Leto XXII., št. 286 Upravniitvo: Ljubljana. Pdmoikm alta« 9» Telefoo fc. »1-22. 31-23.^31-24 Instratni oddelek: Ljubljana. Puccmijeva ca 5 - Telet on fc. 31-25. 31-26 Podružnica Noro mesto: Ljubljanska cM 42 Računi: za Ljubljansko pokrajino pn pofcno-čekovnem zavodu fc. 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Cona. Cort Post No 11-3118 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za o«lase a Kr. Italije in inozemstva ima Unione Pubbliciti Italiana S. A. MILANO Lfubliana. nedelia 15. decembra 1942-XXI Cena cent. 88 Izhaja v s a k dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno Lit 18.—, aa Inozemstvo vključno s cPonedeliskim Jutrom« Lir 36.50. Uredništvo: LhUjM, Puccinijeva ulica feev. 5. ieleloe feev. 31-22. 31-23. 31-24._ _Rokopisi se ne vračajo. CONCESSIO^ARLA ESCLUSIVA pet la pubblicita di provenienza italiana ad estera: Unione Pubbliciti Italiana S. A. MILANO Nuove conqulste il settore tunlsino Puntate nemlcfee respkte — Fwte attacco contro I portS «£i Bona e Pliilžppsville — Un incrociatore inglese cslplto nel Me«fiterraneo II Ouartier Generale delle Forze Arma-te romunica in data di 12 dicembre 1942-XXT il segmente bollettino di guerra n. 931: In Cirenaica nna pnntata di mezzi co-razzati avversari e stata decisamente re-spinta. Aerei britanniei, nel corso di ten-tare anioni di mitragljameuto sulle nostre lince, venivan« intercettati dalla caccia germanica ebe seuza proprie perdite di-strusgeva 7 apparecchi, un altro preei-pitava al sunlo eolpito da11'artigHcria di »mita terrestri. Nel settore tunisino. in rinnovatl eoro-battime^ti di caraMere !oea!e, abbiamo erfeco ia nostra occupazione. Una fortnazlone di nostri bomhardleri ha oon^etto un forte attacco notturno contro i port! di Bona e Philippeville cen-trainclone clonositi e ban^hine. navi a^a fonda sono state pure danneggiate da!Ia »viazione fcdesca. S ni Mare veMvoli »vversarf, era- no affrentati da nc?tri caociatori e "co-strctf.i inverHre !a rotta. I' nemico ha eempinto nel tarifo !»m»-rigrrio di ic-i nna nnova inourn>re ?n Napoli provoeando danni sensibili nella zona portuale e nel centro della cittž. Le perdite accertate fra Ia popolazione civi-le sono di 57 morti e 138 feriti. Nostri cacc?atori levatisi' in volo abbattevano tre quadrimotori, dei quali uno precipitava in aperto mare a sud di Capri, un altro nel Golfo di Castellamare di Štabia, ed il ter-zo nei pressi di Vallo di Lncania. I dieci aviatori statunitensi eomponenti l'equi-paggio di quest'u1timo sono stati fatti prig>on?eri. Due altri velivoli risultano abfcattuti dalle batterie eontro-aeree ta-lidamente intervenute. Un nostro eaee?a e andato perduto e il pilota e rimasto gravemente ferito. Alcune bombe venivano sganciate Ia notte seorsa nel territorio della provincia di Frosinone, nei dintorni di Torino e nella Valle 'd"Aosfa. A Torino le ariigilerle della difesa hanno centralo un apparec-chio che e caduto presso Foseano (Cuneo); un sottufficiale delVeguipaggio e stato ca*turato. Lievissimi danni. Ne! Mediterraneo. mi nostro sommergi-bi!e attaccava una sfluadra navale nemira composta di dne incrcciatori e due cacciatorpediniere, colpendo un incrocia-tore. ■ t*!* s* jt iH © pgSflAfe " i brzoiavi Ob prvi obletnici japonske Intervencije — Radijski pcsSa-niči znanjih ministrov grafa Ciana in Ribbentropa Rim, 11 dec. s. Ob priliki obletnice podpis, j zavezniškega pakta med Italijo, Nemčijo in Japonsko, je Hitler poslal Kralju in Cesarju naslednjo brzojavko: »Ob današnji obletnici podpisa nemško-italijansko-japonskega zavezniškega pakta. prosim Vaše Veličanstvo, da sprejmete mc.ie najbolj odkritosrčne in iskrene pozdrave, obenem z mojimi najboljšimi voščili za uspeh italijanskega orožja. V trdnem prepričanju, da bomo dosegli skupno končno zmago, izražam istočasno svoje prepričanje, da bosta najina naroda kakor tudi japonski narod po zmagoviti zaključitvi vojne šli srečni bodočnosti nasproti.« Hitler je poslal Duceju naslednjo brzo- •javko: »Današaii dan. ko se spominjamo obletnice pofpisa zavezniškega pakta med silami Osi in japonskim imperijem, se obrača moja misel k Vam in fašistični Italiji v zvestem tovarištvu in prisrčnem zavezništvu. V zgodovini se zmaga vedno na-sreeji tistim narodom, ki se v borbi za pravičen ideal proti preživelemu svetovnemu rrdu upajo boriti do zadnjega. Na ta način bodo Nemčija, Italija in Japonska i»š!e zmagovite iz te odločilne borbe. V trm neporušljivem prepričanju Vam pošiljam, Duce, tudi ob tej priliki svoje najbolj prisrčne pozdrave.« Berlin. 11. dec. s. Hitler je poslal japonskemu Cesarju naslednjo brzojavko: »Oh obletnici, ko so Nemčija, Japonska in Italija svečano sklenile boriti se v teknem bratstvu v orožju do končne zmage v vojni, katero sta jim vsilili Amerika ln Anglija, želim poslati Vašemu Veličanstvu svoje najbolj iskrene pozdrave. Želim omeniti ob tej priliki slavna vojaška dejanja zavezniških oboroženih sil, ki so jamstvo za našo zmago in za srečno bodočnost naših narodov.« Hitler je poslal japonskemu ministrskemu predsedniku Toju naslednjo brzojavko: »Ob današnji obletnici, ko so sile trojnega pakta, zedinjene v tesnem bratstvu v orožju v borbi za nov in pravičen svetovni red, pošiljam Vaši Ekscelenci svoje najbolj iskrene pozdrave. Slavni uspehi, doseženi v tem letu od zavezniških oboroženih sil proti skupnemu sovražniku, so najbolj gotovo jamstvo, da bo Evropa kakor Vzhodna Azija v borbi proti anglosaškemu izzivanju, kronana s končno zmago sil trojnega pakta. V tem neporušljivem prepričanju Vam pošiljam, Ekscelenca, tudi na današnji dan svoje najprisrč-ne jša voščila za bodoče uspehe japonskega orožja.« Nemški zunanji minister von Ribben-trop je pn-lal zunanjemu ministru Cianu naslednjo '^-/ojavko: »Pakt, ki je bil podpisan pred Ietoirf dni za skupno vojno proti Ameriki in Angliji. je zedinil sile Osi in japonski imperij v bratstvu orožja in neločljive usode Na današnjo spominsko obletnico Vam pošiljam, moj dragi Ciano, svoje najbolj prisrčne pozdrave. Istočasno izražam svoje trdno prepričanje, da bo skupna borba sil trojnega pakta odprla najinima narodoma In japonskemu narodu pot v varno in srečno bodočnost.« Poslanica grofa Člana Rim. 11. dec. s. Zunanji minister grof Ciano je poslal radijsko poslanico japonskemu narodu ob obletnici vstopa Japonske in Nemčije v vojno proti Ameriki. Grof Ciano ie pričel svojo poslanico, omenjajoč besede, s katerimi je Duce v zadnjem govoru v Zbornici fsšijev in korpo-racij označil intervencijo Japonske v vojni: sbsolutno jamstvo za zmage. Zunanji mini.^er je potem poudaril, da trojni pakt. ki ie dane? močan instrument vojaškega sodelovanja med Italijo. Nemčijo in Japonsko. m bil podpisan v ofenzivne namene, temveč v namenu določiti bistvene r Nove pridobitve na tuniškem odseku Sovražni napadi odbiti - Močen napad na pristanišči Bono in Fhilippeville - V Sredozemlju zadeta angleška križarka potrebe treh narodov, ki so ostali brez prostora in zraka, zaprti med hude in skope hegemonije, in te cilje po možnosti doseči s poštenim razumevanjem ter aktivno medsebojno solidarnostjo. Ako ta pojasnjevalni in zaščitni namen ni uspel, je nadaljeval grof Ciano, se je to zgodilo samo zaradi zadržanja anglosaških sil, ki so trdovratno izigravale sleherno možnost za spravo. Skupen je torej v Evropi in na Vzhodu nastanek sedanje vojne, skupni so cilji in skupna trdna volja do zmage. V 12 mesecih po intervenciji beleži Japonska z upravičenim ponosom dolgo vrsto uspehov, ki so gotovo jamstvo za nadaljnji ugodni razvoj vojne na Daljnem vzhodu in za dosego končne zmage. Končno je zunanji minister omenil svečani poziv, s katerim je Duce zaključil svoj zadnji govor, da se je treba boriti za žive in za bodočnost, toda tudi za mrtve. »Treba se je boriti, da žrtve naših mrtvih* ne bodo zaman Mrtvi nam ukazujejo, naj se borimo do zmage. Mi jih ubogamo!« Tudi nemški zunanji minister von Rib-bentrop je naslovil radijsko poslanico na japonski narod. Krivca vojne sta B&osevelt In Churchill Berlin, 12. dec. s. »Volkjscher Beobach-ter« komentira radijske poslanice zunanjih ministrov trojnega pakta in piše med drugim, da ni doslej v zgodovini prokletstvo vojne odgovornosti še nikdar tako hudo in nedvoumno bremenilo vesti dveh poedin-cev, kakor je to danes primer pri Rooseveltu in Churchillu. Zlasti Roosevelt je v tem primeru prišel že v pregovor, tako prj prijateljih kakor sovražnikih, saj ga označujejo za moža, ki je pripravil konflikt, in sicer konflikt, kj se je izkazal kot škodljiv interesom ameriškega naroda. Chur-chill'pa je vse svoje politično življenje porabil za to. da je zbiral sovražnike Nemčije s svojimi govori, spisi jn deli. List »BOrsen-Zeitung« piše v istj zvezi: Roosevelt si je vedno prizadeval, da je »pustil delati« žrtve svojih roparskih špekulacij vse dotlej, dokler se niso prizadete države znašle na robu propada, da je potem lahko prešel v odkrito borbo, k; je njegovi taktiki razbijanja sil pr pomogla k uspehu. Rooseveltova politika se je kazala v formuli: »prisiliti sovražnika, da vstop: v vojno v določenem roku, kakor to želi glavni stan ameriških oboroženih sik« Pred letom dni pa je Japonska prva poruš la ta papirnati grad ameriških utvar. »Deutsche Allgemeine Zeitung« proučuje že več let znano Rooseveltovo taktiko, ko je Japonsko in sile Osi prikazoval kot napadalce, nakar pripominja, da so samo nezaslišana in stalna Rooseveltova izzivanja na Pacifiku na eni in na Atlantiku nI drugi strani, prisilila sile trojnega pakta, da so se uprle in razkrinkale edinega resničnega napadalca, namreč despota Bele hiše. Naloga sil trojnega pakta je sedaj, zaključuje list, da-, slednjič popolnoma zruši to politiko vojnih hujskačev. Odmevi v zagrebških listih Zagreb, 12. dec. s. Pod velikimi naslovi, ki pojasnjujejo politično in vojaško silo^ trojnega pakta, objavljajo listi radijske poslanice grofa Ciana, Ribbentropa in ministra Tanija o priliki prve obletnice vstopa Italije in Nemčije v vojno proti Zedinjenim državam. V svojih uvodnikih pa listi komentirajo sijajne zmage troj-nees pakta, katerih namen je, di zajam-čijo narodom mir in varnost njihovega življenjskega prostora ter osvoboditev iz plutekratskega suženjstva. Glavnj stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 12. decembra naslednje 931. vojno poročilo: V Cirendjki je bil sunek sovražnih oklopnih vozil odločno odbit. Britanska letala so med poskusnimi napadi z obstreljevanjem in bombardiran jem naših črt pre-streglj nemški lovci, k' so brez lastnih izgub sestrelil} 7 sovražnih letal. Neko nadaljuje letalo .ie sfrriog'avi1o na tla, zadet.-; od strelov topuišk^h edinic. Na tuniškem odseku smo v novih spopa-krajevnega značaja razširili naše zasedbe. Oddelek naših bombnikov *e izvedel močan ne?n: rap^d na prisfariSči Pen-' in Ph;'*ppev|re, pri čer^er bili zadet skladišča ?n pomoli, medtem ko je nemSko letalstvo poškodovalo tud' zasidrane ladje. Na Jonskem morju so nr»š: lovci nanadli sovražna letala in ,fib prisilili k vm-tvi. Sovražnik je včerai pozno popoldne ponovno napadel Napoli ter povzroč:l občutno škodo v pristaniškem nkra.iu Jn mestnem središču. Med civilnim preb;valstvom ugotovljene zgube znašajo 57 mrtvih ln 138 ranjen'h. Naši lovci, ki so se dvignili v zrak, so sestreMIi tri š4ir«motcrna letala, od katerih je eno strmoglavilo na odprtem morju južno CaorMa. drugr> v zalivu Ca-stellamaro pri Štabi; in tretje v bl:ž'nj Bal-la di Lucania. 10 severnoameriških letalcev. k« so tvorili posadko tega poslednjega letala, je bilo ujetih. Protiletalske baterije, ki so krepko nastopPe. s«j sestre'He še dve nadaljnji letaM. Izgubljeno je bj!o neko naše lovsko letalo, čigar pilot je bil hudo ranjen. Preteklo noč je bilo odvrženih neka.? bomb na ozemlju pokrajine Frosinone, v okolici Turina in v VaMe d'Aosta. Obrambno topništvo je v Turinu zadelo neko letalo, ki je padlo na tla blizu Fossana (Cuneo); en podoficir posadke je bil ujet. Skoda je bila zelo lajika. V Sredozemlju je neka naša podmornica napadla sovražno pomorsko eskadro, sestavljeno ic dveh križark |n dveh rnšil-cev, ter je zadela eno krfžarko. Zmagovite akcije naših čet v bojih ob Donu S fronte ob Donu, 11. dec. s. (Poročilo posebnega dopisnika agencije Štefani.) Na fronti, ki jo drži »Armir« (Italijanska vojska v Rusiji), se je udejstvovanje patrulj te dni skoraj neprekinjeno nadaljevalo. Ni manjkalo sovražnih poizkusov za prekoračenje Dona na več točkah, toda povsod so bili iti poizkusi preprečeni v kali. V nekem delu fronte, kjer je sovražnik posebno pritiskal, je naše topništvo potopilo eno ladjo. Neki oddelek, ki je dvakrat napadel naše črte ob podpori topništva m možnarjev, je bil potolčen ob protinapadu z občutnimi izgubami za sovražnika. Posebno aktivno je bilo naše letalstvo, ki je bombardiralo važna središča v zaledju, motorna sredstva in vozila ter obstreljevalo s strojnicami sovražne postojanke %red našimi črtami. Maksimalna temperatura v odseku Armira je 2 stopinji nad ničlo. Na tem odseku torej m kakega izrednega mraza. Tuniški Italijani prispevajo k zmagi Osi Rim, 11. dec. s. V Tunisu prebivajoči Italijani so bili poklicani pod orožje te dni, da opravijo službo pri naših Oboroženih silah. Je znatno število sinov Velike Italije, ki jim je tako izpolnjena vroča želja pomagati pri obrambi domovine, prispevati z najboljšimi močmi k zmagi Osi. Hrabrim našim rojakom pozdrav vsega naroda. Odločen detnanti drzne angleške laži Rim, 11. dec. s. Poročilo glavnega stana Oboroženih sil je obvestilo 4. decembra o torpediranju in potopitvi bolniške ladje »Citta di Trapani« z ugotovitvijo izgub. Slo je za nov člen v dolgi verigi kršenj mednarodnih norm, ki so jih v sedanji vojni zagrešile angleške oborožene sile, ki niso prizanašale zdravstvenim napravam, reševalnim hidroplanom in bolniškim vlakom, in ki so že pred napadom na »Citta di Trapani« brutalno napadle in potopile prav tako druge bolniške ladje. V primeru ladje »Citta di Trapani« je nasprotna propaganda razširila vrsto podrobnosti, ki so prav tako lažne kakor senzacionalne in se je drznila trditi, da je ladja prevažala z znaki Rdečega križa vojne potrebščine* bencin in nafto. Te laži se odločno demantirajo. Ugotavlja se, da je bilo na ladji »Citta di Trapani« izključno samo zdravstveno osebje In sanitarne potrebščine. Vel. Krati In Cesar sprejel v dar knjigo o Rimu Rim. 12. dec. Nj. Vel. Kralj in Cesar je sprejel v avdienci založnika comm. Nella Palonbija in novinarja dr. Guglielma Cero-nija, ki" sta. mu poklonila svojo najnovejšo knjigo »Rim, njegovi posamezni deli in njegova predmestja«. Nj. Vel. Kralj in Cesar je darovalcema izrekel svoje zadovoljstvo. Poglavnik oilSkoval generala Montagno Zagreb, 12. dec. s. Poglavnik je odlikoval generala Montagno z redom Zvonimirjeve krone I. razreda z meči. Ob izročitvi tega visokega odlikovanja je imel Poglavnik kratek govor,- v katerem je izrekel svoje občudovanje nad Fašistično milico in nad hrabrim krvnim doprinosom te milice na hrvatskih tleh, pri čemer je poudaril, da s svojim odlikovanjem odlikuje v generalu Montagni vojaka in poveljnika. Slovesnosti izročitve odlikovanja so se udeležile visoke politične in vojaške osebnosti. sovjetske Izgube Z najvišjimi sovražnimi izgubami razbit močen sovjetski napad južs&o od Rževa — Sovjeti so samo v tej bitki izgubili 170 tankov s Ankara, 12. dec. s. Predsednik republike je odš^l na inšpekcijsko potovanje v i Srednjo Anatolijo. Iz Hitlerjevega glavnega stana, 12. dec. