičke. Prosijo me za posredovanje ali vsaj nasvet, kako bi to zadevo uredi!!. Kolikor lahko na daljavo presodim, bi bilo najbolje, če bi mlatilnico s Kozine zadruga poslala v Materijo, kjer je dovolj prostora, kozinsko streho pa proti nairmn;ni odstopila Timavu. Tako hi bil volk sit in koza ccla in So Wmiar bi imela zadrtima, jaz pa bi bil rešm nesrečne naloge, da moram posrnekrvati roner propadanje družbenega imetja. Pot me je zanesla v Vojkcrv drevored v Ilirski Bistrici, kjer sem občudoval stanonanjsko-rro-slovno zgradbo, ki sta jo postavi- la na noge občina in podjetje Zadružnik. Povedali so mi, da je bila zgradba izročena svojemu namenu že lani decembra. Res sem videl vesele obraze na oknih in vratih, zato sem pa bil toliko bolj presenečen, ko sem opazil med drugimi tudi prazen lokal, v katerem sameva samo hladilnik. Pozanimal sem se in so mi vedeli povedati, da je bil ta lokal dodeljen že pred pol leta podjetju Snežnik za mesnico. Ze peti mesec čaka hladilnik, kdaj ga bodo napolnili z mesom — še bolj seveda pa so nestrpni potrošniki, ki čakajo, kdaj bodo lahko prišli do mesa v tej poslovalnici. Neka prizadeta gospodinja mi piše ¡2 Postojne, da bi lahko tamkaj dobil dobro službo, če preneham pisariti v Jadran. Plačale bi me namreč postojnske gosjiodi-nje, da bi umirjal kazalec na tehtnici v tržnici na Ljubljanski cesti. Da bi me bolj prepričala, mi je prizadeta gospodinja zastavila zavleteno računsko nalogo: če kupiš na primer na tržnici ali v trgovini dve limoni in rx)l kile fižola. Plačaš za to 155 dinarjev. Ko to nrineseš domov, šc enkrat stehtaš in primerjaš omenjeno vsoto s cenami na ceniku, pa dobiš: limoni (42 dkg) = (po 200 din kg) 84 din, fižol (44 dkg, kilo pc 130 din) = 58 din, kar da skupaj 142 din in je torej kupljeno blago kaliralo kar za 13 dinarjev od lokala do doma. Zapleteno kaj? Tudi zame, zato moram žal odkloniti prijazno ponudbo in raje ostanem kar pri svojem delu, prizadetim gospodinjam pa svetujem, naj se za pomoč obrnejo kar na računske strokovnjake v ose-bah — trgovinskih inSpektorjcti ki bodo prav gotovo znali pri pri* či razvozlati še tako zamršene račune. Ko smo že pri tehtanju in računanju, bi bilo treba po mnenju nekaterih koprskih potrošnikov in potrošnic posvariti (ali poslati še v šolo) neko gosvo prodajalko Vero, ki se zmoti posebno pri teži raznih posod, v katerih stranke odnašajo mast iz trgovine. Prira-deta bo že vedela, koliko je tira — jaz pa tudi, ker sem prihranil 400 din. ker sem postavil posodo z mastjo šc enkrat na tehtnico. Morda bi tega. ne bil storil, če me ne bi bila že vnaprej opozorita Juca. da naj pazim na vse strani, kadar kupujem na tržnici. No. moj prostor je pri kraju, zato bom dve lepi zaodbi okrog Fiesp, ki so jo nenadoma zbrisali s sveta in je postala kar Portorož, odložil do prihodnjič, ko vam porem Se kaj druneaa zraven. Do trdai p a vas pra v lepo pozdravj Ija vse in ram žrli miren nočifr| vaš Vane TELESNA VZGOJA it SPORI it ŠAH it TELESNA VZGOJA it ŠPOKT ŠAH it TELESNA VZGOJA it ŠPOH PRIMORSKO NOGOMETNO PRVENSTVO T šestnajstem kolu primorskega nogometnega prvenstva so dosegli naslednje izide: Primorje : Postojna i:6, Sidro : Tomos 1:0, Ilirska Bistrica : Rudar 3:0 p. f. in Branik : Tabor 4:1. Anhovo je bilo prosto. To kolo je bilo najbrž odločilno za vrh lestvice. Tolmin in Branik sta pobrala ves izkupiček in kaže, da se bo borba za prvo mesto odvijala lo med njima. Nekaj možnosti ima le šo Tabor, ki ima tekmo manj, vsi drugi pa so preveč zaostali. Branik je nepričakovano visoko premagal Sežančanc. Gostje sicer v polju niso igrali slabo, pred nasprotnikovimi vrati pa se tokrat niso znašli. Branikov napad je igral z velikim poletom, preprosto in učinkovito. Primorje se nikakor ne more rešiti krize, v kateri so že ves spomladanski del prvenstva. V nedeljo so se prvi polčas še nekako držali in dosegli izid 2:2, po odmoru pa se je vse podrlo. V drugem polčasu je začela pihati burja, v kateri bi se morali domači bolje znajti kot gostje. Zgodilo pa se je nasprotno. PostoJnčanI