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje vojno poročilo: Nemške, italijanske in rumunske čete so s podporo oddelkov str moglavnih letal v južnem odseku vzhodne fronte odbile večkratne sovražnikove napade z izguba-' mi za nasprotnika. S pritegnitvijo novih sil so Sovjeti južno od Rževa začeli nov velik napad proti nemški fronti. Z uporabo izredno močnih oddelkov pehote in oklopnega orožja so skušali prodreti nemško fronto, toda napad se je sesul ob najvišjih sovražnih izgubah. Edinice kopne vojske in letalstva so uničile v teh bojih 170 sovražnih oklopnih voz, od teh 127 samo v odseku ene pehotne divizije. Nadaljnjih 36 tankov je sovražnik Izgubil južno od Toropca, kjer lastni napadi napredujejo ugodno. Obkoljene sovražnikove sile so bile kljub vsem razbremenilnim poizkusom stisnjene v tesen prostor. Južno od Umenskega jezera so se Izjalovili ponovni napadi sovražnika. V Cirenajld je bil zavrnjen sunek angleških oklopnih voz. Pri napadu angleških lovcev ter v letalski ln topniški obrambi je bi Jo sestreljenih 8 sovražnih letaL V Tunisu so nemško-italjanske čete nadaljevale svoje napade. Mostišče južno od odseka Megerde, ki ga je sovražnik žilavo branil je bilo napadeno v naslroku ter njegova posadka popolnoma uničena. Luke za dovoz v Alžiru so bile bombardirane podnevi in ponoči, pri čemer so bile večkrat zadete pristaniške naprave In tamkaj zasidrane ladje. Nemška podmornica je pred Oranom potopila ameriški rušilec. Čolni za zaščito Ink ta mornariško protiletalsko topništvo so sestrelili ob norveški in flandrijski obali tri angleška letala. Pro- tiletalsko topništvo je preteklo noč nad francoskim zasedenim ozemljem zrušilo eno štirimotorno sovražno letalo. Preteklo noč so oddelki bojnih letal napadli važno pristanišče in gradilišče ladij Sunderland. Nastali so obsežni požari. Pogrešajo dve nemški letali. V pomorski bitki v noči na 12. decembra so lahke nemške pomorske oborožene sile v Rokavskem prelivu potopile en angleški rušilec in zažgale hitri čoln. V bojih jugozapadno od KaBnina. sta se posebno odlikovala 78. pehotna divizija pod vodstvom generalnega polkovnika Fa!tysa In oddelek napadalnih topničarjev. Zoževanje obroča pri Toropcu Obkoljenih je več sovjetskih divizij, ki si brez uspeha prizadevajo, da bi se rešile Berlin, 12. dec. Približuje se trenutek, ko bo velika »vrečar, ki *o jo stvorili Nemci s svojimi protinapadi v odseku Kalinin — Toropec, popolnoma likvidirana, nakar se bodo lahko objavile podrobnosti ta-moš-njih operacij. Obroč obkolitve se zmanjšuje od ure do ure. Tvorijo ga pehota in tanki, obenem pa zabija nemško poveljstvo na raznih straneh v obkoljeno sovjetsko množico kline, da sovražnika na ta način razdrobi ter mu vzame vsako možnost za odpor. Tako razcepljene skupine izgubljajo zvezo med seboj ter so na milovt in nemilost izročene napadalcem. Vreča, v kateri So obkoljeni boljševiki je manj obsežna kakor so bile one, ki so jih nemške vojske lani in letos napravile na jugu Harkova, pri Kijevu in pri Bja-listoku. To pot ne gre za stotisoče ljudi obkoljenih z vsem njihovim orožjem. Vendar pa je število odrezanih sovjetskih divizij znatno in je njihova predaja neizogibna, kar pomeni hud udarec za vojaško moč Sovjetske zveze. Re5 je, da si je sovjetsko poveljstvo obupno prizadevalo, da bi rešilo obkoljene čete. Podvzemalo je silovite protinapade. jih ponavljalo dan za dnevom in jih ponavlja še sedaj, dasi so vedno bclj redki in nimajo več prejšnje udarne sile. Položaj sovjetskih čet je vsega pomilovanja vreden. Duhovno in telesno so ruski vojaki popolnoma strti ln predaja jim je dokončno dokazala, kako nepotrebne fti nesmiselne so njihove žrtve. Zlasti pobiti Navodila za delovanje OND Pismo tajnika Stranke predsedniku Dopolavora Rim, 11. dec. s. V odgovor na neko brzo- tako da prodre fašistična solidarnost po-javko je poslal tajnik Stranke predsedni- { vsod. Učinkovito, toda trezno, kakor zah-ku OND pismo, v katerem pravi, da je ' *-------K5+J prepričan, da bodo dopolavoristi ponosno služili Duceju, vedno bolj strnjeni v vrstah Stranke. Nadalje pravi tajnik Stranke, da naj ukrep, ki daje zveznim tajnikom zopet pravico prednosti pokrajinskih Dopolavorov. znači pr četek novega globokega in obširnega udejstvovanja OND, ki je po Ducejevih ukazih močno sredstvo Stranke za telesno in duhovno dviganje italijanskega naroda. Tajnik Stranke navaja potem navodila, katerih se mora predsednik OND držat,. Vojno udejstvovanje, Dopolavoro, Oborožene sile in autarkija se morajo razvijati z zartav:tvij0 sil, ki so na višini Ducejevega povelja: Borit; se do zmage! Povsod, kjer je delo, mora biti tudi Dopolavoro. Posebna skrb naj se posveti ustanovitvi in delovanju podjetnikih Dopolavorov tako v industr'ji kakor v poljedelstvu ter Dopolavorov raznih kategorij, teva vojni čas, mora biti razvedrilno udej-stvovanje in scer ne, kakor, da je samo seb; namen, temveč kot sredstvo dviganja naroda. Negovati se mora šport v množicah in zlasti šport, ki pripravlja na vojno. Največji razvoj naj se omogoči kulturnemu in umetniškemu udejstvovanju. Podpira naj se umetniško udejstvovanje dile-tantskega značaja, v katerem sta genialnost n velikodušjje taljjanskega naroda združen' v tako spontani in simpatični manifestacij?. Kulturno delo naj bo obsežno n smotrno. Zanemariti se ne sme nobena oblika propagande; razširi naj se kinematografija. loi je moderno vzgojno sredstvo. Kino naj bo dostopen tudi manj pre-možn'm krogom pi zlasti tistim, ki" ž ve daleč od večjih središč. OND mora izvesti Ducejevo povelje, da je treba iti med narod in postati veliva fašistična družina italijanskega naroda. so ujeti častniki. Eden Izmed njih, po činu major, po rodu iz Moskve, ujet s celim svojim bataljonom, je pri izpraševanju dejal: »Zdaj je že nam vsem znano, da ne pomaga nikak pogum in nikakršno prelivanje krvi. Ničesar več se ne da rešiti. Prej ali slej se bo Rusija zrušila. Orjak je smrtno ranjen in njegove sile pojemajo polagoma, toda dosledno.« Rusi nadomeščajo Izgube s četami iz Perzije Ankara, 11. dec. Doznava se, da so angleške čete v Iranu zasedle Teheran in nadomestile sovjetsko garnizijo, kj je bila doslej v iranskem glavnem mestu. Angleška zasedba se je opravičila ne samo z naraščajočimi izgredi izstradanega prebivalstva, temveč tudi zaradi številnega nenadnega odhoda sovjetskih oddelkov, ki so bi T j poklicani domov, da b; izpolniti vrzeli, ki so nastale v rdeč; vojski po izjalovljeni zimski protjofenzivi. Angleži nameravajo, kakor se zdi, z vojaško zasedbo Teherana utrditi odporno črto v severnem Iranu, spričo zmagovitega nemškega napredovanja v zapadnem Kavkazu in možnosti, da nemške skupine lahko spet napredujejo proti jugu. Krvavo odbiti sovjetski napadi na finskem odseku Helsinki, n. dec. s. Finsko vrhovno poveljništvo poroča: V zadnjih 24 urah so Sovjeti z velikim silami napadli v južnem odseku fronte v vzhodni Karelijl. Po siloviti topniški pripravi je nekemu ruskemu bataljonu uspelo doseči finske žične ovire, od koder je bil pregnan in prisiljen umakniti se na izhodiščne postojanke v neredu po dveh urah silovitih protinapadov. Istočasno so bolj severno Sovjeti napadli z manjšimi silami, bili pa so krvavo odbiti. Rusi so izgubili v celoti 120 mož. Na ostalih odsekih fronte nespremenjeno obojestransko udejstvovanje majhnih oddelkov. Nad ožino Maaselkaje je finska protiletalska obramba sestrelila en Hurrican in en Tomahavvk. Uspehi rumunskih bombnikov Bukarešta, 11. dec. s. Po vesteh, ki jih je dobilo vrhovno poveljstvo rumunakih oboroženih sil," rumunsko letalstvo krepko prispeva k operacijam v odseku Dona. V zadnjih tednih so bile rumunske skupine bombnikov do skrajnosti aktivne ln so letele brez prestanka nad sovražnimi črtami, in nad najbolj občutljivimi tečkami sovjetske oskrbovalne organizacije, na katere so odvrgle tone zaži^alnih bomb. Rumu--ski lovci, ki so spremljali težke bombni « . so sestrelili več sovražnih letal. Goreče d v©" prostovoljcev Duce je sprejel predsednika legija „Giulio Cesare", ki moje izročil pomolilo o detu vojnih prostovoljcev Rim, 11. dec. s. Duce je sprejel Eugenia Coseischija, poveljnika italijanske legije prostovoljcev »Giulio Cesare«. ki je Duceju poročail o deležu legije v vojni in mu izročil naslednji rapcrt. katerega so člani narodnega poveljstva legije na strojem sestanku v Rimu 9. decembra odobrilii: »Legija prostovoljcev Italije « Giulio Cesare® (bivše narodno združenje vojnih prostovoljcev) predlaga ob peieotku leta XXI. naslednje poročiilo: 94.845 prostovoljcev iz vseh vojn, uvrščenih v 96 bataljonov. 100 cen turi j, 420 odredov in 250 eskader, tvorijo organične oddelke, kj operirajo v 339 mestih in občinah Italije. Pri tem deluje 6965 oddelkov, izbranih v sporazumu z lokalnimi bierairhi PNF v njih so najbolj hrabri in požrtvovalni tovariši. Izmed 52.635 prosilcev za prostovoljni vstop od 10. junija XVIII do 28. oktobra XX jih je bilo sprejetih 27.841. Tovarišev, ki so pod orožjem m so prosili za obnovo vpisa, je v celoti danes 44.725. Od teh jih je padlo 789 -v borba;h; 16 si jih je pridobilo zlato kolajno. Na notranji fronti ie ostalih '50 000 tovarišev, ki so prestari, da bi šli zopet v vojno, delovalo neutrudno in brez odmora. Delovali so na organizacijskem, političnem in propagandnem področju. Razširjenih je bilo 30.000 izvodov brošure «Spominjaj se m pripravi se!» ter 50.000 izvodov brošure »Anglija prekletstvo sveta«. Razširjeni so •"bili Ducejevi govori. Bilo je 5873 preda- vanj o protidemoikratični, protiplutokrafč-m in protiboljševiski akciji, o izvoru vojne, o nujnosti sodelovanja in o razlogih neizprosnega sovraštva do sovražnika, o teritorialnih zahtevah ter o moralnih, socialnih in gcapodarakih pravicah italijanskega naroda. o žitni disciplini, o udeležbi pri vojnih posojilih, o proslavah ob zgodovinskih obletnicah ter ob proslavah tovarišev, ki so se žrtvovali za "Domovino. Propagandno udejstvovanje je imelo velik uspeh Udeležba je bila ogromna in manifestacije za Ita'njo, Duceja in hrabre vojake so bile navdušene. Po navodilih PNF je bila negovana soli-dr"^ '3t do tovarišev pod orožjem, s katerimi je bilo izmenjanih 56.000 pisem in 100 tisoč dopisnic. Družinam bojevnikov so bile razdeljene podpore v znesku 139.940 Lir. Borcem na vseh frontah je bilo poslanih 12.272 zavojev v vrednosti 353.442 lir kot dokaz bratske solidarnosti legije. Prostovoljci so prispevali tudi pri zbiranju volne in starega železa kakor tudi časopisnega papirja za bojevnike na ruski fronti. Prostovoljca legije «Giiuilio Cesaine* so biLi v vseh urah vseh dogodkov izpodbujevalci ki so vedno verovali v Domovino, v zmagovitega in modrega Kralja, v Duceja, ki je dvignil Italijo, v dostojanstvo Imperija z njegovimi neustrašnimi ladjama, neukrotljivimi krilli in vojsko, ki je napravila iz src vojakov nepremagljivo orožje. V tej udejstvujoči veri naj bo dovoljeno ugotoviti, da prostovoljci legije «Giuilio Cesare, pod orožjem na vseh frontah aili na budna prednji straži v notranji fronti, ponosni bolj kakor na to, kair so storili v preteklosti. na to. kar hočejo še vedno storiti v predanosti Italiji, dvigajo svojo spoštljivo misel vsem tovarišem, ki so silavno padli na bojišču. Posvečajo svojo vero v Mussoli-nija, izpričujejo svoj ponos, da so borci fašistične revolucije, ter ugotavljajo, da je vera v zmago enaka veri v Boga. Opozarjajo, da sta niad sebičnostjo čas m usoda Domovine, ter se spominjajo, da so sovražniki, kaiteire bijemo, isti, ki so vedno in sistematično oviralli Itallijo v prizadevanju po osamosvojitvi in v hotenju po blagostanju njenega naroda, tisti, ki so nam zanikali pravične sadove zmage leta 1918., tisti, ki so se zop&rstavilli sveti pravici po Fiumi leta 1919.. tisti, ki so skušali s krivičnimi sankcijami ovirati našo misijo omike in dela v Etiopiji, tisti, kn so proti našim junaškim kgionairjem podpirali v Španiji brezbožne divje tolpe. Spominjajo se nadalje, da je ta vojna vojna proti boljševizmu. uničevalcu vere, družine m dela, ter zaradi tega temelji na bistvenih življenjskih razlogih blagra in časti vseh resnično omikanih ljudi. Kličejo najneizprGsnejšo kazen na vse tiste, ki bi brez občutja do najvišjih dolžnosti te svete vojne zanikali aili izdali kakor koli Domovino ali na kakršen koli način delovali in špekulirali v škodo Domovine in zmage. "Verujejo, naijtrdneje verujeio v veliko in zmagovito Italijo, ki bo zopet prevzela tisočletno poslanstvo rimske krščanske in fašistične omiko, ki je 'luč reda. modrosti in pravice za vse ljudi na svetu." Anglosaška razočaranja ie Sedaj, Igo je tudi že povprečen Anglosas spoznal, da so žalostno propadle vse nade, ki jih je zarali nekaterih prestižnih uspehov vzbujala anglosaška propaganda zadnje tedne, si ni težko, ugotavlja neki ofi-ciozni nemški komentar, predstavljati nekaterih značilnih dejstev, ki obeležujejo tragični položaj, v katerem se je anglosaški svet znašel, ko so izostali pričakovani uspehi. Pesimizem, ki se je v zadnjem času polastil Zedinjenih držav, je treba pripisati zlasti naslednjim dejstvom: 1. Ofenziva v Afriki ni dovedla do pričakovanih uspehov niti v Libiji, niti v Tunisu. Oborožene sile Osi so gospodar položaja na obeh sektorjih. Najhujše anglosaško razočaranje v tej zvezi pa je morda naslednje: ameriške oborožene sile eo v dosedanjih akcijah dokazale, da niso kos zastavljenim nalogam. Njihov prvi nastop na bojiščih proti Osi je bil za Američane katastrofalen. 2. Severnoafriška avantura je imela za posledico popoln razcep med francoskimi emigranti, ki se vedno bolj jasno kaže kot posledica angleško - ameriških nasprotij. Angleža so pri tem na slabšem in londonski list >Times« je bil pred dnevi prisiljen sprejeti ameriško stališče in tako odobriti tudi vse sklepe generala Eisehhowerja. 3. Izostale so vse moralne posledice severnoafriškega izkrcanja. Vichyjska Francija na vse to ni odgovorila, tako, kakor so v Londonu in Washingtonu pričakovali, kar najbolj zgovorno kaže dejstvo, da se je francoska vojska pustila razorožiti brez najmanjšega odpora. 4. Francosko vojno brodovje v Toulonu je v celoti izgubljeno za Anglosase, ni pa vse izgubljeno za Evropo. Celo ameriški mornariški minister je moral to priznati, ko je dejal, da predstavljajo ostenki tculon-ekega brodovja še vedno znatno moč za obrambo evropske celine. 5. Teroristični napadi na Italijo niso niti najmanj preplašili italijanskega naroda. Churchillove grožnje so le še ojačile voljo italijanskega naroda za dosego končne Kritičen poMa] zmage. Upi, da bi bilo mogoče zabiti klin v južni bok evropske trdnjave, so se tako povsem izjalovili. 6. Odkritja o napadu na Pearl Harbour na Daljnem vzhodu so odprla oči onim, ki so doslej verjeli ameriškim vestem, medtem ko so smarali japonska poročila za netočna. 7. Nova ruska ofenziva ni dovedla do nikakega vidnega uspeha. Nasprotno, nemška prožna obramba je znova dokazala svojo učinkovitost, saj je ne le preprečila sleherni sovražni poskus vdora v obrambne črte, temveč je sovražnika s protinapadi celo pregnala nazaj preko izhodnih oporišč. 8. Podmorniška vojna postaja od dne do dne bolj smrtono:na za anglosaško brodovje. Dne 8. t. m. je na primer lord Wolton priznal, da »podmorniška nevarnost ni bila nikdar tako resna, kakor je sedaj, niti ne v najbolj kritični dobi prve svetovne vojne«. Nasproti tem dejstvom, ki kažejo stvarni položaj brez olepšavanj sovražne propagande, ne morejo Anglosasi postaviti prav nobenega pozitivnega dejstva, s katerim bi lahko uspavali svojo javnost Zato je povsem razumljivo, zakaj se je naenkrat pojavil tolikšen pesimizem v Zedinjenih državah, da o Angliji, ki mora itak samo capljati za ameriškimi »bratranci«, niti ne izgubljamo besed. Tega stanja ne morejo spremeniti še tako rafinirani poskusi zavijanja resnice in vsa ona propaganda, ki skuša z utvarami vzbujati vtis, kakor da je položaj »združenih narodov« bistveno »boljši« sedaj kakor pred nekaj meseci. Dejstva govore drugače ta ta jezik dejstev je navsezadnje tudi zapeljanemu javnemu mnenju anglosaških držav vedno bolj razumljiv, kakor to kažejo pesimistične in skeptične opazke, ki jih je v anglosaških listih od dne do dne več. Mnssolinijev geni] je geni] naroda Lausanne, 11. dec. s. »Gazzette de Lau-sanne« objavlja članek, v katerem poudarja, da sta si Churchill in Mussolini stala v zadnjih govorih nasproti ne kot teoretika, ki branita svoje politično, gospodarsko in socialno stališče, temveč kot prava borca, ter dodaj e: »Ne sme se pozabiti, da se Je Duce pred 20 leti pojavil kot živ simbol najbolj plemenitih in najglobljih aspiracij italijanskega naroda. Njegov genij je bil genij naroda. Tolmačil je vročo voljo polotoka, iziti iz položaja zastoja in mrtvila. Zrcalil je narodne aspiracije zlasti po dvigu Italije v vrsto evropskih velesil in po zagotovitvi velike bodočnosti za Italijo. Cesto se zgodi, da voditelji naroda samo povza-mejo značaj namere, inteligenco in genij naroda. Od tod izhaja presenetljiva fasci-nacija, ki jo je Mussolini imel na svoj narod. Vsak čas se je Italijan v njem spoznal. Oba sta iste krvi, istega mesa. iste možganske substance in Mussolinijeva tradicija se je rodila v ljudski duši. Zaradi tega je zaman stremljenje ločiti Duceja od italijanskega naroda.« Španci občudujejo vojne napore Italije Madrid, 12. dec. s. Listi opozarjajo v svojih poročilih na italijanske vojne napore, omenjajoč zlasti mobilizacijo industrijskega delavstva, ki je bila pred kratkim odrejena. Ta ukrep, pišejo listi, odgovarja totalitarnemu značaju vojne, kakor ga je označil Duce v svojem zgodovinskem govoru in bo ogromnega pomena v okviru skupnih naporov naroda, saj postavlja državi neposredno na razpolago ogromne množice ljudi in najboljše delovne sile. Vojska in civilno prebivalstvo bosta tako tvorila trden blok energij v izključi;! službi vojni, za dosego končne zmage. Bukarešta, 11. dec. s. Mešana rumunsko-bolgarska komisija za proučevanje zgraditve mostu čez Donavo med Ruščukom ta Džurdževom je včeraj zaključila prvo zasedanje ter določila prve načrte za Izvedbo misli direktne zveze med Rumunijo in Bolgarijo. Opozorilo lastnikom hiš in lokalov Tiskovni urad Visokega komisarijata sporoča: Po sporazumu z merodajno vojaško oblastjo se odreja, da morajo dotični lastniki do 14. t. m. skrbno odstraniti razne objave ta razglase ter temu podobno, tičoče se zastarelih dogodkov, nalepljene na stalnih mestih ali izvešene v trgovinah ta javnih obratih. Ta odredba se ne tiče stenskih listov »Nova Ljubljana« ta »GILLa«. Ako bi to do označenega roka ne bilo Izvršeno, bo za odstranitev poskrbela občina na stroške dotičnika, ki ni storil svoje dolžnosti. Oskrba gospodinjstev in obratov z drvmi Vse one upravičence, ki še nimajo pripadajoče množine drv v zalogi, vabi mestni presrbovalni urad, naj drva čim prej prevzamejo pri onih trgovcih s kurivom, kjer so se prijavili. Za nakazovanje drv za dobo oi 1. oktobra do 31. decembra t. 1. so dobili trgovci posebne sezname upravičencev ter so na podlagi teh seznamov prodajali drva. Toda po teh seznamih bodo upravičenci drva, ki jim letos še pripadajo, dobili samo do 10. januarja 1943. Kdor do tega roka ne bi šel k trgovcu po drva, bo izgubil pravico za dodelitev drv za dobo od 1. oktobra do 31. decembra t. 1. Ker pa je sedaj ugodno suho vreme, vabimo vse upravičence, naj ne odlašajo ter takoj prevzamejo drva, ki so jim bila za to dobo nakazana pri trgovcih s kurivom. Poleg tega opominja mostni preskrbovalnl urad tudi one upravičence, ki so že d-juili nakaznice za kurivo, naj gredo tudi po odo množino drv, ki jim je nakazana za dobo od 1. januarja do 31. marca prihodnjega leta k trgovcu, ki je napisan na nakaznici za kurivo. Ce bi ta trgovec morda ne imel več drv, jih stranke po predložitvi nakaznice za kurivo lahko dobe kar na mestni pristavi v Povšetovi ulici 12. Spet opozarjamo lastnike javnih obratov, zavodov in poslovnih prostorov, da dobe žagana drva na mestni pristavi, cela polena pa na športnem igrišču S. K. Ljubljane na Ciril-Metodovi (prej Tyrševi) cesti. Izpred vojnega sodišča v rerzip Berlin, 12. dec. s. Čedalje pogostejše vesti o resnih neredih v Iranu dajejo nemški »Politično-diplomatski korespondenci« priložnost za pregled položaja, ki je nastal v tej deželi po angleško - boljševiški zasedbi. O priliki napada na Iran, ki se je izvršil s pritiskom Roosevelta, poudarja korespondenca, so v Londonu izjavili, da je bil ta ukrep potreben za odstranitev nemške »pete kolone«, ki da je ogrožala postojanke na Bližnjem vzhodu in na kav-kaškem področju. Kasneje pa so zatrjevali, da so za okupacijskimi četami prispele velike količine živil, kolikoršne ne bi zadoščale le za angleške in sovjetske vojake, temveč tudi za civilno prebivalstvo. Angleški zunanji minister Eden je tedaj izjavil dobesedno: Naše čete so pravkar zasedle deželo. Preskrba dežele s hrano je že zagotovljena ta so živila na potu ne le za vojake, temveč tudi za prebivalstvo Irana«. Od tedaj je minilo leto dni in prehrana dežele je postala tako katastrofalna, da prebivalstvo ne prejema v redu niti skromnih količin kruha, ki bi jih moralo prejemati po nakaznicah. Tako se nered veča ln vedno bolj razširja ter često zavzema obseg pravih uporov, zatrtih v krvi. Navzlic tem primerom, o katerih se lahko preveri ves svet, pa »združeni narodi« še nadalje nesramno uporabljajo svojo slepil-no formulo na škc:!c drugih držav in drugih narodov. Vojaško vojno sodišče Vrhovnega poveijništva Oboroženih sil Slovenija-Dalmazia, odsek v Ljubljani, je izreklo naslednjo sodbo v stvari proti: Žagarju Robertu, sinu Josipa Jn Cecilije Kramar, roj. v Sheboyganu (Amerika) V VIII. 1922., bivajočemu v Doljnjem Pod-borštu pri Mirni peči št. 7, nahajajočemu se v zaporu. Obtožen je bil: a) zločina (po čl. 1: Ducejeve naredbe z dne 3. V. 1941), ker je v Mirni peči od februarja do julija 1942. sodeloval prš združbi, naperjeni za nasilni prevrat političnega in družbenega reda v državi; b) zločina (po čl. 16. Ducejeve naredbe z dne 3. X. 1941), ker je v istih krajevnih in časovnih okoliščinah sodeloval kot obveščevalec v oboroženem krdelu, ustanovljenem z namenom izvrševanja zločinov proti varnosti države; c) zločina (po čl. 2. Ducejeve naredbe z 24. X. 1941) ker je v zgoraj omenjenih časovnih in krajevnih okoliščinah brez dovoljenja nosil pugko sistema Mauser s pripadajočim strelivom; d) zločina (po ČL 7. Ducejeve naredbe z dne 3. X. 1941), ker je junija meseca v Rogu poskusil napad -na pripadnike Oboroženih Sil tekom napada, ki ga je izvršilo njegovo krdelo proti italijanskim četam. Iz teh razlogov je sodišče spoznalo Roberta Žagarja za krivega članstva pn prevratni združbi ter sodelovanja v oboroženem krdelu, kakor tudi) nedovoljene posesti orožja, ter ga obsodilo na dosmrtno ječo, na trajni preklic opravljanja javnh služb, na zakoniti preklic, na izgubo opc-ročnosti očetovske in soprogovske oblast., na plačilo razpravnih stroškov in pristej- bme za sodbo. Oprostilo pa ga Je obdolžitve pod c) zaradi nedostaJanja dokazov. Odredilo je objavo sodbe v izvlečku v »Jutru« in v »Piccolu«. Ljubljana, 9. decembra 19t2-XXI. Vojaško vojno sodišče Vrhovnega poveljstva Oboroženih sil Slovenija-Dalmazia, odsek v Ljubljani, Je izreklo naslednjo sodbo v stvari proti: Koširju Stanku, sinu Josipa ln pok. Frančiške Medic, rojenemu v Novem mestu 23. VTI. 1909 in tam bivajočemu, trgovcu, nahajajočemu se v zaporu. Obtožen je bil: a) zločina (po čl. 1 Ducejeve naredbe z dne 5. V. 1941), ker je v Novem mestu v nedoločenem času do 9. avgusta 1942 sodeloval pri združbi, naperjeni za nasilni prevrat političnega in družbenega reda v državi; b) zločina (po čl. 16 Ducejeve naredbe z dne 3. X. 1941), ker je od 5. januarja do 9. avgusta 1942 bil član oboroženega krdela, ustanovljenega z namenom izvrševanja zločinov proti varnosti države; c) zločina M>MMIMMM«MOMMMMM»M»M»MM imenoval Pavla Maca Nutta za izrednega pooblaščenca za razpolaganje z delavnimi močmi. Novemu pooblaščencu eo bila dana izredna pooblastila, ki mu omogočajo, da lahko razpolaga z vsemi razpoložljivimi delovnimi močmi v Zedinjenih državah in zlasti lahko odvzame civilni industriji delavstvo ter ga dodeli oboroževalnim podjetjem. Istočasno je predsednik Roosevelt izdal vojnemu ministru Stimsonu in mornariškemu nvnistru Knoxu navodilo naj mimo zakona o vojaški dolžnosti ne sprejmeta v vojsko odnosno mornarico nobenih mož v starosti od 18 do 37 let, da bodo ti možje na razpolago za delo v industriji. Vsi ti ukrepi kažejo, da se je akutnemu pomanjkanju surovin pridružilo te pomanjkanje delovnih moči in potrjujejo svojčas izraženo mnenje, da za oboroževanje ne zadostujejo zgolj milijardni krediti za vojne svrhe, če ni istočasno mogoče v primernem obsegu povečati vojno proizvodnjo. Pomanjkanje delavstva v oboroževalni industriji je tem občutnejše, ker obstoja prepoved povišanja mezd v večjem obsegu kakor so narasli življenjski stroški. Ta ukrep je bil že izdan v maju. S tem je bilo omogočeno oboroževalni industriji, da bi s ponudbe višjih dela/vokih mezd privabila delavstvo iz drugih strok. To naj se sedaj doseže z omenjenimi oblastvenimi ukrepi, ki so v ameriški javnosti vzbudili precej vznemirjenja, češ da ti ukrepi pomenijo omejitev osebne svobode. V Zedinjenih državah, ki so vedno živele v izobilju, pa je pričelo primanjkovati tuli raznih živil. Kakor napoveduje ameriški tisk bodo v kratkem izdani ukrepi za ostro racioniranje najvažnejših živil in tekstilnega blaga. Te ultrepe napovedujejo že za januar. Po informacijah ameriških listov je vlada dala natiskati 162 milijonov živilskih. kart. Racioniranje naj bi obsegalo mast, maslo, margarino, slanino, jedilno olje, sadne ta ribje konzerve, sir ta verjetno tudi mleko. Kava in slalkor sta kaker znano že racionirana. Končno je predvideno racioniranje oblačilnih predmetov in obutve. Ves sistem racioniranja bo uvel en po evropskem vzorcu. Gospodarske vesti t= Italijanski strokovnjaki za melioracije bodo odšli v Bolgarijo. Kakor smo že poročali, je bil nedavno ustanovljen Italijan-sko-bolgarski institut za zboljšanje zemljišč s sedežem v Sofiji. Generalni tajnik bolgarskega kmetijskega ministrstva prof. Ilijev se je v tej zvezi mudil v Rimu, kjer se je razgovarjal o vprašanjih, ki so v zvezi s pričetkom poslovanja tega instituta. Prof. Ilijev je izrazil svoje občudovanje glede velikih uspehov Italije na področju zboljšanja zemljišč in melioracij. Bolgarija Do skušala uvesti enak sistem, kakor se je že uveljavil v Italiji. V ta namen je bilo prof. Ilijevu obljubljeno, da bodo v kratkem poslani v Bolgarijo italijanski strokovnjaki in tehniki, ki imajo izkušnje na področju izboljšanja zemljišč. =Nazadovanje ovčarstva v Angliji. Ker so v Angliji obsežne površine pašnikov zlasti na škotskem preorali in posejali žito, je spričo zmanjšanega uvoza nastopilo pomanjkanje krme za živino. Pri tem je najbolj trpelo ovčarstvo. Po najnovejših podatkih je številčno stanje ovac nazadovalo od 26 na 17 milijonov glav. Mussert v avdijenci pri Hitlerju Iz Hitlerjevega glavnega stana, 12. dec. s. Hitler je sprejel 10. t. m. v svojem glavnem stanu šefa nizozemskega narodn o-sočialističnega gibanja Musserta. Musserta je spremljal rotterdamski župan in opolno-močenec stranke Miiller. Avdience so se udeležili nemški komisar za zasedeno nizozemsko ozemlje minister dr. Seyss Inquart, minister in šef kancelarstva dr. Dammers, ravnatelj strankine pisarne Borman in šef SS odlSelkov Himmler. Evropska mladinska odposSanstva v Španiji Madrid, 12. dec. £ Odposlanstva evropske komisije »Mladina ta družina« so v spremstvu nacionalnega direktorja španske mladinske fronte ta pokrajinskega voditelja Falange v Toledu obiskala mesto Tc-ledo in se zlasti zadržala pri ruševinah, gradu Alcazar. Po vrnitvi v Madrid so se odposlani ki udeležili sprejema, ki ga je njim na čast priredila občina ta ki sb se gn udeležile vse ■ oblasti in vsi hlerarhL Cteni I odposlanstev so nato odpotovali v Sevfllo. Prijatelj Seldl ■ — ssbi v spesilffl! »Dragi prijatelj! še se nisem bil zahvalil za Tvoj prijateljski p:set v Novem mestu 15. t. m., pa me je že prjetno iznenadilo Tvoje pismo s 24. t. m. Lancko leto (1940) nam je žal vzelo oboževanega prijatelja Pavla Groš-Ija, nepozabnega ln nenadomeščenega. — Najina koresprndenca je letos (1941) obtičala pri razmišljanju o antrepomorfnost; mojega članka o regratu (taraxacum off.) Ne boš mi vzel za zlo, ko si pokrajin ki lirik, ako se 1 tim vprašanja o izvoiu 'n bistvu te oblike lir ke. — V mislih imam poetiške oblike. metafore, ki- segajo celo v prozo, tako da sem navedel celo velikega znanstvenika Izaka Newtona, da je »an-tropomorfziral« vpliv Solnca na planete in govoril, da Sclnce planete »privlačuje« in nasprotno. Prihaja mi sledeče premišljevanje. V glavnem s pokončno hojo označeni človek biva na Zemlji že najmanj 400.000 let: diluvij 380.000. aluvij 20.000 let. Od zgolj čutilskega zaznavanja (sinnliche Eipfindungen) in afekta je začel in dospel do današnjega kritičnega mišljenja. Ko se je človek že duševno nekoliko razvil, se je čutil povsem za člana prirode. ki je torej vsa z njim živela, še celo mogočno Solnce mu je bilo živo bitje, ki vsak dan v nedosegljivi višini prehodi svojo pot na nebu, pri tem pa vse vidi, vse ve, včasih oplodi Zemljo z drobnim dežjem kakor človek žensko, drugekrati Zemljo v strah vzame z gromom in bliskom in tudi vžge, da drevo s plamenom zagori. Na živali in rast Line je gledal človek kakor na sebi slična bitja, celo gorski potoček se mu je rodil iz Zemlje in je glasno žuboreč po gorskem bregu odhiteval v nižavo. Tako je či.ovek živel v harmoniji 3 prirodo in je povč»d videl le sličnosti pojavov s človeškem življenjem. Ce se je vrnil z lova ali karkoli iz preste narave k svojim .sorodnikom ali svoji družbi — je vse skušal povedati kakor je videl, pa govoril zgolj v metaforah — kar nam je danes poetiška oblika, njemu pa je bila edina oblika mišljenja in opazovanja, umevanja in — govorjenja. Pozneje šele se je razvila stvarna proza in so prvotne antropomorfoze in slični tropi poetska olepšava. Tako berem v Brezni kovi slovnici, 1940 na strani 162. »Mojstra metafore sta Prešeren in Župančič«. V mojem članku o regratu (Proteus) so antropomorfoze, ki bralcu oživijo znanstveno snov. Tako postopajo tudi drugi poljudno-znanjsfcveni pisatelji, pta tudi — L. Newt°n! Kaj praviš k temu? S prisilnimi pozdravi Tvoj Seidl 1. r.« še se je oglasil potem in končno še letos koncem avgusta, ko mi je poslal s pismom svojo izpopolnjeno biografijo, svoj čas napisano na željo prijatelja Pavla. Pisal mi je kaker v — večno slovo. »Dragi mi pobratime! P;> dolgem molku se oglašam s prisrčnimi pozdravi Tebi — našega ljubeznivega Pavla, žal, ni več med nami —! Upam, da se dobro počutil — zdrav, gibek, toplo vdan Tvoji mehki krajinski liriki Neposredni povod, da se oglašam, je tale. Razširil sem svojo biografijo, svoj čas napisano na željo Pavla in Ti jo prilagam temu pismu. Prosim, da jo sprejme*, in v spomin name hraniš. Prosim lepo, da biografijo thraniš za vse slučaje. Biografija je sedaj čisto osebna stvar, kedar umrjem Ti bo prijate^ki spomin name in — druge. Saj je tu.,i antropološko zanimiva. Ce prideš kaj v Novo mesto — prosim, oglssi se! S prisrčnimi pozdravi Tvoj zvesti —« In še je pr pisal: »Moje zdravstveno stanje je primerno visokemu številu mojih let 861/2 (r. 10. III. 1856). Sluh, vid, mišice me zapuščajo. O ebe, ki jih srečam, spoznam šele prav od blizu. Pot do gimnaz-je me že utrudi, da moram pečivati. Telesna temperatui-n nizka, vsa presnova v telesu zaostala, zatorej le počasi pridem naprej. (Temperatura zjutraj 350 C:!!) Odtod kmalu utrujenost. Dva oroda (organa) pa še zado-voljata: 8ree in želodec! Ta Iva me še držita!« Tudi jaz sem se zanašal nanju in sem upal, da ga vendarle še enkrat v*dim živega. Tako je »vzel slovo« od mene moj zvesti in mi obenem olajšal pisanje ne-kroioga. Saj ga ne morem lepše predstaviti in »& v javno ti posloviti od njega, kakor da sem priobči prav njegovo zadnjo ko-respondeneoi ki ga kaže prav takega, kakršen je bil: duhovno bitje, ki tudi v svojem 86. letu ni izgubil stika s prirodo, zemljo, soncem in s poezijo in vsem, kar je s tem v zvezi. Zapustil mi je najdragocenejše, kar morem imeti po njem: korespondenco, ki sega več ko 20 let nazaj: lz nje odseva vsa njegova duhovnost in odno i do moje malenkosti in pokojnega Pavla Grcšlja, katerega se vedno, še prej živega in pozneje mrtvega, spominja Prav ta korespondenca kaže izrednost tega moža. Vsako pismo njegovo je tako rekoč znanstvena ali literarna razprava na vseh mogočih poljih, najrajši seveda na ožjem prircdoslovnem, geološkem in filozofskem. Lahko rečem, da so ta njegova pisma zanimivejša in' — last not least — morda zabavnejša in v celoti instruktivnejša kakor mar ikak biografski roman. Kakor iz njih vseh odseva cela svetla podoba moža, kakršen je bil vse svoje življenje: Se'dl-p ri rod oslovec-poet! Cisto nenavaden človek, ki »iz znanstvenega in čustvenega gledanja na prirodo sploh« — da se tako Izrazim — »ni pršel«. Celo njegovo življenje je bilo tako prežeto duševnega dela in premišljevanja, da za kaj drugega, k»kor drugi navadni Ijudjv, sploh skoraj ni imel čas. Pri tem pa je bil tako vsestranski! B;1 je idealist, ne pa materiali:t! Pa to je poglavje zase.' »Prava izobrazba ni v mrtvem znanju in prazni spominski šari, nego v živem razvoju čustva in presojajoči sUi razuma.