so pogosteje streljali in nekaterim žogam je tudi veter pomagal v mrežo. PODJETNI PLANINCI Preteklo leto je Planinsko društvo v Ilirski Bistrici s pomočjo podjetja Gozdno gospodarstvo v Postojni, ki je prispevalo finančna sredstva, začelo graditi planinsko cesto na Snežnik in dokončalo groba dela na cestišču do okrog 1500 metrov nadmorske višine. Z lastnimi sredstvi in s pomočjo članstva in nekaterih podjetij ter z najetjem investicijskega kredita pri Planinski zvezi Slovenije pa so začeli obnavljati planinsko kočo na vrhu Snežnika. Nedvomno bo obnovljena koča na tej idealni izletniški točki privabljala v bodoče še večje število ljubiteljev narave. _J. S. BERITE IN ŠIRITE »SLOVENSKI JADRAN« Koprčani so proti Sidru zaigrali bolje kot prejšnjo nedeljo proti Braniku. V prvem polčasu so bili celo nekoliko boljši. V drugem polčasu pa je uspelo hitremu Ernestiniju doseči edini gol tekme. Tomos je izgubil obe točki zaradi neučinkovitega in nepovezanega napada. Adria je odšla z vročega igrišča v Tolminu le z minimalnim porazom. Zmagoviti gol je zabil v drugem polčasu Ristič. Gostje so igrali borbeno ŠAH TEKMOVANJE ZA POKAL MARŠALA TITA V koprski občini so se zaključila tekmovanja za pokal maršala Tita. Nastopilo je 12 moštev. V predtekmo-vanju so dosegli naslednje izide: SD Koper I : Elektro Koper 4:0, Tomos I : TNZ I 3,5:0,5, IKS : Tomos II 3,5:0,5, SD Koper II : Invalidi 2:2, Elektro Koper I : Gimnazija 2,5:1,5, Obrtniki : TNZ n 3:1. V drugem kolu je SD Koper igralo s Tomosom 2:2, IKS je premagala SD Koper II s 3:1, Elektro Koper in Obrtniki pa so igrali neodločeno 2:2. V finalu so dosegli naslednje izide: Koper : IKS 3:1, IKS : Elektro Koper 3:1 in Koper : Elektro Koper 2,5:1,5. Končni vrstni red je torej: 1. Šahovsko društvo Koper 5,5 točke, 2. Industrijska kovinarska šola 4 in 3. Elektro Koper 2,5 točke. Šahovsko društvo Koper se bo udeležilo nadaljnjih kvalifikacijskih tekmovanj z drugimi moštvi v okraju. in požrtvovalno, toda to je bilo premalo, da bi bili lahko kos tehnično boljšemu nasprotniku. Rudar iz neznanih razlogov ni prispel v Ilirsko Bistrico. Tako so domačini prišli brez borbe do dveh točk. LESTVICA: Tolmin 15 10 S 2 44:20 23 Branik 16 9 3 4 41:17 21 Postojna 15 8 2 5 31:22 21 Tabor 14 S 2 4 39:31 18 Sidro 15 7 3 5 28:16 17 Tomos 15 7 2 6 2G: 18 16 Primorje IS S 4 S 32:36 16 Rudar 14 S 1 8 3G:38 11 Adria 15 4 Z 9 2G:51 1* Anhovo IS 2 4 » 17:39 S 11. Bistrica IS 3 2 10 14:43 S V naslednjem kolu se bodo pomerili: Tabor : Sidro, Tomos : Primorje, Postojna : Tolmin, Adria : Ilirska Bistrica in Rudar : Anhovo. Branik bo počival. V središču pozornosti bo vsekakor tekma Postojna : Tolmin. V počastitev 40. obletnice stavke železničarjev je republiški odbor sindikata prometa in zvez organiziral v republiki vrsto športnih tekmovanj v vseh panogah med kolektivi Slovenije. V Divači je bilo v tem sklopu dne 24. aprila tekmovanje balincarjev, na katerem je dosegel prvo mesto domači balinarski klub Lokomotiva iz divašlce kurilnice. S tem si je priboril tri prehodne pokale, v trajno last pa enega. Na sliki: člani BK Lokomitve REPUBLIŠKA NOGOMETNA LIGA V osemnajstem kolu republiškega nogometnega prvenstva Je Izola izgubila v Celju s Kladivarjem z 0:5, Novo Gorico pa Je premagala Ilirija V Ljubljani s 5:2. NA EKONOMIADI V CELJU Prejšnji teden je bila v Celju tradicionalna ekonomiada slovenskih ekonomskih srednjih šol. Prvo mesto so zasedli domačini, ki so zbrali 62 točk. Slede: Kranj 54, Maribor 53, Koper 49 in pol, Ljubljana 49, Trbovlje 42, Murska Sobota 40, Ajdovščina 34 in Novo mesto 21 in pol. Četrto mesto predstavlja za IZJAVA REGISTRACIJSKE KOMISIJE PRI NOGOMETNI PODZVEZI KOPER ICSfiCil Glede na ' netočne podatke .