« (Hackl.) To je bila tudi njegova teza. Ce ima učenjak "Ratzel prav, ko pravi, da brez estet ke pod!agei to se pravi po Helmholtzu brez umetniške intuicije tudi ni prave znanosti, potem moramo pritegniti tudi Goethe j _vo tezo, da mora biti velik pesnik tudi velik značaj. To je bil Seidl >ne le kot znanstvenik-estet, nego kot cel nadel jen človek: njegova pot je vedno ravna, vedno navzgor, po n;'ej stopa neoma-hujoč, vedno svoboden in neustrašen, čeprav na videz ekromen, ponižen 'n ves takten, a kljub temu nikdar za las popuščajoč od svojega svetega prepričanja na potu resnice. Vedno isti: vzor poštenosti, nesebičnosti in zna čajn osti Seidl kot tak nam Je tem dragocenejši, ko nam služi kot Orjaški planeti v decembru Tudi v kraljestvu zvezd vladajo nasprot-stva med videzom in resničnostjo, kajti drugače bi morali govoriti o boljših planetnih svetovih, če se ozremo v ranih nočnih urah na nebo kjer vidimo na vzhodu v podobi dvojčkov vzhajati veličastno zvezdo Sijaj tega planeta, ki ni nihče drug kakor Jupiter, je zares kraljevski. Na nebu zaznavamo Jupitra kakor žehtečo kapljo, ki je kanila na temen baržun neba. Že stari narodi so ta planet ki kroži po poti živalskega kroga, pripisovali svojemu najvišjemu bogu. Moderno zvezdoznanstvo, ki je razčistiilo mnogo vprašanj tudi v pogledu zvezdnatega neba, pa odgrinja resnično mračno siiiko o Jupitru Ta premičnica. ki je v primeru z nami več ko petkrat oddaljena cd sonca ter potrebuje za svojo pot okrog sonca celih dvanajst let. je ogromna krogla, ki ji gre eno prvih mest med planeti. Za primer Jupitrove velikosti naj povemo samo to, da bi stlačili v njegovo maso ceilih 1300 zemeljskih obel. Vzporedno z Jupitrovim ravnikom, vidimo na njem še neke temne proge, ki nam jih odkrije lahko že razmeroma majhen opazovalni instrument. Toda te proge, nekaki svetli madeži, niso ndč trajnega. Smatrajo jih samo za tvorbe oblakov, ki obdajajo ta pianet. Dolgo časa so si laiki in zvezdoznanci belili glave, kakšni plini obdajajo telo to ogromne premičnice. V zadnjih letih nam je spektroskop pojasnil tudi to uganka Domnevajo, da tvorita ozračne plasti te velezvezde metan in amonijak Metan je. kakor znano, tisti plin, ki se ga zaradi tre-skavice bojijo posebno rudarji Drugi sestavni plin, ki obdaja Jupitrovo telo. je amonijak. plin, ki nastaja pri procesih razpadanja. Kakor vidimo, ne vejejo okrog Jupitra nobene posebno prijetne sapice, marveč ga obkrožajo nevarni smrdljivi in dušljivi pilini. K vsemu temu lahko pridružimo' še silen mraz. ki nastaja zaradi nekakšnega dežja iz amonijaka. Poskusi, d« bi z meril i temperaturo so pokazali, da je na površini Jupitra do 145 stopinj mraza. Navzlic tej nizki temperaturi pa se odigravajo v ozračju Jupitra silne spremembe. Tako so na primer leta 1941. opazifli v njegovem komp>!eksu madež temne rdečerjave barve, ki je zvezdoglede opozoril nase. Do danes si tega pojava se ne moremo pojasniti Do podobnih ugotovitev kakor pri Ju- pitru pridemo tudi, če opazujemo planet Saturn, ki se sveti desno nad Jupitrom v ozvezdju bika kot lasna zvtzda Na dan 1. decembra je ta planet bil v opoziciji proti soncu. To je bila konstelacija, ki je omogočala njegovo vidljivost skozi vso noč. Če pogledamo Saturn zdaj skozi daljnogled nas preseneti dejstvo, da ima razk'enjen obroč, ki pa obdaja V re-vnic se kopičijo v tem prostoru majčkene lunice. ki krožijo okrog tega planeta v silno brzem tempu. Njih posebnost pa je. da se drže iste ravnine. Tudi plašč Saturna, ki je nekoliko manjši od Jupitrovega, jc sestavljen iz podobne mešanice kakor ozračje Jupitra namreč iz amonijaka in metana. Mraz pa Je na Saturnu še mnogo hujši kakor v obližju Jupitra. Bde lise. ki jih vidimo na Saturno-vem ekvatorju, niso najbrž« nič drugega kakor sneg, ki ga povzroča navzočnost amonijaka. Poleg obroča, ki obdaja Saturna, ima ta planet še kakšnih deset mesecev, t ra ban tov, ki ga stalno spremljajo. S tem seveda še nismo izčrpali vseh sknvno6iti teh dveh velikih planetov, ki sita zdaj posebno zanimiva, ker sta solno pripravna za opazovanje na decembrskem nočnem nebu Interrogatorio di prigionieri sovietici. Fa da interprete un ragazzo russo raccolto dai soldati italiani sul Dnieper — Izpraševanje sovjetskih ujetnikov. Za tolmača je ruski deček, ki so ga pobrali italijanski vojaki ob Donu. aje in nauki praktičnega vrtnarja N-;, vseeno, kdaj in kako zemljo obdelamo, kdaj in s čim jo gnojimo, čitamo v glasilu našega Sadjarskeoa in vrtnarskega društva. Napačno je, gredi-je ali ce^ ko^e vrta. ko smo jeseni pobral; z njih vse sadeže, pustit čez zimo neobdelane. Jeseni, oidobra aii novembra — če je vrer-e ugodno, lahko še decembra — ie tiebn zemljo na globoko obrniti in potem, bolj plitvo sicer, snra- iti vanjo hlev .kj gnoj ter jo pustiti v grudah) da čez zimo premrzne in se gnoj razkroji. Le tiste gredoe. Ki imamo na njih sadeže, kateri ostajajo cez zimo na prostem, obdelamo šele pomlad.. Navadno zadostuje. ?ko j h pognoj mo z umetnim gnojem, še bolje pa z zrelim kompostom. Svež hlevski gnoj naravnost izpod živine v hlevu, ako čez zimo n; v zemlji, al,- se vsaj nekaj mesecev ne sod na kupu. ne prija skoraj noben- zelenjadi Napačno je. ako bi jeseni obrnjeno n pognojeno zemljo pomlad; spet obrača'i Dovolj je, da z rahljačem pregredemo površje. nato ga poravnamo s grabljami. pa je pripravljeno za setev in sajitev. Važno je tudi, da obdelujemo zemljo le ob suhem vremenu. Glede semen m setve daje isti p;sec vrtnarjem naslednje nasvete: Polovica vseh zeleniadnih semen, ki sem iih iz raznih vrov čez zimo nabral, je bila deloma nepravilna ali pa nepristna. Od korenje-vega semena je kali!o kemaj 10 odstotkov., pa še tisto je dalo same dolge repe. Pe-tršilj je bil nekaka zmena z visoko cimo in rogovilast nij koreninicami. Solata »le-denka« ni bila ledenka. tudi »majski čudež« n,i bil nikak čudež, ampak neka ve-hasta zmena, ki n-; naredila n kakih glav. Preskrba kaljivega. zlasti pa semena v pristnih sortah je danes najtežje vprašanje. Poiščimo kolikor mogoče že čez zimo zanesljive vire za najvažnejša zelenjadna plemena. Opustimo pa setev take zelenjad", od katere potrebujemo le malo sadik in ki zahtevajo za setev zaprto gredo. Jaz na priliko nikoli ne sejem zelene, pora, paradižnikov, paprike, pa tudi ne prav rane solate, cvetače. ranega zelja, novoze-j landske šp nače, glav;častega kapusa. Sadike teh zelenjaclnih vrst rajši kupim od zanesljivega vrtninarja. V lahko sprsteninasti zemlj seme mnogo prej vzkali neg0 v težki mrzli, ilovnati zemlji. Priporočljivo je torej namakati jn n a k a 1 t i vsa tista semena, ki nerada :n počas: ka'e. To so predvsem: petrš lj, korenje, pesa. špinača, motovileč, grah. fižol itd. Ta semena velja namakati v nekoliko mlačni vodi 24 ur. Potem vodo odce-d mo. še mokro seme pa zmešamo z vlažno — ne mokro! — prstjo. Mešanico pustimo na zmerno toplem kraju, na primer v kuh nji al- zakurjen sobi, tako dolgo, ati kožica poči jn se jamejo kazati klice. Takoj nato je treba sejati Ce bj bilo za ta pose! nepr merno vreme, moramo postaviti posode s kalečim semenom nekam na hladno. ca se nadaljnji razvoj ustavi, dokler r.i pr i 1 ,ke za setev. Mnogo setev se je letos skvarilo. ker je bilo vreme vedno sončno ;n vroče ter setve njso bile pokrite al' oboenčene Na sonce in vlago velja torej paziti. Petršilj, korenje, peso. bervko, redkvico, čebulo, česen pa tudi grah jn bob se-jemo po možno:-t č m prej na pomlad, to je konec februarja ali vsaj v začetku marca. Ne smemo se pa prenagliti s fižolom, paradižniki n kumarami. Koleraba gre rada v cvet. ako jo sadimo prezgodaj. Rok za setev in tev najbolj občutljVih zelen jadrih rastlin je sredi maja. ko minejo »leden mož:e« Skoraj, v e ;:e!en'adne Vusfine d^bro uspevajo 'e na sončnih sredicah Kakršna- koli senca neugodno vpliva na solato, paradižnike, papriko, kumare, čebulo, na nekatere kapusnice, krompir jn špinačo. Senčne lege se mora torej jskušeni vrtninar čim bolj ogibati. Neizkušeni vrtninarji sejejo navadno pregosto. Ponekod je krivo slabih uspehov tudi pomanjkljivo obdelovanje zelenjadi Nj. dovolj, da to ali ono zelenjad enkrat okopamo. Okopavati, se pravi plitvo rahljati zgornjo plast zemlje, bi morali prav za prav za vsakim hujšim nalivom ne glede na plevel. Zelenjad, ki poganja korenine jz stebla Ji rada poleže, je treba osuti. To velja posebno za grah, paradižnike, zelje, karfiole in krompir. — Povzeli smo te nauke izkušenega ljubitelja vrta v nadi, da ustrežemo tudi marsikateremu naSemu č;-tatelju, kj si obdeluje košček lastnega ali najetega vrtiča. r Žive ribe v ledu Rim, decembra. Ali je možno konzervirati ribe, ne da bi se jih prej usmrtilo? In jih žive prepeljati na trge? Danes ne. Tcda, kakor izgleda, bo v bližnji bodočnosti možno tudi to. Sicer je taka nrsol tudi danes nekoliko predrzna. Da bi pa bilo kaj takega sploh mogoča, dokazujejo najnovejši poizkusi, ki so jih izvedli v Vrhovnem zdravstvenem zavodu prestolnice. Poizkusi so zelo zanimivi. V stekleno posodo, ki je polna morske ali sladke vode, polože nekaj rib, ki so najprej zelo živahne in nekaj krat se z glavicami zalete v steklene stere, ko pa vržejo v posodo najprej nekaj zdrobljenega ledu, ki se hitro stepi, in takoj nato nekaj večjih kosov, ki plavajo na površini, se njihove kretnje vidno umirijo. Potem se ledena skorja zdebeli od površine proti duu in toplota čc bliža ničli. Obenem postanejo ribe negibne, dokler ne obstanejo na dnu. Tudi dihanje, ki je vidno pojemalo, je povsem prenehalo. Ribe ieze nage jene na dnu, Kakor ladja, ki je nasedla ali pa ima več tovora na eni stta-nl kot na drugi. | Do sem Je vse razumljivo in enostavno. Toda, evo čudeža. Cez nekaj minut jih potegnejo iz njih ledenega groba in potopijo v vodo z navadno toploto. Počasi se obnovi življenje v telesih, ki so v ledu Povsem otrdela, oko zaživi in dihala začno v recu delovati. Ko da bi se zbudile iz hudih sanj. so ribe v začetku tako š'bke, da ne morejo niti plavati, kaj kmalu pa si opomorejo od omame in postanejo spet čile. Dve, tri pa niso oživele. Niso mogle vzdržati strašnega dož-vetja. Poizkusi so ugotovili, da vee vrste rib mso develj oaporne ln da vse ne vzdrZe tak h eksp..riiner.tov In tudi, da ne učinkuje na vse enak d. Celo primeri iste vrste se med poizkusom obnašajo različno. Za neškodljivo potovanje v kraljestvo mraza in srečno vrnitev je potrebna posebno močna se tava ustroja. Kako se to skrivno tno vstajenje vrši, še ri povem jasno. Dovoljena pa je trditev, da se vse dogaja, kakor bi riba padle v nekakšno omrivcenost aH navidezno smrt, v stanje, da se življenjski organi, čeprav dihaja prenehajo dihati, ne poškodujejo. Posrečilo se je i praviti v življenje tudi ribe, ki so bile dalj časa »ubite« z mrazom. S potrebnimi opazovanji Je bilo doseženo še več. Doslej pa se še nI posrečilo podaljšati »ravldenzo smrt« preko določene meje. Nastopila je prava smrt. Na podlagi raziskovanj obstoječih skrivnosti življenja v temperaturi okrog ničle, ni izključeno, da bo na podlagi dosedanjih poizkusov v bi'žnji prihodnosti posrečilo ohraniti ribe za dalj časa žive v ledu zgied neumorne, nesebične, delavnosti, požrtvovalnosti, ideaLie vztrajnosti, ki ?d na nam more pomagati preko temne naše dobe v boljšo bodočnost preko vseh črn ogledov. Zdrav optimizem ima svojega vtele-šenega pred tavnika v., našem Ferdinandu Se'dlu in ta njegov zdravi optimizem je, ki se druži pri njem s človekoljubnostjo in nepokolebljivim zaupanjem tako, da izhaja iz njega blagodejen fluidum v duše drugih ter ijh dviga, da ne obupamo in ne oklevamo. Nič zato njemu, da mu je b'la domovina nehvaležna, kx> ga je prezrla zdai tu, zdaj tam, ko je delila drugim priznanja in dobrote, on pa je ponosno trpel in nikdar ni tožil, nego vedno hodil le navzgor po svoji poti in dosegel v!šino ki jo more doseči le resnično velik človek. In kar je zapisal o Hacklu eden njegovih stvarno najostrejših kritikov (profesor Walter May), lahko zap'šem0 tudi o našem Sedlu: »Nikdo, kdor je le enkrat imel priložnost z njim stopiti v osebni stik, sd ne bo upal vreči kamna proti temu plemenitniku.« * Pot naju vodi pod Gorjance gori na Me-hovo: on hodi s krepkim zdržnim korakom ;n zdi se mi, da hoče tudi on »navaliti« na staro razvaFno. obujajoč želje in temperamentni opis Trdinov o navalu slovenskega kmeta na ta stnri fevdalni grad. Dasi več ko 20 let mlajši ga sop:-hajoč komaj dohajam. Ko pa sem ga lani sicer duševno čistega sgpet videl, sem ve- del :n.;kolj več! In vendar me je vest o njegov smrti tako pretresla, dn sem jo komaj mcgel včrjet;. To je nekaj čudnega: ti veš, da se bo nekaj neizogibnega zgodilo, a vendar, ko se zgodi, te pretrese in se ti zdi neverjetno! Zaveš se d3 s: nekaj 'zgubi. da nfkoga n; ve*. Toda njegova duhovnost je: Je ta videz, da ga telesno ni pretrese. Cim bližji ti je duhovno bi, tem hujše te zadene *f Hodim z hj:'m po Kapiteljskem greu. On sanja o diluv alnem jezeru, k da ie segalo prek vse Panon je in še dalje Misfel mu sega t;ro^e n milijone let nazaj, ko je Triglav še ton'! na dnu moria Opozarja me na to in eno v naravi, zd^j na to in ono linijo v gorovju, cbl.ko g^bel; in sestavno ravnine. Povcde me nazaj j pradavne čase, pri tem pa n kdar iz vidika puščajoč estetske lepote prirode. ki je bila od nekdaj, je n bo v vsaki formi Opozor- me na bore rastrnico in njeno borbo za življenje, zdaj na smotrno, a obenem arhitektonsko lepo zgradbo dreves — v boju za ravnotežje. Vse pa tako prijetno ;n mimogrede, kakor zna to samo on Odpira na vseh straneh knjigo prirode na široko, obenem kazeč na njeno vsestransko lepoto. Vidim ga v Ragovem logu nad Krko. Zre v zeleno vodo. se napaja ob nje© lepoti, misel pa mu uhaja za tisoč let nazaj in mu čara pred oč: delo gorotvornih sil, k so ustvarile razpoko: v njej si je izdolbla ta zelena voda svojo sedanjo strugo. * Vidim ga v železniškem kupeju dolenj-ca ob oknu sedečega. »Meni je vožnja od Novega mesta do Ljubljane n nazaj vedno največji užitek. Skozi okno motrim to milo, mehko terciarno pokrajino in se je ne morem nagle-dati. Ne razumem ljudi, ki govore o dolenjskem dolgem času. Meni pa je prav ta vežnja vedno prekratka!« To je Seidl, ves, kakršen je bil, — tako različen od drugih navadnh ljudi, tako visoko nad njimi in vendar spet blizu v svojem Ijudo-milem jn ljubeznivem občevanju in kramljanju z njimi! Pavle jn* jaz sva ga razumela, zato mi je danes po njem tako hudo. Oni dan pa se mi je zdelo, da se je nekaj zganilo v prirodi. da je zašeleste-lo v Ragovem logu nad Krko. da je tudi tiha voda zašumela. Duh najvernejšega sinu prirode se je poslavljal od nje, šinil prek Kapiteljskega griča, prek Polj In livad. prek gozdov in hribov, prek cele njegove tako ljubljene gorske domovine tja na grebene Kamniških planin, se pomudil ob njihovih skladih, kj jim je. zapel poleg alpske IJofe svojo pesem, splaval preko Julijcev iirZlatenske ploče na vzhod in zahod, sever n jug... S Pavlom sta s: podala roke. Jaz pa sem ostal sam. Josip C. Oblak. ter jih potem nepoškodovane prodaj-1 oddaljenih trgih. Preizkuševalci v rimskem zavodu prav zaradi tega aranstveno raziskujejo pojav, da bi mogli ugotoviti poedinosti in ga čim bolj izkoristit« v praktične namene. Moda in dom Torbica iz belega blaga Okolnosti ustvarjajo novo modo. Tako je letošnja zimska sezona porodila svojega najmlajšega otroka: torbico iz blaga. Se- veda ne gre tu za gladko, dolgočasno torbico iz črne ali temnorjave tkanine, temveč se je moda odločila za torbico iz živo-barvnega blaga, ki učinkuje živahno in originalno, da pa je še bolj svojevrstna, jo prešijemo v progastem ali križastem vzorcu. Torbica, ki jo vidite na naši skici, ima moderno obliko in jo nosimo čez rame kakor pismonoše. Prešite Jopice Ali bi se rade pokazale, da ste oblečene res po zadnji modi? Dovolj drugih skrbi imamo, boste dejale. Pa recimo, da vas kljub vsemu spet enkrat zagrabi želja, da bi zaigrale elegantno damo! Ali veste, kaj pomeni »matelasse« ? Matelasse so po francosko naše prešite posteljne odeje, ki so podložene z bato, to besedo pa si je zdaj izposodila moda za podobno izdelane jopice, telovnike in razno podloženo in prešito okrasje na oblekah. Stvar je povsem preprosta: jopico ali telovnik ali domačo obleko, ki jo zaradi gorkote podložimo z vato, z vatelinom ali morda kar z mehko flanelo, prešijemo v preprostem križastem vzorcu. Saj ni treba, da bi z »matelasse-jem« okrasili povsem novo oblačilo ali da bi si zaradi te nove zamisli na vsak način hotele nabaviti tijdi novo obleko... Gotovo imate tudi vi doma staro pol dolgo jopico, preostanek nekdaj tako modernih »paletojev«! Morda najdete tudi k1e kos starega krzna ali kar cele krznene rokave z neuporabnega starega kožuha. Jopico skrajšajte in jo s toplo podlogo vred pre-šijte križem kražem, rokave pa ji dodajte iz krzna! Ne morete si misliti bolj modernega, bolj elegantnega oblačila, ki je obenem tudi toplo — toplo kakor cel kožušček. Jopico vam predočuje naša skica na prvem mestu, v desnem kotu zgoraj pa najdete prešit telovnik. Za takšen telovnik potrebujete zelo malo živobarvnega žameta ali cenenega umetnega satina, potrebujete pa seveda tudi nekoliko vatelina, ki ga prišijete na sprednji del v znanem križastem vzorcu, če izdelate telovnik lz blaga živordeče, živomodre ali strupeno zelene barve, ga boste lahko nosile k vsem temnim zimskim oblekam ln krilom. Mlad odvetnik je odprl svojo pisarno, čakal je klientov, toda nobenega ni hotelo biti. Zato Je začel preganjati čas s tem, da je hodil na sodišče poslušat razprave. Nekega dne pa prihiti njegov sluga In mu pove, da čaka v pisarni prvi klient. Odvetnik je skotil pokoncu in začel teči po stopnicah. Toda sluga je zaklicai za njim: »Saj nI treba tako hiteti, gospod odvetnik! Zaklenil sem ga v pisarno...