športnega dopisnika iz Ilirske Bistrice v zadnji številki Slovenskega Jadrana trdimo, da ni res, da je bila v postopku registracija petnajstih igralcev NIC Partizan Ilirska Bistrica, marveč j'e res le to, da je bila stvarno zavrnjena le registracija enega igralca, ker 450 bili zanj predloženi dokumenti pomanjkljivi in pozno vloženi. NK Partizan ni nikoli dostavil v registracijo petnajst igralcev, zato je omenjena trditev iz trte izvito opravičilo za izgubljeno tekmo. Razen tega pa ima NK Partizan v Ilirski Bistrici kar 28 nogometnih igralcev, ki so vsi pravilno registrirani kot igralci prvega moštva. Zato naj NK Partizan napravi red v svojih vrstah in naj se za svoje polome ne izgovarja na nogometno podzvezo, ker ta prav gotovo ni kriva nediscipline članstva v vrstah svojih klubov. Razen tega pa priporočamo Iportnim poročevalcem, da se pri bveščanju javnosti o športnih dogodkih držijo resnice in ne ko- mentirajo posameznih dogodkov s stališča orizadetih ljudi, ki skušajo najti opravičilo za svoje napake povsod drugod, samo pri sebi ne. Registracijska komisija pri Nogometni podzVezi Koper Koprčane uspeh, čeprav so bili lani prvaki. Letos je nastopila koprska reprezentanca močno oslabljena, mnogi pa si tudi zaradi učenja niso mogli privoščiti dolgega potovanja. Koprčani so imeli največ uspeha v rokometu, kjer je ženska ekipa zasedla prvo mesto, moška ekipa pa drugo. Uveljavila se je tudi ženska odbojkarska ekipa, ki je zasedla drugo mesto in igralci namiznega tenisa, ki so bili tretji. Da se koprska ekipa ni uvrstila na drugo ali tretje mesto, je treba pripisati predvsem slabim izidom v atletiki. Tej panogi bodo morali Koprčani posvetiti v prihodnje več pozornosti. Ajdovska ekipa se je v končni razvrstitvi sicer slabo uveljavila, dosegli pa so vendarle dva lepa uspeha. Tako so bili rokometaši prvi, ženske pa v isti panogi druge. Tekma v Celju Je bila na blatnem igrišču, ki je domačim bolj ustrezalo. Kladivar je v prvem polčasu preveč zadrževal žogo in obramba gostov je lahko pravočasno posredovala. Prvi polčas se je zaključil z minimalno prednostjo domačih 1:0. V drugem polčasu pa so gostje hitreje kombinirali in pogosteje streljali. Gostje niso bili kos tehnično boljšemu nasprotniku in so še petkrat pobrali žogo iz mreže. Dosti bolje se ni godilo Novi Gorici v Ljubljani. Domačini so bili skoraj vso igro v premoči in so zlah- ka prodirali skozi nezanesljivo obrambo gostov. LESTVICA: Branik 18 14 1 3 75:16 29 Kladivar 18 13 2 3 55:35 28 Maribor 17 9 3 . - 5 29:22 21 Triglav 18 10 1 7 43:34 21 Rudar ■. 18 9 2 7 47:21 20 Sobota 18 9 2 7 42:44 20 Ljubljana 18 9 1 8 37:34 19 Ilirija 18 6 2 10 26:36 14 Krim 18 i 5 9 22:42 13 Nova Gorica 17 4 3 ID 32:52 11 Grafičar 18 3 5 10 16:47 11 Izola 18 0 7 11 14:53 7 Postojnski Aeroklub ima nad 250 članov Čas je, da napišemo nekaj tudi o postojnskem aeroklubu, ki sodi med najaktivnejše organizacije VEČ NAČRTNOSTI V občini Ilirska Bistrica je precej brezposelne delovne sile, predvsem ženske. Na posredovalnici za delo je prijavljenih 180 oseb; od tega jih prejema enajst oskrbnino, medtem ko jih 42 uživa pravico do brezplačnega zdravljenja. Posamezna podjetja sicer od časa do časa zaposlijo nekaj delavcev, vendar bi z bolj načrtnim zaposlovanjem lahko našlo delo v podjetjih te občine večje Število oseb. Posredovalnica za delo sicer skrbi, da dobijo zaposlitev v prvi vrsti brez-zemljaši, vendar bo moral občinski ljudski odbor prebroditi nekatere težave in omogočiti zaposlitev vsem evidentiranim kandidatom. J. S. KOŠARKA HUD PORAZ NA LASTNEM IGRIŠČU V nedeljo so se koprski košarkarji prvič predstavili lastnemu občinstvu. V goste so sprejeli Šoštanj in gladko izgubili z 41:53. Košarka, ki smo jo gledali v nedeljo, je vsekakor precej slabša, kot so jo prikazali domačini na kvalifikacijskih tekmah. Res pa je tudi, da se moštvu močno pozna odsotnost najboljšega igralca Jako-mlna. V ekipi je premalo visokih igralcev in v nedeljo so večino žog pod košem pobrali gostje. Moštvo tudi nima strelcev, saj so zgrešili vrsto žog neposredno pod košem, zelo nizek pa je bil tudi odstotek realiziranih osebnih napak. No, moštvo je še mlado in nerutinirano in na poraz ne smemo gledati preveč črno. S skrbnim treningom bodo lahko marsikatero napako odpravili. Ilirska Bistrica se je pomerila na Jomačem igrišču z ljubljansko Ilirijo dosegla neodločen Izid 43:40, med-Jhn ko izida srečanja Proletarec : Postojna nismo prejeli. V zvezi s komentarjem petnajstega kola primorskega nogometnega prvenstva sta nam športni društvi Tabor in Sidro poslali protestni pismi, v katerih očitata našemu poročevalcu pri-stranost in neinformiranost. Naj vas na kratko seznanimo z vsebino protestov in z našim stališčem. Sežanski Tabor se pritožuje zaradi naslednjega stavka: »Toda Sežančani so prišli v neke spore zaradi registracije igralcev s tujim državljanstvom, ki se utegnejo zanje slabo končati«. V protestnemu pismu navaja Tabor, da so zadevo z igralci, ki prebivajo na ozemlju bivše cone STO, rešili že leta 1957. Takrat se je NK Koper pritožil zaradi igralcev s tujim državljanstvom, Nogometna podzveza Primorske pa je odločila, da so povsem pravilno registrirani za NK Tabor. V protestnem pismu je nadalje rečeno, da so se tudi višji nogometni forumi s stališčem Primorske no~ gometne podzveze strinjali. Zakaj smo v prejšnji številki objavili že citirani stavek, ki je dvignil toliko prahu v NK Tabor? Brez dvoma ne zato, ker bi hoteli škodovati dmštvu, ali ga celo blatiti. Objavili smo ga zaradi tega, ker so se začela nekatera društva (Tomos je tudi uradno vložil protest) znova pritoževati zaradi igralcev, ki ne prebivajo stalno v Jugoslaviji. S tem stavkom nismo prejudicirali krivde, napisali pa smo, da se zadeva utegne slabo končati za Tabor, ker so nova pravila o registraciji precej stroga. Vsa stvar je precej zapletena in se nismo hoteli spuščati v podrobnosti, dokler ne bi pristojni nogometni forumi izrekli zadnje besede. Vendar, ker smo bili s protestnim pismom izzvani, naj povemo, da se naša športna redakcija z registracijo ne strinja. Vzrok pa niso paragrafi, ampak moralno športna stran tega vprašanja. Čudno se nam namreč zdi, da mora prav Tabor graditi svoje moštvo na tovariših, ki prebivajo onstran meje, namesto da bi poskrbel za svoj lasten kader. Sežana je močno industrijsko področje in kljub temu ne premorejo enajst igralcev, da ne govorimo o mladinskem moštvu! Kaj bi. bilo, če bi ust obmejni klubi nastopali s kombiniranimi moštvi s te in z one strani meje, hkrati pa bi bili brez mladinskih enajstoric. Lahko si mislimo, da perspektive primorskega nonometa ne bi bile preveč rožnate! Glede naših rojakov na tržaškem ozemlju pa naj povemo, da imajo lepe možnosti za udejstvovanje v novoustanovljenem slovenskem društvu BOR. To društvo i" razvilo tako aktivnost, da je lahko marsikateremu nnš°mu klubu za vznled. Prepričani smo. da bo prav rado sprejelo v svoje okrilje tudi nonometaše, NK Sidro pa se pritožuje, da smo skrajno neobjektivno poročali o tekmi Sidro—Postojna, ki se je končalo z zmago Postojne 2:0. Trdijo, da so bili vso tekmo v premoči, zaradi izredne smole pa so tekmo izgubili. Tu smo se znašli vsekakor v nehvaležnem položaju. Avtor članka ni prisostvoval srečanju in je pač verjel informacijam iz Postojne. Kljub vsemu pa mislimo, da zmaga Postojne ni bila nezaslužena. Naši nogometni komentatorji (to bi lahko pri Sidru vedeli, saj najbrž redno berejo športne časopise) smatrajo, da neko moštvo, ki je v premoči, pa ne zna dati zgoditka, zasluženo izgubi srečanje. CVj nogometa ni namreč lepa igra in terenska premoč, ampak zgodi-tek. Spomnimo se samo naše tekme z Izraelom, ko so bili naši skoraj 90 minut v premoči, toda nihče ni postom oporekal zmage, ker so bili. pred nasprotnikovimi vrati učinkovitejši. Takih primerov M lahko mnogo našteli v nogometni kroniki. Ob koncu bi želeli, da nam naši dopisniki pogosteje in objektivno poročajo o nogometnih dogodkih. Naš urednik lahko prisostvuje le enemu srečanju, za vse ostale dogodke si mora preskrbeti informacije od drugod. Te informacije pa so lahko sem pa tja tudi neobjektivne. kar uredništvo mora tvegati spričo pomanjkanja lastnih objektivnih športnih poročevalcev, če naj o posameznih športnih dogodkih sploh poroča. na tem predelu. 