« Jaka je v gozdu zagledal moža, ki si Je polagal zanko okrog trebuha, drugi konec vrvi je bil privezan na vejo. Jaka je vprašal: »Kaj pa delate tu, človek božji?« »Saj vendar vidite, obesiti se hočem;« »Obesiti? No, no. kdo bi kaj takšnega!... Sicer pa, če se hočete obesiti, morate položiti zanko vendar okrog vratu!« »To sem že poskusil, pa nisem mogel dihati!« • Pepe je zagledal na cest: moža, ki je hro. peč. nosil težko stojno uro na hrbtu. Stopil je k njpjnu, mu pokazal svojo za pes tno urico in dejal: »Takšno si morate nabaviti!« Kronika * Genovski nadškof pri papežn. papež je sprejel v zasebna avdienci genovskega nadškofa kardinala Boetto, ki mu je poročal o zadevah svoje škofije in mu je opisal tudi škodo, povzročeno po zadnj h letalskih napadih. Ob slovesu je papež naročil kardinalu Boettu, naj sporoči genovskim vernikom njegovo očetovsko sočutje in papeški blagoslov. * Nov član papeške znanstvene akademije. Kakor poročajo iz Rima. je papež pozval na mesto pokojnega akademika Edvarda Branleva, ki je bil po rodu Francoz, direktorja laboratorija za organsko kemijo na švicarski univerzi v Curhu. profesorja R u ž i č k o. Profesor Ružička. ki je tudi med nami znan ter je bil leta 1939. za svoje izsledke nagrajen z Nobelovo nagrado, je zdaj star 55 let. Rodil se je na Hr-vat?kem, študiral je v Nemeij ter je leta 1917. sprejel docenturo na univerzi v Cu- rihu. kjer je predavai organično kemijo. * Smrt italijanskega senatorja. V Nica-stru je ymri senator odvetnik Salvatore Ren da, ki je bil član parlamenta od leta 1913 dalje Leta 1921. je bil tajnik parlamenta in je zavzemal to mesto celih opem let. Bil je tudi župan nieastrske občine. * Smrt treh vitezov železnega križa. V bojih v Afriki je padel stotnik Oto Stiefal-mayer, poveljnik čete v oklepnem polku. Z viteškim križcem je bil ollikovan v znak priznanja za hrabrost pri zavzetju Tobru-ka. — Na vzhodni fronti je konec oktobra preminil major Kusatz poveljnik oddelka izvidniških letal. — Dne 26. novembra je podlegel poškodbam poveljnik čete v nekem grenadirskem polku stotnik Alfred IVTuesa. * Smrt francoskega kiparja. V Rogesu je umri francoski k;par Denys Puech, ki je bil več let direktor Francoske akademije v Rimu. * Smrt znanega tenorista. V starosti 67 let je v Afcoliu umrl italijanski tenorist Luigi Marini, ki je nastopal na najpomembnejših italijanski in tujih odrih. Na Metropolitanko je bil pcklican kot naslednik Carusa. * Zaplemba patentov v Ameriki. Z odredbo predsednika Rooseveta so bili prov tako kakor v prvi svetovni vojni tudi tokrat zaplenjeni patenti tistih držav, s katerimi je VVashington v vojni Na ta načm je bilo več kakor 50 patentov odtegnjenih državljanom osnih sil. * Slovesnost dneva zmage v Se9ani. V petek je bila v Sesani blizu Triesta cerkvena slovesnost za dan zmage. Maše se ja udeležila posebna fašistična delegacija, f luž bo božjo pa ie daroval vojaški kaplan don V;rgolini, ki je imel na fašiste, vojak-3 Li civiliste nagovor o Bogu, domovini in družini v borbi proti boljševizmu. Cerkve- ne slovesnosti se je udeležilo posebno mnogo predstavnikov vojaških oblasti * Tudi v Tolminu so proslavili »Dan zvestobe«. Imeli so slovesno mašo, med katero je vojaški kaplan Giuseppe Bruni imel nagovor na fašiste, vojake in civiliste Tolmin« je bil okrašen z zastavami. * Vzajemnost v vojni. Združenje fašistov v Ferrari je sprejelo v svojo oskrbo okrog 200 otrok iz Genove, ki so jih meščani vzeli pod svojo gostoljubno streho. To so ponudiie genovskim otrokom tudi mnogo delavske družine. * Letošnje Vodnikove knjige izidejo te dni. Za 16 lir članarine in 1 ali 2 liri odpravnine prejmejo člani Vodnikove družbe lepo ilustrirano Vodnikovo pratiko 1943 m imenitno odlično pripovedovano povest »Na novinah« znanega pisatelja Janka Kača. Sezite brž po teh dveh zanimivih knjigah! * Delovni koledar za vrt in sadovnjak je sestavil znani naš strokovnjak nadzornik Andrej S k u 1 j. Koledar je pravkar izdala knjigarna Tiskovne zadruge. Ni dvoma, da bodo številni Ljubljančani in Ljubljančanke, ki z vnemo obdelujejo svoje vrtičke, segli po tem koledarju, ki jim bo vse prihodnje leto najzanesljivejši priročnik pri opravljanju del. Koledar obsega 20 strani in je skrajno poceni, da si ga lahko kupi prav sleherni vrtnar. Učinek jedrnato in poljudno napisanih navolil za vsak mesec je tem boljši, ker je koledar opremljen s številnimi slikami in risbami. llfP^ (Gb njegovem 67. rojstnem dnevu) Današnjo nedeljo obhaja priljubljeni šentjakobski župnik gospod Janko Barle 67. obletnico rojstva. Zgledni duhovni pastir, ki si je stekel velike zasluge za pro-speh svoje fare in ki uživa ugled ne le pri svojih župljanih, ampak splošno med nami, je izšel iz trdne kmečke hiše pri Zarniku v Srednji vasi blizu Šenčurja, študiral je v Kranju in Ljubljani, kjer je po maturi stopil v bogoslovje ter je bil 1.1899 posvečen v mašnika. Kot kaplan je služboval v Kranjski gori, Tržiču in Kranju ter eno leto pri Sv. Jakobu v Ljubljani, 1.1909. pa je bil imenovan za župnika te velike in sloveče ljubljanske župnije. Za 40-letnico svojega mašniškega posvečanja in obenem 30 - letnico župnikovanja je g. Janko Barlč nabavil v št. Vidu nove zvonove za starinsko, zdaj prenovljeno cerkvico sv. Florijana. Poleg tega je poskrbel za umetniško obnovo notranjščine farne cerkve sv. Jakoba. šentjakobski okraj spada po pravici med najlepše predele Ljubljane. Načrt za preureditev je izvršen po zamisli arhitekta Plečnika. Po, zaslugi župnika Barleta je bila šentjakobska župna cerkev tako prenovljena, da je njena zunanjost kar mo-numentalna. Toda pravi umetnostni pomen daje cerkvi šele njena notranja, ureditev. Cerkev krasijo stare pod; glasi: Od sv. Lucije do božiča se dan podaljša za korak petliča. Pri na. mine t.i dan skoraj povsem neopažen Drug;d pa se ga vsi vnaprej veselijo, ker vtdijo v njem znanilca daljših dni. V resnici pa e dan od sv. Lucije dalje še ne daljša, tem več za nekaj sekund celo skrajša. u— Drž. žen ka obrtna šola na tehniki srednji šoli v Ljubljani prične s p.ukom v torek, dne 15. decembra ob 8. uri. Navedenega dne naj se zbero učenke v učilni cah ženske obrtne šole (vhod Gorupova ulica št. 10, pritličje, desno). u— šolske kont^rence so minule. Starši, ki hočejo, da se bodo nj'h otroci — gimnazijci, trgovska šola in akademija ljudska šola — stalno učili pod nadzorstvom v teplih prostorih (razlaga, izpraševanje, poprava nalog itd.), naj jih vpišejo v Korepetitorij, Mestni trg 17/L Važno tudi za dijake, ki se vozijo in privatiste. u— Vedno več megle. V petek smo se še precej zgodaj dopoldne izbavili iz gost? megle in smo imeli spet krasen dan. Megla pa je kakor po navadi nastopila spet proti večeru in je bila včeraj zjutraj tako gosta, da se je obdržala še vse dopoldne in ni dala soncu pogledati v Ljubljano. Barometer je nekoliko padel, vendar se še vedno drži nad povprečjem (764 mm). Mraz je le nekoliko odjenjal. Medtem, ko smo imeli v petek zjutraj —4.3° C in se je čez dan ozračje ogrelo na 6° C, smo v soboto zjutraj zabeležili —3.2° C. Vsako jutro je ^la_ na. Ker traja mraz že precej časa, postaja tem občutljivejši, četudi kak dan nekoliko odjenja. u— Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo-in trimesečni strojepisni tečaji prično dne 14. in 15. decembra. Pouk po najuspešnejši desetprstni učni metodi. Specijalna strojepisna šola: Največja moderna strojepisni-ca, stroji raznovrstnih sistemov. Učnina zmerna. Vpiše se lahko vsakdo, za dijake-inje posebni oddelek. Novi prospekti s slikami brezplačno na razpolago: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska cesta 15. u— Dirigent Drago Mario šijanec, ki je eden najboljših in najbolj agilnih našh dirigentov, ima velike zasluge za letošnje sinfonične koncerte, ki so tako močno po-živeli naše koncertno življenje, kakor še nikdar v poslednjih letih. Posebno velik uspeh je imel s III. sinfoničnim koncertom, ki se bo na vsestransko željo ponovil jutri, v ponedeljek ob 18. uri v veliki unionski dvorani. Tudi pri ponovitvi bo izva-jalGriegov Koncert za klavir in orkester naš najodličnejši pianist prof. Anton Trost. V ostalem so na sporedu še: Rossini, Lajo-vic in Dvorak. Občinstvo opozarjamo, da bo začetek točno ob 18. uri. Predprodaja vstopnic pa je v Knjigarni Glasbene Matice, ter se dobe vstopnice še po vseh cenah. u— Vodstvo na razstavi Mnšlč—Sedej— Zonič bo imel danes v nedeljo dopoldne ob 11. uri umetnostni zgodovinar prof. Franjo šijanec. u— Dramatsko-igralski tečaj. Intere-?entje(inje), ki so prišli po informacije, naj se v važni stvari zglase še ta teden. Ostale opozarjamo, da z igralsko šclo pričnemo 15. t. m Pouk popoln (izgovarjava, šminkanje, recitacija, deklamacije, dramatika, režija, scenografija, jeziki itd.). Revnejši poDust. Prijavljanje dnevno Mestni trg 17/1. u— V galeriji Obersnel razstavlja France Pavlovec svoja lete žn j a dela, ki vzbujajo izredno pozornost med ljubitelji naše umetnosti. Slikar je tokrat izbral svoje motive iz našega Posavja ter je kot priznan krajinar pokazal na platnu vso očarljivost tega dela naše okence, tako v va-cicah kot tudi v krajini. Razstava je odprta dnevno od 10—17. Opozarjamo občinstvo, naj ne zamudi prilike in si ogleda razstavo. u— Razstavo lepe knjige priredi v nedeljo. 13. decembra, Ljudska knjigarna v svoji prodajalni Pred škofijo št. 5. Razsta- va bo odprta od 9 dopoldne do 5. popoldne. O pomenu knjige bo ob 11. dopoldne govoril književni tajnik, pesnik Severin šali. Vsi prav iskreno vabljeni! u— Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 20. ure do pene leljka do 8. ure zjutraj mestni višji zdravnik dr. Ahčin Marjan, Koritkova uL 13 u— Italijanščina, nemščina, francoščina in angleščina. Kdoi se hoče v kratkem času naučiti enega ah več navedenih jezikov, naj se vp še v naše n„ve tečaje, ki se začno ta teden Vpisovanje dnevno od 8—12 in 14 16 KOr< potitorij. Mestni trg 17/1. u—"OSisuiki mesfn'h proračunov za leto 19-13. so bili po zakonu 5 dni razgrnjeni :hčancm na ogled ter se je precej davkoplačevalcev pesiužilo svoje pravice, da prode! o j račun prouči, če of bilo morda potrebno, ; da bi 'h kaki točki vložil: svoje pripombe ali celo pritožbe. Rok za vložitev pripemb i :n pritožb je pa že minul in, kakor vse kaže, so občani s preračunom po pravici prav zadovoljni, saj me tna uprava ni dobila z nobene strani prav nobene pripombe, Se manj pa pritožbe, ker so davkoplačevalci, upoštevajoč splošno naraščanje cen, pričakovali tudi znatno večje zvišanje proračuna. Preračun mestnega zaklada ali uprave je namreč tako neznatno zv šan. da od letošnjega ni niti za 5 odst. višji, kar v sedanjih razmerah za občana gotovo pomeni prav prijetne presenečenje. Navzlic tako minimalnemu zvišanju proračuna je pa v posameznih proračunskih postavkan vendar poskrbljeno in zajamčeno za redni napredek mesta, da vsaj ne bomo zaostali, čeprav srno za prihodnje leto morali odpovedati večj":m investicijam za javna dela. Kakor v zasebnih gospodinjstvih je tudi ljubljansko mestno gospodarstvo lahko zadovoljno, če pri skrajni varčnosti preživi sedanje razmere brez škode za razvoj mesta. Brez pripemb, pritožb in nezadovoljnosti sprejeti osnutek me tnih proračunov za prihodnje leto nam je pa obenem tudi prav razveseljiv dokaz, da Ljubljan-ani razumejo izredne razmere ter jih upoštevajo s skromnostjo in skrajno vairčn^sejo tako v zasebnem ket v javnem gospodarstvu. u— Jezikovni tečaji — italijanski, nemški, francoski itd. — v središču mesta pri Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg 2 — prično 14. t. m. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer (po želji) v začetnem, nadaljevalnem ali konverzacijskem oddelku. Najuspešnejša učna metoda. Tečaji so uradno dovoljeni. Vpisovanje in informacije dnevno do 19. ure u— Nabavite si pravočasno be^ežne koledarje (mesečne in tedenske) ter žepne koledarje za leto 1943-XxI-XXII, k: j'h dobite v bogati izbiri v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, šelenburgova ulica 3. u— Prehranjevalni zavod Visokega ko-misarijata v Ljubljani obvešča vse trgovce z raciomranimi živili in pekovske cbra-te, da bo pričenši s 15. t. m. oddajal nakazila za vsa racionirana živila za mesec januar 1943/XXI. v Gosposki ulici 12/1 po sledečem abecednem redu: torek 15. XII. od A—Č, sreda 16. XII. od D—J, četrtek 17. xn. od K, petek 18. XII. od L—M sobota 19 XII. od N -P, ponedeljek 21. XH. od R—Š. terek 22. XII. od T—ž, ponedeljek in torek 28. in 29. XII. pek'. u— Podpornemu društvu za gluhonemo mladino je daroval g. Anton Koritnik, Ljubljana, Bleiwei ova 2, namesto venca blagopekojni gospe Mariji Pauer iz Ljubljane, Sv. Petra c., 150 lir. Prisrčna hvala! u— Lepo, koristno in ceneno božično darilo bodo letošnje Vodnikove knjige (povest Janka Kača »Na novinah - in Vodnikova pratika 1943). Prijavite se takoj pisarni Vodnikove družbe, Puccinijeva 5-1, poslopje Narodne tiskarne, ali pa Tiskovni zadrugi v šelenburgovj ulici, Učiteljski knjigarni v Frančiškanski ulici in šentjakobski knjižnici na Kongresnem trgu! u— Nesreče. V četrtek in petek so sprejeli v ljubljansko bolnišnico spet več ponesrečencev. S hrasta je padel in se hudo notranje poškodoval 18 letni posestnikov sin Karel Potokar iz Višnje g:re. 42 letni progovni delavec Janez Miklavčič z Vrhnike ima poškodovano desnico. Kazalec d :«nice ii je poškodovala 29 letna žena kleparja Danica Dergančeva iz Ljubljane. Stana Milanovičeva, 31 letna žena trgovskega potnika iz Ljubljane, je padla in si poškodovala levo nogo. Z obema zlomljen -ma nogama so pripeljali v bolnišnico 11-letnega sina posestnika Ivana Anžiča iz Dobrunj. Nanj se je zvrnilo posekano drevo.' GOSPODJE, POZOR! KLOBUČARNA ,-PAJK" Vam strokovno osnaži, preoblika in prebarva Vaš klobuk, da zgleda kot nov. Lastna delavnica. Zaloga novih klobukov. Se priporoča RUDOLF PAJK, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 38, Miklošičeva cesta 12. Nasproti hotela Union. P. G. VVodehojjsej +7 TNI SAH HurnorlstJčen romali Amyji je to zadostovalo. Ljubša bi ji bila kakopak tovaršija drugega psa; ker pa psa ni bilo, je utegnila biti tudi prijazna mačica dober nadomestek. Mačke je imela strastno rada. Pri nepozabnem »Modrem sidru« so jih imeli sedem, in vse so bile njene prijateljice zaradi kosmatega kožuha, s katerim so se igrale, in zaradi košatega repa, ki jim je bil od zore do mraka predmet lova in norčij. S čvrstim zagonom težkih nog se je pognala čez plot ter ljubko in lahkotno padla na ono stran, kakor bi se prevalilo pol tone premoga, nato pa z najboljšimi nameni stekla proti mački. Toda lepa živalca je bila plašna kakor vse mlade stvari; naglo in prestrašeno je pogledala okrog sebe, v blazni grozi preskočila plot in prhnila na spodnje veje drevesa, ki ga je bil Hash Todhunter nedavno tega zlorabil za svoje vaje v trubadurski umetnosti. Amy je skočila pod drevo in osuplo pogledala kvišku. Ni ji šlo v glavo, čemu ta beg. S psi je pač takisto kakor z večino ljudi, ki se jim upira priznati odurnost svoje podobe; in psica ni niti od daleč slutila, da je baš njena vnanjost pripravila mačko v strah. Na žalost pa ne moreš biti kdo ve kako ljubek, če imaš »airedalca« za očeta in »veliko labradorko« za mater, in mačica, ki je oprezala z drevesa, si je kar čestitala, da je ušla taki strašni nevarnosti, ter plezala — više in više. Prav tedaj se je Kav vrnila na vrt. »Ohej, lepi pesek,« je malce začudeno vzkliknila, »katera dobra sapica te je prinesla?