2e dejstvo, da je v klub včlanjenih 250 mladincev potrjuje množičnost ter hkrati zagotavlja uspešno delovanje vseh treh sekcij: jadralske, padalske in modelarske. Najbolj aktivna je modelarska sekcija, ki vključuje 50 pionirjev iz Postojne in Prestranka. Da število članov ni še mnogo večje, ovira pomanjkanje delovnih prostorov in vodstvo kluba mora, žal, številne nove prijavljence zavračati. Modelarska sekcija je prikazala trud in prizadevanje svojih članov tudi na nedavnem prvenstvu Slovenije v rokometu. Na tem prvenstvu, ki je bilo v Ljubljani, je- sodelovalo 190 tekmovalcev-modelarjev iz vse Slovenije, med njimi kar 25 modelarjev iz Postojne. To je bilo tudi najštevilnejše zastopstvo, zato je povsem razumljivo, da so se postojnski modelarji na tem tekmovanju tudi lepo izkazali. Dve prvi mesti v posameznih kategorijah ter eno drugo in eno tretje mesto pomeni vsekakor lep uspeh za to organizacijo, saj izid tekmovanja ni presenetil le članov tega kluba, ampak tudi tekmovalno komisijo. Medtem pa so se jadralci in padalci dobro pripravili za letošnjo sezono. Opravili so že zdravniške preglede in del teoretičnih priprav. O delu in uspehih jadralcev in padalcev pa kdaj prihodnjič. M. M. VESLANJE IZOLCANI SE DOBRO PRIPRAVLJAJO NA OLIMPIADO V nedeljo je bila na Bledu prvomajska regata najboljših jugoslovanskih veslačev. Bila Je to pravzaprav preizkušnja naših olimpijskih kandidatov, kako so se v pomladanskih mesecih pripravljali na največjo letošnjo športno manifestacijo. Po izjavi zveznega trenerja prof, Laštavlce so kandidati pokazali v glavnem zadovoljivo formo. Nas bo vsekakor najbolj razveselilo, da so se veslači Izole odlično odrezali. Tako Je bil med skiflstl najhitrejši Ivo Lazar, ženska ekipa Arga v četvercu s krmarjem pa je dosegla dober čas. Prvo mesto so osvojili tudi mladinci v četvercu s krmarjem pred Savico in Bledom, medtem ko osmerec v močni konkurenci z Mornarjem in Mladostjo ni zdržal. — Vsi so preplašeni, — je rekel Pool. Zavladal je mučen mir; niliče ni mogel ugovarjati Pool ovi ugotovitvi, le sobarica jc povišala glas in še bolj predirljivo zahlipala. — Molči! — je kriknil Pool tako ostro, kot more le človek, ki so mu živci razdraženi in do skrajnosti napeti. In res, ko je služkinja tako naglo in piskajoče zahlipala, so se vsi vznemirili in se z izrazom pričakovanja ozrli k notranjim vratom. — Zdaj pa, — je nadaljeval sobar in pogledal dečka, brusilca nožev, — prinesi mi svečo, da bomo s tem končali. Nato je zaprosil Mr. Uttersona, naj gre z njim na vri, ki je bil za hišo. — Gospod, — je dejal, — hodite čimbolj potiho. Hočem, da bi sami vse slišali, vendar ne bi želel, da bi vas drugi slišali. Čujte gospod, če bi vas nemara pozval da vstopite, nikar ne napravite tega. Te nenavadne besede so Uttersona tako presenetile, da bi kmalu zgubil svoje duševno ravnotežje. Zbral je vse sile, da je ostal hladnokrven in šel za sobarjem v laboratorijsko zgradbo in skozi kirurški amfiteater, ki je bil poln škatcl, košar, slame in steklenic. Prispela sta do stopnic, ki so vodile v delovno sobo. Tu mu jc dal Pool znak, naj stopi vstran in posluša. Pool je položil svečo na tla, se z očevidnim naporom ohrabril, se vzpel po stopnicah in z negotovo roko potrkal na vrata delovne sobe, ki so bila tapecirana z rdečo tkanino. — Gospod! Mr. Utterson bi vas hotel videti, — je rekel Pool in dal advokatu še enkrat znak, naj pazljivo posluša. Od znotraj je odgovoril neki glas, s takšnim prizvokom, kot da sc smili sam sebi. — Reci mu, da ne morem nikogar sprejeti. — Hvala, gospod, — jc rekel Pool z odtenkom zmagoslavja v glasu. Spat je vzel svečo in odvedcl Uttersona preko dvorišča nazaj v kuhinjo, kjer je bil ogenj že ugasnil. j— Gospod, — je dejal in gledal advokatu naravnost v oči, — je bil mar to glas mojega gospodarja? — Kaže, da se je mnogo spremenil, — je odTrmil Mr. Utterson. — Spremenil? Seveda, tudi jaz tako mislim, — je rekel sobar. — Vendar gospod, poslušajte me, mar saaj se jaz, ki sem preživel v tej hiši več kot dvajset let, pre-varim o glasu svojega gospodarja? Ne gospod! Moj gospodar ni več med živimi, umorjen je bil pred osmimi dnevi, ko smo ga slišali, kako moli in kliče boga. O tem pa, kdo je v sobi in zakaj je tod ostal, se moramo prepričati, Mr. Utterson. — To je sila nenavadna zgodba, Pool; to je pravzaprav surova zgodba, človek, — je dejal Utterson zamjA šljeno in si grizel nohte. — Vzemimo, da jc vse taki^gP kakor si vi zamišljate, vzemimo, da je bil doktor Jekjll umorjen... toda povejte mi, kaj naj bi morilca zadrževalo, da ostane tukaj? Ta domneva je nevzdržna in Ei v skladu z zdravim razumom. — Kaže, Mr. Utterson, da vas je težko prepričati in zadovoljiti, vendar vam bom poskušal to razložiti, — je dejal Pool. •— Vedeti morate, da je on ali ono, ali kdorkoli je že v tej sobi, ves prejšnji teden moledovalo po neki vrsti zdravila in se ga ni moglo spomniti. Včasih je bila to tudi njegova navada... hočem reči, gospodarjev običaj... da napiše svoje zahteve na kos papirja in ga vrže na stopnice. Tega tedna pa ni bilo nič drugega, kot zgolj to; nič drugega kot le papirji in zaprta vrata, celo hrano smo mu puščali pred vrati, ki si jo je pritihotapil noter, ko ga ni nihče videl. Vsak dan, večkrat tudi po dvakrat ali trikrat, je izdajal na takšen način svoja naročila ali pisal proteste. Pošiljal me je v vse mogoče lekarne. Vsakokrat, ko sem mu prinesel kemikalije, ki jih je bil zahteval, se jc že kmalu zatem pojavil na stopnicah nov listek; naročal mi je, naj kemikalije vrnem, ker bojda niso čiste in izdal novo naročilo za neko drugo lekarno. Trt kemikalija mu je nadvse potrebna, gospod. Hoče jo imeti, pa naj stane kolikor hoče. — Imate kakšnega teh listkov? — je vprašal advokat. Pool jc segel v žep in izvlekel zmečkan kos papir ja. Advokat ga jc zdravnal in se z njim približal sveči. PiHffl zljivo ga jc obračal in prebral. Na njem je pisalo: ÉL L STEVEHSOH Bila je suha, hladna, prava noč v marcu. Sijal je mesec, čigar krajci so bili obrnjeni navzgor, kot da bi jih bila prevrnila burja. Veter je oteževal razgovor in naga-njal v lica kri, mimo tega je skoraj povsem pregnal ljudi z ulic, kar se je zdelo Uttersonu nenavadno, ker še nikdar ni videl ta del Londona tako praznega. Želel je, da bi bilo drugače. Pool, ki je šel za kakšen korak ali dva pred njim, je sredi pločnika nenadoma obstal. Kljub mrazu jc snel z glave klobuk in si obrisal potno čelo. Vendar ga ni oznojila naporna pot, marveč neka notranja bolečina, ki ga je dušila, zakaj obraz mu je bil bled in ko je spregovoril, mu je bil glas rezek in sekajoč. — No, gospod, — je rekel, — prišla sva. Naj nama bog pomaga, da bi se vse dobro končalo. Lakaj je previdno potrkal na vrata. Čez čas so se odprla na ozko špranjo, kolikor je pač dovoljevala veriga, in neki glas je vprašal: — Si ti, Pool? — Jaz sem, jaz, — je odvrnil Pool. — Odpri! Vstopila sta. Sprejemnica je bila bleščeče razsvetljena; v kaminu je gorel močan ogenj in okrog njega jc bila zbrana, kakor čreda ovac, vsa Jekyllova služinčad, moški in ženske. Kakor hitro je zagledala Uttersona neka sobarica, je histerično zajokala, kuharica pa jc kriknila: — O moj bog, pa saj to je Mr. Utterson! — in stc-kla k njemu z razširjenimi rokami, kot bi ga hotela objeti. — Kaj, kaj? Ste mar vsi tukaj? — je rekel advokat nasajeno. — To ni prav. To je celo nedostojno; vašemu gospodarju bi to prav gotovo ne ugajalo. 6. maja I960 ° ZADNJA ST K AN o Leto IX. — Stov. 19 Prvi slovenski časopis »Lublanske Novize« je jel izhajati pred dobrimi 1G7 leti. Urejal ga je prvi slovenski novinar, ki pa je bolj znan kot prvi slovenski pesnik Valentin Vodnik. Časopis je bolj ali manj pisal sam. Objavljal je tudi razne tehnične zanimivosti iz -tistega časa. Tehnika je bila tedaj še v povojih. Kaj neki so ljudje tedaj izumljali? PRIPRAVA ZA ODGANJANJE TATOV V Meklenburgu na Pruskem je znašel gospod Behreus pripravo za odganjanje pomičnih tatov. Kdorkoli hi hotel priti v liišo skozi okno, skozi streho ali skozi zid, bo vselej od-snan, ker je priprava tako narejena, da v hipu pozvoni, razsvetli hišo in lahko, če že kdo hoče, sproži tudi puško. Novice 1737, št. 10 Donave, kot