« Amy je bila videti presrečna, ko je zagledala dekle. V svoji kratkovidnosti je imela Kayo za hčer krčmarja pri »Modrem sidru«, ki ji je skoraj vsak dan pripravljala kosilo. Obrnila je drevesu hrbet in planila k nji. Kay, ki je imela že izza otroških let posebno ljubezen do psov in se jim je znala prikupiti, jO je kar najtopleje pozdravila, in Hash, ki je s kuhinjskega okna videl psičin skok čez plot ter v silnem strahu pritekel za njo, ni mogel verjeti svojim očem. Njegova imenitna čuvajka je ležala na hrbtu in navdušeno brcala z nogami, gospodična pa jo je prijateljsko čehljala po prsih. »Upam, da vas moja živina ni prestrašila,« je rekel mladenki in viteški zrasel izza plotu. Kay je vzdignila glavo in videla, da jo tako ogovarja človek, ki jo je še nedavno tega ojezikaval iz zelenih višav. Ker pa se je bil od tistih dob zaročil v svetorafaelskem okolju, ga ni mogla smatrati za tujca, ampak kvečjemu za nekakšnega oddaljenega družinskega člana. Zato se mu je ljubezenivo nasmehnila, čeprav ji ni šlo v glavo, kako se je mogla Klara zatrkati v tolikanj nemikavno prikazen. »Ne, ne, hvala,« Je odgovorila. »Vaš je, kaj ne?« »,Vaša' bi morali reči, gospodična,« jo je Hash opomnil. »Torej je psica? — Lepa žival!« »Da, gospodična,« je še dokaj ponosno odvrnil Hash. »Upam, da ne bo plašila moje mačice,« je rekla previdnost je božja mast I Kay in v skrbeh pogledala okrog sebe. »Tu nekje mora biti. Zdi se mi, da jo slišim, kako mijavka.« Tudi Amy je slišala mijavkanje, in ker je še vedno upala, da se ji posreči skleniti pošteno prijateljsko pogodbo, je znova odskakljala pod drevo in se vzpela na zadnje noge, kakor da hoče splezati nanj. Čeprav ji je manjkalo do najnižje veje vsaj trideset pednjev, je to vendar zadostovalo, da je mačka, ki ves čas ni odtrgala oči od nje, jadrno šinila prav v vrh drevesa. »Oh!« je vzkliknila Kay, ki je zdaj mahoma spoznala položaj. Tudi Hash se je bil zavedel položaja, m ker ne bil bolj moz dejanja kot človek praznih besed, je ne-utegoma preskočil plot ter zgrabil Amyjo za zadnje noge. Psica, že drugič zadeta v svojih ženskih čuv-stvih, se je dala razočarana odvesti na domači vrt in je ostala tam, s šapami na plotu in z žalostnim očitkom v očeh. Takega ravnanja ni bila nikoli vajena, kajti pri »Modrem sidru« so jo imeli vsi radi; zato se ji je zdelo, da je padla v roke največjim surovinam tega sveta. Svojemu nezadovoljstvu je dala duška s tem, da je potrto stresla glavo in takisto zamolklo in žalostno zatulila kakor prekomornik, ki ga zajame megla. Mačica je že ugibala, ali se ne bi kazalo vrniti; ko pa je začula ta glas, se je spet umaknila na višjo vejo. »Kaj nam je storiti?« je vprašalo dekle. »Tiho!« je Hash zarjovel. »Ne vi, gospodična,« je nadaljeval s prijaznejšim glasom, »to prekleto kuz- lo mislim.« Pobral je grudo prsti in jo vrgel v žival,.---------------- ki je zamišljeno nagrbančila čelo, ne da bi se ga-1 čica in terjala naglo pomoč. nila. Držala se je kakor človek, ki je našel v gledališču dober sedež v prvi vrsti in ga misli tudi ohraniti, naj stane kar hoče. »Vsa reč je zapopadena v dveh besedah,« je nadaljeval gospod Todhunter. »Vaša mačka se ne upa dol, ker se boji moje psice.« In ko je pojasnil to bistveno vprašanje, kakor da bi brez njega ostalo večna skrivnost, je utrgal travno bilko in jo jel zamišljeno sesati. ».Najrajši bi vas poprosila,« je z zapeljivim nasmeškom rekla Kav, »če bi mogli splezati na drevo in jo spraviti dol.« Hash jo je začudeno pogledal. Kayin prislovični smehljaj, ki je imel do drugih tolikšno moč, ga je puščal mrzlega kakor led. Zdelo se mu je, da svoj živ dan ni slišal bolj neumnega predloga. »Jaz?« je vprašal očitno presenečen. »Mene mislite?« »Da, vas-« »Po mačko naj splezam na drevo?« »Ce je mogoče,« je odgovorila Kay in se znova nasmehnila. »Gospodična,« je suho rekel Hash, »ali me imate za akrobata, ka-li?« Kay se je ugriznila v ustnico. Ozrla se je proti sosednemu vrtu in videla, da se jima bliža Sam. »Kaj je narobe?« je vprašal mladi človek in se obrnil k dekletu. Kay ga je pogledala z dvema protislovnima občutkoma. Misel, da naj se zadolži temu mlademu človeku, ji ni bila nič kaj po duši; očitno je spadal k tisti vrsti ljudi, ki jim ne smeš pomoliti mezinca, ako nočeš, da te zgrabijo za vso roko. Po drugi strani pa je z drevesa klavrno mijavkala ljubljena ma- Trappe itallane sbarcano a Biserta — Italijanske čete se izkrcavajo v Bizerti S iP O R T Spet nedelja ga table'tenis Klubski dvoboj med Korotanom in Her-mesom v Mikličevi dvorani s pričetkom ob 10. Dvoboj z malo žogico, za katerega sta se za danes dogovorila Korotan in Hermes, oba najboljša predstavnika te igre v na^2m mestu, obeta to pot še prav posebno mnogo užitka. Tekmovanje se bo začelo ob 10. v dvorani hotela Miklič. Korotan bo s svojimi najboljšimi igralci, ljubljanskim prvakom Bradeškom ter Alešem Strojnikom in Gabrovškom za Her-mežane z£1q trd oreh. Slednji bodo poslali v to borbo Eogataja, Romana Strojnika in novega člana Poženela, ki je na zadnjem turnirju pred tednom dni še kot neorganizirani žel mnogo zasluženega odobravanja. Ta imena jamčijo, da bodo vse odločitve zek> napete, tem bolj. ker bo vsaka točka enako važna za končni izid dvoboja. Za ogled turnirja bodo prireditelji pobira, ii znižano vstopnino po 1 liro za osebo. Pridite pogledat! XI. fisfo tekem za t&gfce Dvojno srečanje rimskih in milanskih moštev Kar naprej se suče prvenstveni ples med nogometnimi društvi v Italiji in danes je na vrsti že enajsta zaporedna nedelja v tej izredno težki konkurenci za naslov najboljšega nogometnega kluba za sezono 1942-43. Kljub izrednim okoliščinam in raz.vr.i oviram, ki jih morajo skoraj vsi klubi premagovati pri sestavljanju svojih mcžtev v tej dolgi verigi samih važnih terminov, se tekmovanje razvija v najlepšem redu in vzbuja — prav kakor v najbolj mirnih časih — ne samo ogromno zanimanje pri domačem občinstvu, temveč vsebuje prav tako, kot edina sklenjena prireditev v tako velikem obsegu, tudi mnogo privlačnosti za vso evropsko športno javnost. Kadnja nedelja je bila v tej borbi deloma senzacionalna, saj je tako dolgo ne- S Gorenjskega Na vzhodni fronti so padli naslednji koroški rojaki: 20-letni planinski strelec Viktor Kronig, 32-letni topničar Henrik Top-litzer. 22-letni prostovoljec pri oboroženem oddelku SS Ferdinand Wurmitzer in planinski lovec Valentin Mori. O gorenjski kmetijski razstavi poročajo listi, da je morala biti podaljšana in da jo je obiskalo 14.000 obiskovalcev. V šmartnem pri Litiji je umrl 84-letni Leopold H o s t n i k, daleč naokoli znani sžupan«, saj je županoval v tej občini nad 24 let. četudi je bil pol ure daleč jloma, je redno vsak dan prihajal iz Brezja v urad. je tudi dolga leta načelnik cestnega odbora. Nov gorenjki obisk v Celovcu. Kakor nedavno ženske iz radovljiškega okraja, so zdaj tudi ženske iz kamniškega in kranjskega okrožja obiskale Celovec. Najprej je bilo zborovanje v Lobisserjevi dvorani, kjer je Gorenjke pozdravila župna ženska voditeljica. Potem je izpregovoril okrožni vodja dr. Pototschnigg, ki je opisoval nemški narod kot enotno družino. Popoldne so bile razne prireditve v dvorani Nemške delavske fronte, pri katerih so bila izmenjana različna darila. Smrtna nesreča se je primerila v Celovcu. 49-letni mizarski pomočnik Valentin Vrulič se je peljal s kolesom z dela domov. Zadel ga je neki avto in je Vruliču počila lobanja. Izdihnil je nekaj ur po prevozu v bolnišnico. Nesreče. Na nepojasnjen način se je nevarno ponesrečila Ana Oderjeva iz Stare Fužine. Našli so nezavestno poleg kolesa na cesti pri Bohinjski Bistrici. Pripeljana je bila k zdravniku. — Ključavničarski vajenec Janez Varšek se je ponesrečil pri delu v Domžalah in so mu morali odrezati palec. Kadar kupuješ »Jutrsve« Iz Spodnje štajerske Novi grobovi. Na Teznem je umrl v starosti 55 let tesarski mojster Janez Koči-jaž. V štorah pri Celju je umrla v starosti 77 let ga. Marija Handlova, rojena Becklerjeva. V Mariboru sta umrli v visoki starosti 83 letna zasebn*ca 'Frančiška Orešičeva in 79 letna zasebnica Karc-lina Forstnerjeva. V Celju sta umrla ga. Antonija Plavčakova. vdova po nižjem postnem uradniku, in zasebnik Ivan Bovha. Za mrtve bodo proglašeni. Jakob Topol-čnik z Zgomje Ložnice pri Slovenski Bistrici je odrinil avgusta 1914 na srbsko bojišče m ga je baje pri Kragujevcu zadela granata. Janez šeruga iz žirovincev je odrinil marca 1915 na rusko bojišče in je iz- premagani Livorno le dobil svojega mojstra v enajstorici Juventusa, toda ta enajsti termin tudi ne obeta nobenemu izmed udeležencev lahkega dela ali sigurne pro-gnoze. Edini, ki bržkone ni v skrbeh za današnji izid, je močni Torino, ki bo doma igral s skromno Ligurio in bržkone ne bo imel težav. Vsi ostali — ali vsaj polovica — pa bodo gledali debelo — drevi. Livorno mora na gostovanje v Genovo, Ambrosiana v Rim proti državnemu prvaku, Lazio pa na igrišče v Milan. Težki nalogi čakata tudi Benečane z zadnjega mesta, ki morajo danes reševati svoje točke pri dobro razpoloženi Atalanti. prav tako pa tudi Triestince, ki jih bo prišel pozdravit isti Juventus, ki je pred tednom dni poskrbel za največjo senzacijo turnirja v obmorskem Livornu. Močna ekipa iz Barija bo to pot nastopila v Firenci, Matosich in tovariši pa bodo danes zaigrali v Vi-cenzi. seveda že v naprej brez strahu za obe točki. Skratka, ta nedelja bo lahko marsikateremu udeležencu prinesla veliko veselja ali pa tudi mnogo razočaranja. Najbolj velja to za Livorno, ki bo morda že jutri imel v Torinu enajstorico z enakim številom točk. Spored XI. termina je razdeljen na osem naslednjih mest: v Torinu: Torino—Liguria, v Benetkah: Venezia—Atalanta, v Milanu: Milano— Lazio,v v Vicenzi: Vicenza—Bologna, v Fi-renzi: Fiorentina—Bari, v Rimu: Roma— Ambrosiana, v Genovi: Genova—Livorno in v Triestu: Triestina—Juventus. V nižji diviziji bosta cbe glavni bitki v Napoliju, kjer se bosta sestala dva močna kandidata- za prvo mesto — Spezia ga tudi še brani povrhu — in v Anccni, kjer bodo na vihravo domače moštvo naleteli Pa-dovanci z vsemi možnostmi, da si morda zasigurajo zavidljivo mesto v množici partnerjev in veliki gneči, ki vlada posebno med najboljšimi med njimi. Pari današnje nedelje so razporejeni po naslednjem ključu^ Pescara—Savona, Pisa—Cremonese, Pro Patria—Udinese, Novara—Sicna, Palermo —Alessandria, Modena—Fanfulla, Brescia —Mater, Anconitana—Padova in Napoli— Spezia. ginil po bitki pri Grodeku. Jože Rak z Zgornje Bistrice je izginil v bojih pri Du-kli v Karpatih, Jakob Placet iz šent Jerneja nad Muto je pogrešan od marca 1915. Janez Zelič iz Kostrivnice je baje padel decembra 1914 pri Kragujevcu. Uveden je uradni postopek, cla bodo ti pogrešanci proglašeni za mrtve. Predavanje v Trbovljah. V dvorani Domovinske zveze v Trbovljah je predaval inž. Mazzoni iz Berlina o deželi in ljudeh v Albaniji. Predavanje je spremljala vrsta barvnih fotografij. Inž. Marzzoni je o isti snovi predaval tudi v drugih večjih spod-nještajerskih krajih. Poklicna vzgoja. V okviru urada za poklicno vzgojo v Mariboru je predaval v sredo, 9. t. m. glavni oddelni vodja v berlinskem uradu za poklicno vzgojo Dud!ar. Lutkovna skupina iz Brežic potuje vsako soboto po okraju in. prireja za tedenski delopust predstave. Preteki' torek je prišla brežiška -kupina tudi v Maribor in je uprizorila igro »Doktor Faust v Krškem«. Spodnještajerski rudarji so tudi letos cvečano praznovali god svoje zaščitnice sv Barbare. Glavna svečanest je bila v Trbovljah, kjer se je dan pričal z budnico rudarske godbe. Pri zborovanju je govoril okrožni vodja Eberhardt. Odlikovanih je bilo več rudarjev, ki imajo za seboj že 40 aili 25 ld »Tvornica'. 17334 1 Postrežnico za pop-jldne š^em Na slov v vseh posl Jutra. 17333 J Krojaškega v pomočn-'ka za veliko de lo ;n vulenca al? vajen-ko sprejme tak''! Jeiov-šefc, Gledalška 14. 17329 1 Postrežnico po«ten-> sprejmem ta-tiV-ol. »slov v posl. Jutra. 17358 1 Postrežnico v š Ski sprejmem takoj Nf^slov v vseh posl Tn-tre. ,173« 1 Postrežnico mlaišo. pošteno in pridno iščem od 7. do 3. ure popoldne. Naslov v vseh poslov. Jutra. Oglasiti se popoldne ob 5. uri. 17271-1 Slikarico za fino keramiko, izvežba-no, samostoino. išče pod-jetie za takoi. Prednost: dobro poznavanje glazur in podglazurnih barv. Naslov v vseh poslov. Jutra. 17188-1 Akviziture moške ali ženske, v t'ub-liani in podeželju, ki pri-deio mnogo v stik s privatnimi strankami. iščem za izredno aktualen predmet Odličen postranski zaslužek, prikladno za po-štarie. natakarje. nakst|rice,-potovke itd. Ponudbe na ogl. odd. Jutr« pod »Priden in spreten«. 17270-1 Gospod, pomočnico ki zna samostoino kuhati, išče boljša družina za januar ali prej. Oglasiti se med 2. in 4. uro. Naslov v vseh poslov. Jutra. 17216-1 Služkinjo Za vsa gospodinjska dela sore'mem. Naslov v vseh poslov. Jutri. 17252-T Pletiljo sprejmem. Kikelj, Zaloška 80. Moste. 17:95-1 200 lir nagrade onemu, ki mi preskrbi prvovrstno kuharico z najboljšimi priporočili, k družini dveh oseb poleg služ-kinie. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Srednjih let«. 17281-1 Postrežnico ki kuha samostojno in opravlja vsa hišna dela, išče boljša družina 3 odraslih eseb. Oglasiti se dopoldne med 10. in 12. uro. Naslov v vseh poslov. Jutra. 17280-1 Služkinjo srednjih let z daljšimi spričevali, pošteno, veščo kuhe in šivanja sprejme takoi tričlanska družina. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samostojna«. 17323-1 Postrežnico za dopoldhnske ure sprejmem. Vprašati od 8. do 9. ure, Vlach. Beethovnova ul. 16. 17365-1 Mesarskega rvvročn-ka sprejmem. — Naslov v vinotoču Karu-n->va ul;ca 7. Trnovo. 17122-1 Postrežnico z dobrimi spričevali, iščem za vsak dan od 7. do 15. ure Javiti se pri Volčič, Knafljeva nI. 13- 17490-1 Industrijsko podjetie izven Liubljane išče za takojšnji nastop zanesljivo mlaišo žensko uradnico s perfektnim znanjem italijanskega jezika, po možnosti s pisarniško prakso. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sposobna«. 17488-1 Služkinjo za vse hišne posle iščem Nastop takoj. Machudo. Cesta v Rožno dolino 14. 17485-1 Gospodinjska pomo*nlcn. veš*-> vseh g<\«-p->d:njsk:h del, se «r>rp1mp t°ko.1 q.li v 14 dneh P'a?ta dob-i. — Cank-irjevo nabre?1" 9-1. 17406-1 Črkcslikaria mlaišo moč. dobre?« ri-ssria. $»>»-»»«Tie takoi ?li po-7ne'e Mjškec Iiub,;ina VII.. Medvedova C. 17495-1 Trgovsko podjetje išče korespondenta (kores-pondentko). mlaišo moč, z znanjem slovenskega, italijanskega oz. nemškega jezika. Zmožni kavcije nai pošljeio ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Veletrgovina«. 17483-1 Frizerko dobro moč, brivskega pomočnika in vajenca, takoi sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra moč 13«. 17480-1 Gospodinjsko pomočnico. samostojno, snažno in pošteno, iščem za januar. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17439-1 Mizarska dela za leto 1943. oddam solidnemu mizarju. Tapetništvo E. Zakraišek. Miklošičeva cesta 34. 17427-1 Šiviljo Postrežnico za r>r*nie in likanie perila, pošteno in zmožno, iščem za takoi. Nislov v vseh poslovalnicah Jutra. 17=00-1 Služkinjo za v«a h;šni dela spreime gostilna Polianska c 17386-1 Izurjenega kolarskega pomočnika za izd-lavo voz spreimem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalna služba«. 