da ne bi nosila nobene teže. Novice 1790 SLADKOR IZ SLADKE REPE Grof Einsiedel je v Saxu napravil na svojih graščinah delavnico ali tovarno za kuhanje sladkorja iz sladke repe. Le-ta ima v sebi toliko sladkorja, da se to delo splača. Novice 1730, št. 30 TRANZISTORSKI TELEVIZOR IMENITNA URA Jožef Kučman je napravil uro, ki ne kaže le ur in minut, marveč tudi kako gre Mesec in vseh sedem planetov «a nebu. Novice 1798, št. 73 PRIPRAVA, KI VOZI PROTI VODNEMU TOKU Madžarski grof Teodor Ba-tiany je preskušal novo napravo, s katero je mogoče brez človeških rok pluti proti rečnemu toku. Priprava je težka 708 centov. Ii tej pripravi je mogoče prikleniti Še kelhamer (kelilhammer — žlebilno kladivo) in čoln. Obe pripravi sta težki po 450 centov. Kljub tolikšni teži pa ta priprava z lahkoto reže vodo proti toku V japonski tovarni Sony so izdelali prve televizijske sprejemnike s tranzistorji- Ostrina slike na ekranu takšnega televizorja je jasna. Televizor ima 12 kanalov in tehta le 5,6 kg. PEŠ PREKO BRITANIJE Na otoku lordov in tradicije prirejajo vedno sila nenavadna tekmovanja, kot plavanje čez Kanal, tek v Pariz, zdaj pa so priredili nagradno tekmovanje — peš od enega konca otoka na drugega. Pot je dolga 1G00 kilometrov, nagrada pa znaša 1,000 funtov. Nagrada je zamikala doslej 700 pešcev. Nekaj sto jih je že po dveh dneh hoje omagalo. Zmagal je 37-letni delavec James Masgrew, ki je prehodil to dolgo in naporno pot v 15 dneh in 1-1 urah. Prva ženska, ki je prehodila to pot, je bila 19-letna frizerka Wendy Louis. Za hojo je porabila 17 dni 7 ur in 43 minut. ZLATA CESTA Zgodovinarji so izračunali, da je bilo od leta 3.200 pred našim štetjem pa do danes 14.513 vojn, v katerih je zgubilo življenje nič manj kot 3 milijarde 640 milijonov ljudi. V tem časovnem razdobju so se ljudje bojevali skoraj brez presledka, zdaj na tem koncu, zdaj na drugem koncu sveta. V več kot 5.000 letih so živeli v miru le borih 292 let. Vseh 14.513 vojn pa je veljalo 2 milijardi milijonov dinarjev. Za ta denar bi lahko kupili velikanski »trak« iz suhega zlata, ki bi bil dolg 40.000 kilometrov, širok IGO km in debel 10 metrov. HITLERJEV BUNKER ZA TURISTE 2. maja ob 18. zvečer so usmrtili v plinski celici Saint Quentin »najbolj znanega zločinca Jix. stoletja« Caryla Chessmana. Vrhovno sodišče Kalifornije je zavrnilo prošnjo za odložitev njegove usmrtitve. Tako je bila izvršena smrtna obsodba ,ki je bila razglašena že leta 1952 in so jo med tem že osemkrat odložili. Eksekuciji so prisostvovali tudi novinarji, fotorepor-terji in filmski snemalci, ki so Cliessmanov smrtni boj posneli na filmski trak. Eksekuciji je prisostvoval tudi znani filmski igralec Marlon Brarido, ki namerava posneti film o tem nenavadnem zločincu in Na gornji sliki jc »avtotaksi« bodočnosti: avtomobil, ki se lahko navpično dvigne v zrak in vozi kot letalo, prototip so napravili inženirji tovarne motornih vozil NSU v Zahodni Nemčiji (slika spodaj) URBANISTIČNA BOLEZEN 21. aprila je postalo novo glavno mesto največje južnoameriške države Brazilije, Brasilia. Za novo prestolnico bi lahko rekli, da se je rodila z najbolj sodobno boleznijo — stanovanjsko stisko. V novo prestolnico nenehoma prihajajo novi gostje. Na tisoče ljudi mora spati v svojih avtomobilih in na hitrico so morali postaviti šotore ' za 120.000 ljudi. V razdobju nekaj ur je postalo letališče v Brasilii najbolj prometno na svetu: v dveh dneh je pristalo oziroma vzletelo tisoč letal. Prav tako so tudi vse ceste, ki vodijo k novemu glavnemu mestu, zatrpane z avtomobili. tolmačiti tudi glavno vlogo. Chessmanovo truplo so na lastno željo upepelili. VIRUS RAKA ODKRIT? Direktor britanskega zavoda za raziskovanje raka sir C. Wa-kely je izjavil, da je britanskim znanstvenikom po dolgoletnih raziskovanjih uspelo odkriti rakasta obolenja pri miših in podganah. Znanstveniki upajo, da bodo lahko kmalu ugotovili, aH povzroča raka pri ljudeh en sam virus ali povzročajo različne vrste raka različni virusi. To odkritje predstavlja pomemben korak v borbi proti tej zahrbtni bolezni. SVEČA POGANJA URO Neka londonska tovarna sveč izdela vsako leto po 366 sveč, ki so visoke po 2 metra. Te sveče poganjajo starinsko uro, ki jo hranijo v Muzeju znanosti. Vsak dan zgori po ena sveča in njen plamen poganja urin mehanizem. Ura ni ravno tako natančna kakor kronometer, vendar kaže približno točno vsake četrt ure. Veliki poljski skladatelj Frč-deric Chopin se je rodil 1810. leta v kraju ZeIezowa Wola 00 km daleč od Varšave. Njegovo rojstno hišo s parkom vred so Poljaki spremenili v muzej, v parku Lazienka sredi Varšave pa so mu po 2. svetovni vojni zgradili mogočen monument, ki simbolizira Cho-pinovo kljubovanje številnim neprijetnostim, ki so mu grenile življenje. Pred spomenikom stoji skupina jugoslovanskih turistov AVTOMATIZIRAN KRUH Neki kitajski pek je izdelal napravo, s katero je moč v eni uri zamesiti tisoč kilogramov moke. Ta stroj je razmeroma preprost, večina delov je lesenih in ker je na parni pogon, je zelo primeren za tiste kraje, kjer nimajo elektrike. Po tem načinu je mogoče me-siti kruh 200-krat hitreje kakor doslej. Druga svetovna vojna jc poljsko prestolnico Varšavo strahovito opustošila. 600 tisoč Meščanov je v vojni vihri umrlo, 11 tisoč stavb je bilo popolnoma porušenih in nad 15 tisoč delno. Po vojni so Poljaki -rlo-žili v obnovo prestolnice milijarde zlotov, vendar ruševin kljub temu do danes še niao popolnoma odstranili. Značilno^S8j| pa je, da so svoje zgodovlaske^^^ in kulturne znamenitosti, ki jih je na Poljskem nešteto, obnovili ne glede na visoke stroške do potankosti po ohranjenih načrtih in spominih. Slika levo prikazuje tako »k-novljeno »Staro mesto« v Varšavi, ki je bilo v vojni do tal porušeno, na sliki zgoraj pa je ruševina v središču Varšave, ki so jo namenoma pustili v spomin na opustošenje 2. sTe-tovne vojne. V ozadju je viden 230 m visoki Dom kulturo in znanosti, ki so ga 21. julija 1052. leta podarili poljskemu ljudstvu narodi Sovjetsfce zveze Moskovska Pravda je objavila novico o tem, da je sovjetskim znanstvenikom uspelo dokazati točnost tretjega dela Einsteinove relativnostne teorije, ki trdi, da svetlobni žarki spremene svojo frekvenco, ko gredo skozi gravitacijska polja. Potrditev točnosti tega dela Einsteinove teorije, piše časopis, odpira možnosti potovanja »skozi čas«, iz enega stoletja v drugo, s tem pogojem, da ljudem uspe konstruirati OGROMNI SILOSI Na ledinah Akmolinske stepe v ZSSR gradijo silose, ki bodo večji od vseh podobnih objektov na svetu. Vsak silos bo visok po 100 metrov in bo sprejel do 100 tisoč ton zrnja (približno 10 tisoč vagonov). V Kazahstanu pa gradijo še šest takšnih objektov. Vsi bodo zgrajeni do leta 1961. BOMBE, BOMBE... Ameriški znanstvenik in Nobelov nagrajenec L. Pauling (leta 1957 je obiskal tudi našo državo) je pred nedavnim izjavil, da imajo v vojaških skladiščih ZDA zdaj že 100 tisoč atomskih bomb, v Sovjetski zvezi pa 50.000, Toda samo 300 takšnih bomb bi bilo potrebno, da bi Američane ali Ruse popolnoma iztrebili. Prvi muzejski predmet Notranjskega muzeja v Postojni je vivček na gornji sliki, ki ga je izdelal in uporabljal pred letom 1900 kmet Jakob Volhar iz Velikega otoka pri Postojni Zloglasni Hitlerjev glavni stan »Wolfschanze« (volčji okop) v bivši Vzhodni 'Prusiji nameravajo Poljaki preurediti v privlačno turistično točko. Podzemeljski bunker so Nemci pred svojim odhodom sicer močno poškodovali, zdaj pa nameravajo poleg nekdanjega »firerjevega glavnega štaba« zgraditi hotel za turiste in prostor za eamping. stroj, ki bi se mogel gibaH s hitrostjo 300,0000 km na uro. Po enem dnevu potovanja po vsemirju s takšno raketo, ki bi drvela s hitrostjo sveUobe, bi našli astronauti svoje prijatelje kot sivolase starčke. Po našem koledarju ustreza čas 24 ur, ki bi jih preživeli v vesoljski ladji s hitrostjo svetlobe, 80 letom na Zemlji. Skupina sovjetskih znanstvenikov je napravila te poskuse v nuklearnem centru Dubnij blizu Moskve. — Da, Ijubček, jaz bom s tvojo plačo že kako shajala — toda od česa boš pa ti žirel?