17409-1 Postrežnico iščem za ves dan. Pirš. Cesta 29. oktobra 6. 17385-1 Kavarn, kuharico m perico za pranie in li-kame spreime kavarna v Liubliani. Naslov » vseh poslovalnicah Jutra. 17383-1 za šablonsko delo sprejmem na dom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17424 1 Mizarskega pomočn-fca m vajenca sprejmem takoj za poni-štvo — Opekarska c. 31. Prelovšek 17474-1 Gospodinjsko pomočnico, ki zna s.nro=to.:no kuhati. iSff- M'"Ki rfmžina za januar »Ii prei- Ozla^iti ce: m?1 2.-4. um. Naslov v poflovalnioah Jutra. 17215-1 Služkinjo B v«a hi^na .lela. pridna ln p -t-na. dob! s*alno Flnžbo. Naslov v vsrh pof'.ova1ni^i*i Jutra. 17455*1 Službe išče Iščem službo kot natika-;ca. Nastop takoj. Se vljudno priporoča — Francka Raj h, Erjavčeva 18. 17344-2 Službo vratarja nočnega čuvaja ali sluge išče upok. drž. uslužbenec. Naslov v vseh posl. Jutra. 17346-2 Gospodična mlada, ki ie obiskovala švicarske institute, govori hrvatski, nemški, italiianski, francoski, igra klavir, bi šla čez dan k otrokom ali podučevala lezike. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vestna«. 17273-2 Delavec bivši trgovec. vešč itali-lanščme, nemščine, pisar niškega dela. aranžirani« izložb, dober risar, vesten in točen, išče kakršno koli zaposlitev. Cenjene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zaposlitev«. 17258-2 Ročno pletenje spreimem na dom. Naslov v vseh poslov. Jutra. 17249-2 Drogist išče mesto. Naslov v vseh poslov. Jutra.. 17299-2 Kuharica išče zaposlitev z januarjem. Gre tudi k večji družini Ponudbe z navedbo plače na ogl. odd. Jutra pod »Dobro kuham«. 17371 2 Pouk Inštruktorja (-ico) iščem za italijanščino. Ponudbe z navedbo honorarja na ogl. odd. Jutra pod »Ob delavnikih«. 17312-4 Ce se hočete hitro in uspešno naučiti italijanščino ali nemščino po zmernih cenah, zglasite se na Rimski cesti 10-1.. desno. 17379-4 Italijanščino' iienišr-.uu (uutu.tj. iri(rav l am prital-e v vsili t-ednje iti [ro.metih. Mrd •)••;<.! nicaiui posibna obnova za red ue učence. Vrhovčeva ul. 12, virofco |ritlič;e levo (pri ka varui Tabor). 17150-1 Pudel, različne omare, stelaže iz hrastovega lesa, ogrevalno šipo za avto 6 m 12 V, polnilec akumulatorjev za 6 in 12 V prodam. Vprašati: Herkules, Šelenburgova 4, dvorišče. 17290-6 OtroSka posteljic« železna, belo emajlirana. kompletna naprodaj. Maistrova 14. 17298-6 PREMOG DRVA L Pogačnik LJUBLJANA Bohoričeva ulica 5 Telefon 20-59 Koledarje^. beležne m žepne nudi papirnica Bahovec pri Tromoetovju. Kavni servis japonski, originalni, s prtom, ugodno prodam. Naslov ▼ vseh posl. Jutra. 17285-6 Otroške vozičke ugodno prodajte, kupite ali zamenJJte pri tvrdki »Promet«, nasproti Kri tanske cerkve. 17232-6 Aceton, benzol, kreolin za desinfekcije hlevov, karbolinei, adhezijsko olie za gonilna jermena, kramolin olie za kolektorie, stalno v zalogi. PETRO-NAFTA, Ljubljana, Blei-weisova 35a. 16578-6 Zimo za modroce vseh kvalitet kupite vedno najceneje direktno pri MILAN JAGER. me hanična predilnica žl me. Kupujem vsako količino prediva po najviš Ji dnevni ceni. Trgovina Sv. Petra cesta 17. predilnica: Fužine.. 16093 6 Plinski avtomat veliki in mali Junkers Motormetan prodam. Celovška c. 38. 17236-6 Športni voziček (pol globok) — dobro ohranjen naprodaj: Dasin-ger. Vitt. Em. IM. št. 46. 17282-6 Prodam lepo vrtno h sico 315 < 415 in S.nger šivalni stroj, še nov. Naslov v Voeh posl. Jutra. 17376 6 Pločevinasto kad primemo za pralnico prodam Naslov v vseh poslov. Jutra. 17324-6 Ročni voziček nosilnost do 500 kg ln krojaški stroj znainke Snger. naprodaj. Man. deljčeva ul .1. Verstov šek.__17374 6 Lisica rabljena (Seefuchs) — ugodno naprodaj. Naslov v vseh pod. Jutr*. 17372-6 Drsalke pritrjene na čevlje, dam-ske št. 38, malo rabljene, prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 17384-6 »Ornega« uro moško, prodam za. 700 Lir. Naslov v vseh posl. v vseh posl. Jutra. 17400 6 Foln krzneno damsko jop;co, prodam. Vprašati lz prijaznosti pri Salon klobukov, M. Peteln. Wo'fo-va 3._17401-6 500 kg premoga dam poleg dobrih c-bre. sti onemu, ki mi po-od i Lir 2000 proti s:gurnemu mesečnemu odpinčilu. — Ponudbe na ogl. oad. Jutra pod »Takoj 'n si- gurno«. 1740706 Drsalke šeksen, skupno s čevlji št. 37, in otroške drsalke št. 32 proda Jerala, Verdijeva 3. 17319-6 Prodam rjuhe, rjave ženske čevlje št. 39 in težke moške čevlje št. 41 ter moško žepno uro. Naslov v vseh poslov. Ju tra. 17316-6 Belo emajliran skorai nov štedilnik znamke Triumph in otroška posteljica z žimnico naprodaj. Naslov v vseh poslov. Jutra. 17314-6 Prodam omaro in posteljo z žim-natim vložkom. — Kokalj, Rožna dolina, C. 11-39. 17308-6 Peči raznih znamk m velikosti kakor »Kraljica peči« — »Phoebus». »H« itd., ga ^perček, peči na žaganje ter pločevinast štedilnik. vse v najboljšem stanju proda »Metalia«, Cesta Arielle Rea 16. 17336-6 Krojaškega valencaf.ko) sprejmem takoj Koščak Ant.. krojač (Stari trg 8). 17362-44 Vajenca za precizno mehaniko pisalnih strojev rabimo takoj Predstaviti se vsak d«n n-ved 8 ln 9. uro — •nKverftst« Pre?»rnov« ul. 44 13352-44 Frizerska vajenka se spreime. M. Podkrai-šek. Liubliana. Sv. Petra cesta 12. 17487-44 Vajenca spreime tapetništvo E Za-kraišek, Ljubljana, Miklošičeva cesta 34. 17426-44 Gospodična večletnimi spričevali Išče mesto k otrokom. — tudi • ispod:njstvo Ponudbe pod »Otroko. Mubeča« na oari odd J*i tra '7506 2 18-letna gospodična abs. trg. Sole. ieli kakršne koli zaposlitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zelo potrebna«. 17412-2 Izobražena gospodična želi zaposlitve pri boliši družini k otrokom od 2. do 7. leta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Srčno kulturna«. 17413-2 Trgovski pomočnik štaierc, izvežban v manu-fakturi. železnini, speceriji in galanteriji, zmožen vodstva en gros ekspedita, fakturiranja in ostalih pisarniških del, r lepim izpri- čevalom, prosi uvidevno podietje ▼ Ljubljani za na-meščenie. Cenjene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zvest uslužbenec«. 17384-2 Knjigovodja bilancist, korespondent italijanščine, prevzame dela. tudi posamezne ure. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Strokovnjak«. 17263-2 Prešivilja [Upravlja m Siva gornje, dde 6evljev doma in «e gg. čev- I irskim mojstrom priporoča. Klnnenc Tončka. Grablovtev« ulica 20-n (od Smaftmske ceste »Zmaj««, levo). 17452-2 Pisarniška moč z niajjj-an stenografije in stro-ippfsi« t dveletno prakso — primmie namestitve. K« riov t vseh poslovalnicah Jutra. 1746S« Stoječo blagajno prodam. Dopisi na ogl. odd. Jutra pod »Wert-heim 2«. 17328-6 Muf Seal, -nenošen. ugodno prodiaai. Naslov v vseh posl. Jutra. 17331-6 Drsalke in sanke otroški avto in bicikle ugodno proda. »Metalia«, Cesta Arielle Rea. št. 16. 17340-6 Tehtnico decimalno, 500 kg. ter malo kuhinjsko in nekaj enakoroinlh tehtnic za trg prodii »Metalia*, Cesta Arielle Rea št. 16. 17339-6 Ročna gumi dira do 600 kg nosilno, ugod no naprodaj. Meha r.-k L. Ambrož. B!eiwe^ov« St. 71._17396 6 Velik reflektor za fotografe, nov model, prodam. Ogied pr' tvrdk. A. Goreč. poleg nebo_ tičnika._17398 6 »Hammonia« parketno čistilo Je prispelo — poskusite je odlična tekočina, čisti lepo, temeljito. h;tro in P"-ceni HAMMONIA cist. Darkete. pohištvo, 1-no-'euro, gumi folge. umetna in kamenita tb_ — Glavna zaloga »PETRO NAFTA«, — LJubljana, 31eiweisova cesta 35a_ J-175bM 6 Otroški voziček dobro ohranjen, globok, prodam. Kump. Kolodvorska ulica 18.__ 17505-6 Kavni servis japonski, originalni, s pr tom, ugodno prodam Naslov v vseh poslovalnicf.li Jutra._17285-6 Tretorn-škornje nove. rjave, visoke, s »ka-melhaar« podlogo, št. 37 in lepo inozemsko boo prodam. Naslov v vseh po slovalnicah Jutra. 17496-6 Blagajno Wertheim, srednjeveliko. prodam. Na ogled v poslovalnici Kovačič-Lunder. Rimska cesta 7. 17498-6 Višinsko solnce Ultra-Vita-Lux svetilko predam. Na ogled v poslovalnici Kovačič - Lunder Rimska c. 7. 17499 Damski zimski plašč z žepi m krznenim, ov-.-it. nikom. kostum in snu čarski" dres prodam. — Modni salon Dorca, Ta v čarjeva ul. 17502 6 Nove damske čevlje črne, salonske, Jevro, — znamke »Roksi« It. 39. prodam. Ogled t trafiki Kastelic, Ilirska ulica. 17410-6 Otročke vozičke kupite, prodajte, ali zamenjajte pri »Prometu«, nasproti Križanske cerkve. 17337-6 Fotoaparat Exakta 44X6'/« in Rol-leiflex prodam. Metelkova Ul. 51. 17360-6 Otroški voziček globok in šiv. stroj naprodaj. Marenčičeva 3 Moste, Zore. 17348-8 Otroški voziček krasen, še nov. ves kroman globok, obenem športni — ugodno prodani. Purehar, Triglavska 34. 17279-6 Težko diro s kasonom. v najboljšem stanju prodani. Naslov v vseh poslov. Jutra. 17291-6 Emajlirano banjo in peč, popolnoma novo, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kopalnica«. 17259-6 Posteljo t modrocem, dobro ohranjeno prodam. Domobranska 25-1. Ažman Ljubica. 17285-6 Črno boo nerabljeno, zelo lepo. veliko, prodam za nizko ceno. Istotam prodam 6 visokih, pletenih stolov in mizo iz trdega lesa. Vprašati: Salendrova 6-IIJ. 17414-6 Za fotoaparat nt film električni svetlo-mer, večji dober objektiv, dam slanino ali fižol ev. denar. Ponudbe x opisom na ogl. odd. Jutra pod »Filmaparat«. 17381-6 Velik izbor nemških modernih romanov naprodaj. Tržaška cesta 42, prid., levo. 17267-8 Ovratnik (fej) lep, velik, prodam. Poizve se: Sv. Petra c. 22, I. oadstr., Bregar. 17492-6 Cement 500 prodam 15 ton po ugodni ceni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutr«. 17484-6 Pod lastno ceno prodam popolnoma nove črne škornje It. 59. Naslov t vseh poslovalnicah Jutr*. 17482-6 Peč na žaganje in rezan mizarski les. jel-šev to orehov, prodi®. Skaza, Jaaiev« 2. 17478-6 Litoželezne peči n« koks, AmeriGan Heatinc, za večje prostore, proda-a Kalčič, Bleiweisova c. 12. 17590-6 Elektr. likalnik tudi za krojače, Kuhalnike (eden za regulirati). višinsko soince, su-šilnlk (fon) in drugi e.ektričm predmeti, so ugodno privatno naprodaj. Naslov v vseh posl. Jutra. 17375-6 Prodam ker sem v potrebi, čisto domačo volno za pulover. Naslov vs vseh poslovalnicah Jutra. 17428-6 Vrečke in škatle za vome ujetnike ima stalno v zalogi i:. Zakraišek, Liubljana, Miklošičeva 34. 11420 « Parker pero dobro ohranjeno, kupim. Nasiov v vseh posl. Jutra. 17353-7 Kupim 2 plašča s cevmi 4500X19 ali 5.25X19. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro ohranjeno ali novo«. Stavbna parcela r izmeri 1209 m2, naprodaj ob Tržaški cesti, 5 minut od končne tramvajske postaje. Poizvedbe pri dr. Vr- tačniku. Trdinova 7 17491-20 Lep nov i »ilo pr; Č ->i»rv ,t-.ami. dva oVrvgla prta :umetno vezenje), mo«lre semiš čevlje št /38 :n otroške it. 32 ugodno prodam. Satov v vseb poslovalnicah jutra. 17453-6 Prodam skoro nove tupi, visoke ženske čevlje =t. i; in civo zuo sko kučmo Naslov v vteh poslovalnicah ju ra. 17404-6 Litcželczna peč »Patent« jjroiam Oai> hr. Na ogled pr 6evapčičarjal na Figovi-evtm dvoriiču. 17465-6 Nova Lutzova peč za 951) m i p železni -tii"' nik naprodaj Deiavniea za triciklje. bleiwei-ova cesta !3 [Jigovec, levo dvorišče). 174® P Lisičjo kožo tnalo nošeno m 5 m jiredvoj-iej?a blntra uoodno [iroua — Jrenik Ivanka Vodnikova c. t. 61. 17444 6 Preproge po asrodm cen prodam ■ i-nn penti ška in ena bosanska pre proga veličina 3y2 m) po i»'noma novi Vpmšati Sv. t,-tra fesu 25 (v sro>-tiln:'.. 17113-6 Prodam »V) kz krmilne p«v<- Poizv-fi> v "orfhi lTrbiin>k PW.i ea. 17454-6 Proda se bližin! lržaoke ceste zno-17411-7 tt'i_ žičnp ovir*- dvostanovanj-r. i hiša s prjko 2500 m2 Fotoaparate > 23 155.000.— lir in rabljene ,n pribor ter slič- "ravnikov rol nre od Viča. ne predmete, stalno kupu-: J se: atelje »Moda^ m sprejema v komisijsko J '.te, ce priAj-naie tvrdki »Metalia< svoje odvisne predmete: steklen ce, vreče, krpe, staro železo, kovine ssr vsakovrstne druge predmete. Cesta Arielie Rea 16. 17341-7 Denar za božič dobte, če prodate »Me-talij i« svoje odvisne predmete: steklen ce. vreče, staro železo, kovine" ter vsakovrstne aru-ge predmete. Cesta Arielie Rea 16. 17333-7 Stoječo blagajno železno, kupim. Naoiov v vseh posl Jutra. 17354-7 Perzijsko preprogo pravo, kupim od privatnika. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Soliden resen kupec«. 17277-7 Srebrno lisico (boa) kupim. Ponudbe na oel odd. Jutra pod »Lesi-ca«. 17268-7 Stalno kupujemo: vseh vrst snažno pohištvo, ototnane, žimnate, volnene in druge modroce, otroške posteljice, gtoboke vozičke. gramofon kovčke, gramofonske plošče, razne peči, štedilnike in druge uporabne predmete. Trgovina »Ogled«, Mestni trg 3. vhod skozi vežo. 17222-7 Polhove, lisičje dihuneve in vse druge kože plačuiem po smešnih visokih cenah, zato lahko vsakemu konkuriram. — Zdravič, trgovec, Ljubljana. Stari trg 30. 17244-7 Polhove kože in druge plačam po visokih cenah. Pridem tudi na dom prevzet blago. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zunanji trgovec«. 17233-7 Bele snežlie iščem za 4-ietno punčko. Naslov: Dr. Mikuž. Večna pot 41. 17307-7 Parket! Kupim vsako množino bukovih ali hrastovih parke-tov ali bukovih ali hrastovih ladijskih deščic. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Parketi«. 17300-7 Posestvo z vsem inventarjem, blizu Ljubljane, ugodno prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 17405-20 Hišico eno- do dvostanovanjsko, novejšo z elektriko in vodovodom. v bližini tramvajske postaje, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Posredovalci izključeni«. 17417-20 Kupim tristanovanjsko hišo z vrtom. Do 300.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prevzem hipoteke«. 17419-20 Kupim dvostanovan,sko hišo 2 vrtom, novejšo in znotraj meie. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dam gotovino«. 17420-20 Stavbno parcelo 1000 m2, prodam za 40 tisoč lir na gmajni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17387-20 Pet parcel za štirinadstropnice v centru, skupno ali posamezno prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sončno«. 17394-20 Kupim hišo ali stavbno parcelo ob progi cestne železnice za ca. 270.000 lir. Cenjene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Brez posredovalcev«. 17436-20 Parcela za odprt sistem po lir 60,— za strnjen sistem po lir 140. se prodasta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17447--V Pod Rožnikom prodam stavbno parcelo. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Idealna lega« 17461-20 Stavbno parcelo v Siški prodam. Ponudbe rm ogl. odd. Jutra pod >0h tramvaju«. 17462-2(1 Večji kompleks iirodam. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Sverokrižki okra:« 17459-20 Kupim srbske vodne bisere (baročne bisere) ki jih v nekaterih pokrajinah nosijo kmetice. Ponudbe plpk JnTa pod -Primoran prodati« 17480-2(1 Hišo trinadstropno. 8-stano- 17-5R« n prodam. Ponudbe na i <■»»-' i c-rlasni oddelek Jutra pod »december«. 17446-20 Kupim »Musikleksikon«. nalrale jjjgg E iistainovega sli Bttch ,pvprnPm dp,„ ^nadstro^ nerjevega kupmi. ^ I rPntabrim napr(Haj. Pn. nudbe na ogl. odd Jut a ^ ^ ^ nj , pod »Nujno« ■ ,, jntrs 17445-20 Stare moške obleke; čevlje, perilo, P°hištvo f" ■^ - po itd. stalno kupujem. — Kupim dvostanovanjsko vilo Vizija3'^Dram^Ljugjana 17408-7 i Gallusovo nabrežje 29. mačko »Dobro ohranjena« na ogl. odd. Jutra. 17430-20 Kupim J •■!<) do 50.000 lir znotraj žične meje. Ponudbe z na vedbo kraja pod značko »Zidal bom« na ogl odd Jutra. 17432-2" Oblačilu Krznena plašča črn m siv, moderna, — ugodno prodanv Ogled od ponedeljka dalje v salonu Dular. Novi trg. 17335 13 Črne moške čevlje št. 42, skoraj nove. prodam. Ivan Voda, Tržaška 48-1. 17342-13 Moški obleki športna (ioden) m temna, maJo nošeni, ugodno naprodaj. Naslov v evsen posl. Jutra. 17330 13 Moški plašč zimski m blago za moško obleko prodam.. Metelkova 5-1. 17359 13 Dva krznena plašča in dve srebrni lisici naprodaj. Poizve se Salon »Mira; Mestni trg 1. 17356 13 Moško obleko temno, za srednjo postavo, prodam. Naslov v vseh po6l. Jutra. 17347 13 Dam. zimski plašč (črn, izredno topel), blago in žimo za kauč poce-prodam. Gregorčičeva 17-c-II. 17294-13 Usnjen suknjič podložen s krznom in suknja, krampi, za srednjo postavo, naprodaj pro k-ojaču Petrarkova ul. 18. 17373-13 Ženski škornii usnjeni 8t. 38, gojzerji moški St. 42, lisičja boa, ženski plašč, naprodaj. Oatleda se Bleiweisova c. 23 pri čevljarju od 8. do 12. ure. 17370-13 Prodam kompleten nov frak, — predvojno bl.igo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »m 1.80«. 1T3397-13 Krznen plašč (foln) lep, temnerjav naprodaj. Naslov: Čopova 1. prvi vhod, pritličje, vrata št. 12. Ogled od 8 do 10. in od 12. do 15. ure 17404-13 Krznen plašč črno irebe (Foh'en), ra vitko damo, prodam. Hotel Slon, soba 31. 17486-13 Prodam lepo toplo črno sukrt?« za visoko vitko osebo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17429-13 Kožuh dolg. popoinoma nov, temno moder, prodam Flori janska ulica 10-3. levo. 17449-13 Knjige Vse vrste antlkvarnlh knjig, revij ln časopisov kakor tudi separatnih ndtisov kupuje Knjlgar-ta Janpz Dolžan v, LJubljani. Stritarjeva 6. Telefon 44-24. J-134-M 100 knjig (povesti) prodam za lir 250. Naslov v vseh poslov. Jutra. 17276-8 Kupim: Vojska na Daljnem vtho-du, Rusi in Japonci 1905-1906. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Azija 1905«. 17260-8 Za I. in n. knjigo Cankarjevih in Trdinovih Zbranih spisov nudim denar ali živila. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Knjigoljub«. 17518-8 Pohištvo Moderne spalnice kuhinje in dnevne sobe, kupite ug-odno, .dokler še traja zaloga v Siški, Celovška 95 (tramvaj, postaja Stara šola). — Skladišče je odprte vsak dan. od 13. do 15. ure. 17272-12 Kuhinjska oprema kompletna, nova, ugodno naprodaj. Na ogled od 12. do 13. ure. Naslov v vseh posl. Jutra. 17351-12 Prodam gosposko sobo (Herrenzim-mer) — omara, kauč, fotelji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Priložnost«. 17441-12 Samska soba elegantna, z dvojnim kavčem, za 3900 lir naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17473-12 Kvalitetno pohištvo spalnice, jedilnice, gosposke sobe, kuhinje, pisarne itd., nudi specialna trgovina pohištva »Stanovanjska oprema«, Ljubljana, Gradišče 4. Ogled brezobvezen. 15864-12 Prehrana Iščem opoldansko dijetno hrano za žolčno bolno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dijeta«. 17481-14 ximnnnmnnnnr Vse denarne dfsod aijsAoSaj ui v j sini nji.ro in točno Obrnite se na: RUDOLF ZORE Oledallška al. 12 Telefon 38-10. anmmDDCGLicac Kdo posodi mladi ločenki s stalno službo manjši znesek za kratko dobo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ločenka«. 17309-16 V najem vzamem gostiino, event. tuelno tudi z mesarijo na prometnem kraju. — Cenjene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Vzamem takoj«. 17345-17 Usnjarno dam v najem. Jeglič. Grosuplje. 16053-17 Velika skladišča v Ljubljani pred Škofijo, opremljena, naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Skladišče«. 17313-19 Skladišče stavbo, klet ali dvoriščno stavbo z ali brez stanovanjskih prostorov iščem za začetek prih. leta. Plačam dobro. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Živilska tvornica«. 17293-19 Manjši lokal iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Promet 1943«. 17382-19 2000 lir nagrade dobi, kdor mi preskrbi komfortno, 3sobno stanovanje. po možnosti v centru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »2000 lir«. 17311-21« Dvosob. stanovanje s pohištvom, s kuhinjo in kopalnico, iščem za družino brez otroka. Posredovanje 300 lir nagrade. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Moderno stanovanje. 17261-21» 500 Lir nagrade dobi. kdor mi preskrbi eno- ali dvosobno stanovanje, timpreje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Cimpreje«. 17378-21a Stanovanje enoeobno. v centru ali n* periferiji, išče miad zakonski par. Ponudbe pod »Plačam pol leta v nap-ej« na ogl. odd. Jutra. 17368-21a Stanovanje sobo s kuhinjo, iščem za takoj ali sredi Januarja Ce mogoče na Kode-ljevem. Naslov v vseh posl. Jutra. 17402-21a 500 Lin nagrade dam onemu ki mi preskrbi eno- ali dvosobno stanovanje, v mestu — Ponudbe na ogl oddel. Jutra pod »Sedal »!■" pozneje«. 17395-21a Sostanovalko sprejmem takoj ali a 1. januarjem, lahko tudi s etoupcmbo kuhinje. — Hrenova ul. 12-1. 17353-23 Cirkularko kompletno, z električnim motorjem, kupimo. Naslov v vseh posl. Jutra. 17332 29 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, v cen tru oddam solidnemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17393-23 miiiMinr* Sobo prazno, s souporabo kopalnice, oddam samostojni samski osebi. Ponudbe na ogl. oJd. Jutra pod »Pri kolod i«. 17440-2} Lepo sobo s posebnim vhodom od dim. Natlačenova ul. 19-1, levo. 17343 23 Prazno sobo v centru s posebnim vhodom oddam. Naslar v vseh poslov. Jutra. 17287-25 Žensko pošteno, preprosto, ki hI v prostem času pomagn-la nekoliko v gospodinjstvu sprejmem na brezplačno stanovanje. Naslov v vseh posl. Jutra. 17369 23 Oddam opremljeno sobo ali mem sostanovalca. Cegnarjeva ul. 8. ▼za- Zužek, 17391-23 Opremljeno sobo sončno, s posebnim vhodom, s souporabo kopalnice, s centralno kurjavo, oddam s 15. decembrom v I. nadstr. v vili, Levstikova 16. samo boljšemu, solidnemu gospodu. 17477-23 Lepa soba se odda samo boljši osebi v centru. Streliška ul. 10. Iršič. 17388-23 Sobo oddam za 1 ali 2 osebi takoj. Gregorčičeva ulica 7-II., vrata 13. 17437-23 Opremljeno sobo lepo, s plinsko in navadno pečjo ter vso oskrbo oddam eni ali dvema gospodičnama. Kopalnica. — Naslov v vseh poslov. Jutra. 17315-23 Opremljeno sobo lepo, separirano, iščem za takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Privatna uradnica«. 17310-23a Gospodična išče sobico. Najraje v okolici Sv. Jožefa. Ponudbe pod »Stalna« na ogl. odd. Jutra. 17363 23'. Garsonjero ali opremljeno sobo s souporabo kopalnice in posebnim vhodom išče boljši gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bližnii center«. 17306-23» Elektromotor 10 do 15 Ks 380 Volt 50 Period, rabljen,, v dobrem stanju, kup-m — Golob St Co., tovarna kemičnih izdelkov, LJubljana - Vič, Tržaški cesta 40. 17367 29 Pisalni stroj iščem na posodo ali ga tudi kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Privatnik«. 17304-29 Pisalni stroj in moško kolo, boljše znamke in malo rablieno, kupim. Koleziiska 19-11.. Trnovo. 17493-29 Najden Je bil ključ pred Trgovskim domom. Dobi se ga v ogl. odd. Jutra. 17494-28 Pisalni stroj »Diplomat-Prasent«, popolnoma nov, v kovčku, in »Underwood«, ugodno na-prodai. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17497-29 Prodam ' i Uni versa 1 bu^dmasehine Stahlmodell K. B. C « m Kohlenkessel IV« HP. — Ponudbe pod »Najvišjemu ponudniku« na ogl. odd. Jutra. 17466 29 Čevljarski stroj floh šteparea« poceni n«proda i. Cert» na Brrit. št. 6. 17451-29 Lesni trgovec največkrat odsoten, išče opremljeno svetlo sobo, po možnosti v pritličju v cen--tru mesta, s strogo sepa-riranim vhodom za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Separirani vhod«. 174l5-23a Singer šivalni stroj skoraj nov ugodni, nrolam. 1'onadbe na ogl oddelek Ju-tTa pod »Sing<-r stroj«. 17467-29 Opremljeno sobo posebnim vhodom, v centru, išče soliden gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sem domačin«. 17489 23a Opremljeno sobo z dvema posteljama in souporabo kuhinje, iščem. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »V mestu«. 17458-25« Opremljeno sobo možnosti e posebnim vho-om v bližini Napoleonovega trga iščem Ponndbe na ogl. orld. Jutra pod »Dober plačnik«. 17456-23» doi Dijakinja iS5e sobo t vso oskrbo pri dobri družini, po možnosti s klavirjem, v bližini Trgovske akademije. .Ponudbe na ogl. old. Jntrs pod »Dijakinja«. 17458-23« Mladenič trgovsko naobražen. teli resnega znanja z gospodično v starosti od 17 do 23 let, s gotovino za prevzem glavne trafike. Slika zaželjena. Ponudbe pod značko »Lepša bodočnost« na ogl. odd. Jutra. 17361-ZS Vdova srednjih let s pokofotno bišo želi resnega znanja t starejšim situiranim gospodom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Miren dom«. 17296-25 Gospodična stara 35 let, t nezakonskim sinom 11 let starim, revna in osamljena, se ieli poročiti z mirnim gospodom. Pismene ponudbe z naslovom na ogl. odd. Ju-tra pod »Resna«. 17322-25 Gospod star 54 let, želi resnega znanja z gospodično, ki bi mu pomagala iz trenutne denarne zadrege, v svrho poznejše ženitve. Dopise na ogl. odd. Jutri pod »Srečen zakon«. 17476-25 Samostojna gospa srednjih let, ieli znanstva zaradi ženitve, s starejšim boljšim gospodom ali vdovcem. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Samostojna gospa«. 17389-25 Stare gramofonske plošče, tudi v neporab-nem stanju, ter gramofone vnovčite po najvišji dnevni ceni pri »fcve-rest«, Prešernova nI. 44 17351 » Gramofon t ploščami v zelo dobrem stanju prodam. Muc Gradišče 1. 17292-26 Gramofon kovčeg t 50 ploščami, dobro ohranjen, prodam. M.ilga jeva 9. 17284-26 Pianino dobro ohranjen, prodam za 5500 lir. Marine. Skofja 6-II. 17527-26 Violino staro, koncertno z odlič. glasom, primerno a» vir-tuoza prodam. Naslov v vseh poslov. Jutra. 17525-26 Gramofon električni, nov, ugodno prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 17377 26 Ugodno naprodaj gramofon »His Ma&ters Voice«, skoro nov in otroška klavirska harmonika »HOhner« Regin« L Naslov: Čopova 1. prvi vhod, pritličje vrata št. 12. Ogled od 8. do 12, in od 12. do 13. nre. 17403 28 Klavir, harmoniko * 120 basi. elegantno, skoraj novo, ugodno prodam. Vittorlo Eman»ele m. St. 48. visoko prti.. desno 17503-26 Klav. harmoniko moderno, skoraj novo, 120 basov. 1 register, znamke »Flli Soprani«, ugodno prodam. Nikola) Homan, Sv. Petna c. 81. vhod z dvorišča. 17418-26 8B399BB Volčjaka krasnega, leto in po! starega prodam. Brejčeva 8. 17255-27 Elektromotor 5.5 Ks zamenjam aa seno, otavo «i< deteeljo. Ponudbe poslati na ogl. odd. Jutra pod »Elektro motor«. 17208-29 Najboljše šivalne stroje dobite pri znani tvrdki Ivan Jax {n sin, Via Blelwelsova 36 (Tyrševa). _J-148-M-29 Pisalne "troje dobro ohranjene ali pa tudi v neporabnem stanju kupuje po n»jvišjl dnevni ceni »Everest«, Prešernova ul. 44. 17350 29 Pisalni stroj dobro ohranjen, kupim. — Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj«. 17275-29 Mizarji! Nudimo vam priliko nabave Universalnega stroj« 400-500 600 mm z vgrajenim motorjem kakor kombiniranih in posameznih strojev ter vsega pomožnega orodja. Zahtevajte ponudbe. »Elhoma« J. Slej-ko, stroji za obdelavo lesa, Ljubljana, Sv. Petra cesta 3. 17505-29 Razmnoževalni stroj za tiklostil ali opalograf vzamem na posodo ali kupim. "Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Razmnoževalni«. 17504-29 Prodam konj«, dobrega votača, psa fiuvaja in lahko di-ro na peresih. Trnovska ulic« 27, Trnovo. 17423-27 Psico ilirsko ovčaj-ko. s rodovnikom, zelo dobro čuval ko, prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 1750127 Foksterijerja in gladkodlakega pritlikavega pinča prodam samo v dobre roke. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Foz«. 17416-27 Cenj. odjemalcem sporočam, da sem preselil svojo trgovino iz Frančiškanske ▼ Gale-tovo ulico 4. Postaja cestne železnice pri »Stari Soli« v SiSki. Priporoča se trgovina strojev Dovžan Ivan. 174 M-J-30 Damsko garderobo prvovrstno izdelu;em in popravljam. Cene zmerne. Vajenko sprejmem. Damska krojačica — Gregorčičeva 12-II leve. _ 17254-50 Krznar ki modernizira, čisti, popravlja kožuhovino in Izdeluje jrt-neiSene kože. Pror: garanciji. Stori trg 21-H. Kovači« 17475-80 Izgubil s«ra črno deaarnico * vsebino nekaj lir. Vrednost mal«. a drag spomin. Naidileli dobi visoko nagrado 200 lir. Teodor Kune, Ulica 5. maja 5-11. 17434-28 Izgubila sem v nedeljo rjavo obl. rokavico. Najditelia prosim, da jo vrne proti nagradi v ogl. odd. Jutra. 17435-28 Izgubila sem šop ključev jz aluminija. Prosim dotično osebo, ki ga je našla, naj ga izroči v ogl. odd. Jutra p* nagradi. 17392-28 Pozabil sem tikrovko 'vsebino (novi čevlji) v petek 27. novemhra v trafe-Jjja št. 4. 100 lir nagra !e potzvedovalcc Naslov v vsoh poslovalnicah Jutrv 17433-28 Filatelisti, pozor! Poizkusite ln uvertll se boste, da, najugodneje vnovčite all kupite znam ke vseh drian KaK- i i. ui »JOL« albume ln vse fl-atellstlčne potrebščine v Knjigarni Janez Dolžan v Ljubljani, Stritarjeva U 6. Te! 44-24 J-135-M Znamke kupim samo dobrodelne letalske in na žig. Frankovne serije Avstrije, Lichtensteina, Luxemburga, Monaca in Jugoslavije. Ponudbe: Novi trg l-II desno. 17326-39 Prevajanje prošnje, vloge, poravnave, inkaso. kalkuiatije. upravljanje in nadzorovanje hiš in podjetij ter druge tr-govsko-gospodarske posle poverite komercijalni pisarni Za i c Loize. Gledališka ulica 7. 17421-31 V italijanščino prevaja prošnje, dopise trgovske in tehniške stroke Tehnična pisarna. Cesta 29. oktobra 13 J-170-M-37 Vloge in prošnje • italiianščim sestavila, prepisuie. razmnoiuie. izvr-šuie vse informacije in raz-ot osebne usluge »SERVIS BIRO«. LiubMana St Petra t. 29 1-189 M-37 REZ KALNE! SKOBELNE VRTALNE BRUSILNE POLIRNE IN DRUGE STROJE izbranih konstrukcij — dobavlja iz tukajgnjegs skladišča ali tovarn GUSTAV LEVIČAR - LJUBLJANA, Medvedova 14. UiUliMliHII! CARTE SENAPATE Importante fabbrlca c e r c a grossisti o rappresentanti. GORCICNI PAPIR Velika tovarna išče gTosiste all zastopnike. Scrivere — Pisati Cassetta 216 M., Unione PubbllcitA Italiana, Milano Knjigovodfa-bliandst z večletno prakso na vodilnem položaju v tekstilni industriji, vešč slovenske, italijanske, hrvatske in nemške korespodence — išče primerne zaposlitve. — Ponudbe pod »Prima reference«. PRODA SE Velika in visoka iz železobetona zgrajena tovarna in več hektarjev sveta ob prometni cesti tik mesta m blizu železniške postaje. — Več v pisarni odvetnika dr. Karla Kuhelj, Blebvel-sova cesta St. 6, EL. nadstropje. nea mmmmmmmmmm ROBERT RAZN02MK LJUBLJANA, Pražakova ulica 8/1 Reprezentant tovarne RLE IN & STIEFEL, Stroji za obdelovanje lesa + Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest. da nam je umrl naš ljubljeni soprog, oče, stari oče. brat. stric, svak in tast * , gospod Fraiic -sto&ilk inšpektor drž. železnice v pokoju | dne 11 decembra t. 1. po kratki, težki bolezni. Pokopali ga bomo v nedeljo, dne 13. decembra 1942 ob 3. uri popoldne iz kapelice sv. Krištofa na 2a!ah k Sv. Križu. Ljubljana, Podnart, 11. XII. 1942. žalujoče rodbine: POTOČNIK, ing. KLLJIŠ, BIZJAK, FISTEK, TOMŠE, in ostalo sorodstvo Ogromna večina oglaševalcev se obrača na „JUTROV" oglasni oddelek ITK. 2 9 51 in Frančiškanska 10 M,I!IIHHI >yiUHiniMtll'l'..MI.«t.lUmUU«t,.U.MimiM>lltlnMU(llll.ltMttltltU.MIi:iHtiM4^l,u„l,ll »nilUMHItllMHIHIIini Otimskl tn otročki plašči, krzno za obšiv® ln žepe, mufi. ovratniki i. t. d. pri , krznarstvo Ltabljana, Mestni trg št. 5 MUMIMiiamiliiiittrfTMfN« mmtMmtmimaMKiiMHuitimoitmMfiimmfniMt.iinmiMiimfme-ff-. NrtE L. Ca E. la Sa fia COMPAGNIA ESPORTAZIONE IM PORTAZIONE SEMENT1 AGR1-COLE — DRU2BA ZA IZVOZ IN UVOZ POLJEDELSKIH SEMEN Organismo economico della Jonf ederazione F ateista dei Jommercianti per 11 commercio coirestero delle semenu e oulbi da destinarsi alla semlna agri-cola. Vi tanno parte come sode tutte le Ditte Italiane ope-ranti nel ramo airimportazione ed all esportazione. Per tnformazlonl scrivere: Gospodarski organ Fašistične korporaclje trgovcev za trgovino t inozemstvom s semen; :n gomolji namenjenimi za setev v poljedelstvu. Člani so vse italijanske firme, Id se bavljo z uvozom ln izvozom. Po pojasnila pišite na: C. E. I. S. A. — Via Altabella 11 — Bologna Zahvala Za premnoge Izraze iskrenega sočutja ob nenadni smrti mojega soproga, dobrega očeta m strica, gospoda ŠABEC ALOJZIJA vlakovodje Izrekamo najlskrenejšo zahvalo. Posebno zahvalo Izrekamo vsem, ki so se udeležili pogreba ali kakorkoli spomnili ranjkega. Znancem to prijateljem najiskrenejša hvala za darovano cvetje. — Vsem mnoga hvala. Ljubljana, dne 13. decembra 1942. ŽALUJOČA RODBINA SABEC Nov naslov: Frančiškanska ul. 3 Po volji Vsemogočnega nas je nenadno zapustil na§ zlati sinek edlnee, ljubljeni bratec to zaročenec, gospod FRANCI BUH cand. med. v Padovi Prepeljali ga bomo v Ljubljano. Dan pogreba bo objavljen kasneje LJubljana, dne 11. decembra 1942. * Neutolažljivi: FRANC, oče; MARIJA, mati; MERI. PAVLA, sestri; ROZA DOLGAN, zaročenka — bi ostalo sorodstvo Urejuje- Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot.tfskarnarja: Fran Jeran — Za inseratni del je odgovoren: Ljubomir Volčič — Val ▼ Ljubljani